ACTA HISTRIAE 30, 2022, 4 UDK/UDC 94(05) ISSN 1318-0185ACTA HISTRIAE 30, 2022, 4, pp. 757-1232 UDK/UDC 94(05) Zgodovinsko društvo za južno Primorsko - Koper Società storica del Litorale - Capodistria ACTA HISTRIAE 30, 2022, 4 KOPER 2022 ISSN 1318-0185 e-ISSN 2591-1767 V čast Salvatorju Žitku In onore di Salvator Žitko In honour of Salvator Žitko ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 ISSN 1318-0185 UDK/UDC 94(05) Letnik 30, leto 2022, številka 4 e-ISSN 2591-1767 Darko Darovec Gorazd Bajc, Furio Bianco (IT), Stuart Carroll (UK), Angel Casals Martinez (ES), Alessandro Casellato (IT), Flavij Bonin, Dragica Čeč, Lovorka Čoralić (HR), Darko Darovec, Lucien Faggion (FR), Marco Fincardi (IT), Darko Friš, Aleš Maver, Borut Klabjan, John Martin (USA), Robert Matijašić (HR), Darja Mihelič, Edward Muir (USA), Žiga Oman, Polona Tratnik, Jože Pirjevec, Egon Pelikan, Luciano Pezzolo (IT), Claudio Povolo (IT), Marijan Premović (MNE), Luca Rossetto (IT), Vida Rožac Darovec, Andrej Studen , Marta Verginella, Salvator Žitko Urška Lampe, Gorazd Bajc, Lara Petra Skela, Marjan Horvat, Žiga Oman Petra Berlot Urška Lampe (angl., slo.), Gorazd Bajc (it.), Lara Petra Skela (angl., slo.) Zgodovinsko društvo za južno Primorsko - Koper / Società storica del Litorale - Capodistria© / Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja / Institute IRRIS for Research, Development and Strategies of Society, Culture and Environment / Istituto IRRIS di ricerca, sviluppo e strategie della società, cultura e ambiente© Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, SI-6000, Koper-Capodistria, Garibaldijeva 18 / Via Garibaldi 18, e-mail: actahistriae@gmail.com; https://zdjp.si/ Založništvo PADRE d.o.o. 300 izvodov/copie/copies Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije / Slovenian Research Agency, Mestna občina Koper Koprsko pristanišče (avtor: Salvator Žitko, 1962) / Porto di Capodistria (autore: Salvator Žitko, 1962) / Port of Koper (author: Salvator Žitko, 1962). Redakcija te številke je bila zaključena 15. decembra 2022. Odgovorni urednik/ Direttore responsabile/ Editor in Chief: Uredniški odbor/ Comitato di redazione/ Board of Editors: Uredniki/Redattori/ Editors: Prevodi/Traduzioni/ Translations: Lektorji/Supervisione/ Language Editors: Izdajatelja/Editori/ Published by: Sedež/Sede/Address: Tisk/Stampa/Print: Naklada/Tiratura/Copies: Finančna podpora/ Supporto finanziario/ Financially supported by: Slika na naslovnici/ Foto di copertina/ Picture on the cover: Revija Acta Histriae je vključena v naslednje podatkovne baze / Gli articoli pubblicati in questa rivista sono inclusi nei seguenti indici di citazione / Articles appearing in this journal are abstracted and indexed in: CLARIVATE ANALYTICS (USA): Social Sciences Citation Index (SSCI), Social Scisearch, Arts and Humanities Citation Index (A&HCI), Journal Citation Reports / Social Sciences Edition (USA); IBZ, Internationale Bibliographie der Zeitschriftenliteratur (GER); International Bibliography of the Social Sciences (IBSS) (UK); Referativnyi Zhurnal Viniti (RUS); European Reference Index for the Humanities and Social Sciences (ERIH PLUS); Elsevier B. V.: SCOPUS (NL); DOAJ. To delo je objavljeno pod licenco / Quest'opera è distribuita con Licenza / This work is licensed under a Creative Commons BY-NC 4.0. Navodila avtorjem in vsi članki v barvni verziji so prosto dostopni na spletni strani: https://zdjp.si. Le norme redazionali e tutti gli articoli nella versione a colori sono disponibili gratuitamente sul sito: https://zdjp.si/it/. The submission guidelines and all articles are freely available in color via website http: https://zdjp.si/en/. ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 Volume 30, Koper 2022, issue 4 VSEBINA / INDICE GENERALE / CONTENTS Darja Mihelič: Korenine piranske družine Petrogna/Petronio (1257–1350) .............. Le radici della famiglia Petrogna/Petronio di Pirano (1257–1350) The Roots of the Petrogna/Petronio Family of Piran (1257–1350) Marijan Premović: Banditry in Zeta in the Balšić Period (1360–1421) .................... Brigantaggio a Zeta nel periodo dei Balšić (1360–1421) Razbojništvo v Zeti v času Balšićev (1360–1421) Dušan Mlacović: Koper v poznem srednjem veku: opažanja o mestu in njegovih portah po pregledu knjig koprskih vicedominov s konca 14. stoletja ................. Capodistria nel tardo medioevo: osservazioni sulla città e le sue porte dopo una disamina dei quaderni dei vicedomini capodistriani della fine del XIV secolo Late Medieval Koper: Observations about the Town and Its Portae from a Survey of the Books of the Koper Vicedomini from the End of the 14th Century Darko Darovec: Knjiga koprskih kapetanov Slovanov (1587–1724) ........................ Il libro di capitani degli Slavi di Capodistria (1587–1724) The Book of the Koper Captains of the Slavs (1587–1724) Lovorka Čoralić: Zadarski plemić Josip Antun Fanfonja – zapovjednik mletačkih prekomorskih pješačkih postrojbi u 18. stoljeću ........................................ Il nobile Giuseppe Antonio Fanfognia di Zara – comandante delle formazioni di fanteria oltremarina della serenissima nel settecento Nobleman of Zadar Joseph Anthony Fanfognia – Commander of Venetian Overseas Infantry Units in the Eighteenth Century Claudio Povolo: Violenza e inimicizie tra cinque e seicento. Due pratiche sociali nella loro dimensione antropologico-giuridica ................................................ Violence and Enmity between the 16th and 17th Centuries. Two Social Practices in their Legal Anthropological Dimensions Nasilje in sovražnost v 16. in 17. stoletju. Družbeni praksi v pravno-antropološki dimenziji 757 799 819 UDK/UDC 94(05) ISSN 1318-0185 e-ISSN 2591-1767 909 855 933 ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 Žiga Oman: Sosedje in sovražniki: reševanje sporov pred ljubljanskim mestnim svetom v zgodnjem novem veku (1521–1671) ............................................ Vicini e nemici: risoluzione dei conflitti davanti al consiglio comunale di Lubiana nella prima età moderna (1521–1671) Neighbours and Enemies: Dispute Settlement before the Ljubljana Town Council in the Early Modern Period (1521–1671) Tilen Glavina: »Lakomen volk in uničevalec Kristusove vere.« Vergerijane (1550): povod ali rezultat pregona Petra Pavla Vergerija? ................................................................................................ «L’avido lupo e distruggitore della fede di Christo». Le Vergeriane (1550): pretesto o conseguenza della persecuzione di Pier Paolo Vergerio? “A Greedy Wolf and Destroyer of the Faith of Christ.” Le Vergeriane (1550): A Cause or a Result of the Persecution against Pier Paolo Vergerio? Furio Bianco: Tra storia e stampe popolari in età moderna. Perfetta, e veridica relatione, delli processi criminali, et essecutioni delli medesimi, fattasi contro li tre conti, Francesco Nadasdi, Pietro di Zrin, e Francesco Cristofforo Frangepani (1671) .................................................. Between History and Popular Print in the Modern Age. Perfetta, e veridica relatione, delli processi criminali, et essecutioni delli medesimi, fattasi contro li tre conti, Francesco Nadasdi, Pietro di Zrin, e Francesco Cristofforo Frangepani (1671) Med zgodovino in ljudskim tiskom v novem veku. Perfetta, e veridica relatione, delli processi criminali, et essecutioni delli medesimi, fattasi contro li tre conti, Francesco Nadasdi, Pietro di Zrin, e Francesco Cristofforo Frangepani (1671) Borut Klabjan: Za boga, narod in domovino! Katero? Vprašanje verskih, narodnih in državnih pripadnosti ter vloga češke in moravske duhovščine v Istri pred in po prvi svetovni vojni ....................................................... Per dio, nazione e patria! Quale? La questione delle affiliazioni religiose, nazionali e statuali e il ruolo del clero boemo e moravo in Istria prima e dopo la prima guerra mondiale For God, Nation and Motherland! Which One? The Question of Religious, National and State Affiliation, and the Role of Czech and Moravian Priests in Istra before and after World War I Andrej Rahten: Josip Vilfan v prvem desetletju panevropskega gibanja .................. Josip Vilfan nella prima decade del movimento paneuropeo Josip Vilfan in the First Decade of the Paneuropean Movement 1057 1015 1075 1039 973 ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 Martin Bele: Prispevek k podrobnejši osvetlitvi družinskih vezi in mladostnih let dr. Antona Korošca – družina in mladost Bižikovega Toneta ................................ Contributo a una delucidazione più dettagliata dei legami famigliari e degli anni giovanili del dott. Anton Korošec ‒ la famiglia e la gioventù di Tone Bižik Contribution to a More Detailed Exposure of Family Relations and Younger Years of Dr. Anton Korošec – Bižik Tone Urška Lampe: Tajna misija Josipa Smodlake v Rim: prvi poskus neposrednega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, oktober 1945–januar 1946 .............................. La missione segreta di Josip Smodlaka a Roma: il primo tentativo di accordo diretto tra la Jugoslavia e l’Italia, ottobre 1945-gennaio 1946 The Secret Mission of Josip Smodlaka to Rome: The First Attempt at a Direct Agreement between Yugoslavia and Italy, October 1945–January 1946 Ana Šela: Delovanje slovenske službe državne varnosti v osemdesetih letih 20. stoletja ................................................................... Il funzionamento del sloveno servizio di sicurezza nazionale negli anni ottanta Functioning of the Slovenian State Security Service in the 1980s Aleš Maver: Narod na preklic? Oblikovanje beloruske identitete v primerjavi s slovensko ............................................................................................ Una nazione a revoca? La formazione dell’identità bielorussa a confronto con quella slovena A Nation to Recall? Formation of Belarusian Identity Compared to the Slovenian Case Marjan Horvat: Uporabe ljudskih pravljic v legitimizaciji političnih ideologij 20. stoletja: nenavadni primer slovenske verzije pravljice Repa velikanka in jugoslovanski samoupravni socializem ......................................... L’uso dei racconti popolari nella legittimazione delle ideologie politiche del novecento: l’esempio insolito della versione slovena del racconto La rapa gigante e il socialismo di autogestione jugoslavo The Use of Folktales in the Legitimization of Political Ideologies of the 20th Century: The Unusual Case of the Slovenian Version of the Folktale The Gigantic Turnip and Yugoslav Self-governing Socialism Polona Tratnik: The Pre−Enlightenment Formation of the Emerging Modern Scientific Episteme and Building Community from Mythical Discourse ......................... La formazione pre-illuministica dell’emergente episteme scientifica moderna e la costruzione della comunità partendo da un discorso mitico Predrazsvetljensko oblikovanje modernega znanstvenega epistema in grajenje skupnosti iz mitskega diskurza 1215 1095 1159 1115 1185 1137 ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 855 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724) Darko DAROVEC Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja, Čentur 1f, 6273 Marezige, Slovenija Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, Koroška 160, 2000 Maribor, Slovenija e-mail: darko.darovec@irris.eu IZVLEČEK Študija je posvečena koprskim kapetanom Slovanov (Capitaneus Sclavorum Justinopolis), ki jih v virih kot poveljnike koprskega podeželja v času Beneške re- publike zasledimo od leta 1349 pa vse do začetka 19. stoletja. Vsekakor gre vsaj po imenu za edinstveno funkcijo, ki je bila doslej vse premalo raziskana. Poleg arhivskih virov nekaterih ustanov Beneške republike, pa temeljni vir za to študijo predstavlja v prilogi k članku v slovenščino prevedena knjiga kapetanov Slovanov. Knjiga vsebuje določbe, zlasti v zvezi s pobiranjem dajatev, pa tudi splošne določbe o pristojnostih kapetana Slovanov, in sicer od leta 1587 do 1724. Posebno vlogo je imel koprski kapetan Slovanov zlasti v vojaški organizaciji koprskega komuna, skrbel je za organizacijo obrambe na koprskem podeželju, za vprašanje meja med vaškimi komuni, za pobiranje davkov in dajatev, zadolžen pa je bil še za nižje sodne zadeve, za organizacijo obrambe in nadzora beneško-habsburške meje tako v času raznih vojaških spopadov kot epidemij, saj so v obrambnih postojankah s kmečkimi vojaki pod poveljstvom kapetana Slovanov oblikovali prostore za karantene za potnike, ki so prihajali iz okuženih dežel. Ključne besede: Koper, podeželje, kmečka vojska, organizacija obrambe, davki, nižje sodne zadeve, epidemije, kapetan Slovanov, srednji vek, novi vek IL LIBRO DI CAPITANI DEGLI SLAVI DI CAPODISTRIA (1587–1724) SINTESI Lo studio è dedicato agli Capitani degli Slavi di Capodistria (Capitaneus Sclavorum Justinopolis), che le fonti rintracciano come comandanti del contado di Capodistria durante la Repubblica di Venezia, dal 1349 all’inizio del XIX secolo. Almeno di nome, si tratta di una funzione unica che è stata troppo poco esplorata. Oltre alle fonti archivistiche di alcune istituzioni della Repubblica di Venezia, la fonte principale per questo studio è il libro di capitani degli Slavi che si trova in tra- duzione slovena in appendice del saggio. Il libro contiene provvedimenti, soprattutto per quanto riguarda la riscossione delle tasse, ma anche provvedimenti generali sui poteri del Capitano degli Slavi dal 1587 al 1724. Il Capitano degli Slavi svolgeva Received: 2022-10-07 DOI 10.1 233/AH.2022.35 ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 856 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 un ruolo specifico specialmente nell’organizzazione militare del Comune di Capodi- stria, in particolare nell’organizzazione della difesa del contado capodistriano, nella questione dei confini tra i comuni del villaggio e nella riscossione delle tasse e dei dazi. Inoltre, era responsabile degli affari giudiziari inferiori, dell’organizzazione della difesa e del controllo del confine veneto-asburgico, sia durante i vari conflitti militari sia durante le epidemie, in quanto negli avamposti difensivi con soldati con- tadini al comando del Capitano degli Slavi venivano create delle stanze per mettere in quarantena i viaggiatori provenienti dai paesi infetti. Parole chiave: Capodistria, contado, soldati contadini, organizzazione della difesa, tasse, affari giudiziari inferiori, epidemie, Capitano degli Slavi, medio evo, evo moderno UVOD Pričujoči prispevek obravnava funkcijo koprskega kapetana Slovanov (Capitaneus Sclavorum Justinopolis), ki je v virih kot poveljnik koprskega podeželja v času Beneške republike izpričan od leta 1349 do konca 18. oziroma začetka 19. stoletja, s posebnim ozi- rom na še neobjavljeno knjigo obveznosti in dajatev koprskih vasi kapetanom Slovanov, ki je v prevodu objavljena kot priloga k temu članku.1 Na podlagi obravnave knjige kapetanov Slovanov (KKS), z datumom 1. maj 1719, ki se je ohranila v starem koprskem arhivu, sedaj javno dostopnem tako v arhivskem fondu v Državnem arhivu v Benetkah kot na mikrofilmu v Državnem arhivu v Trstu,2 bo nazorno prikazana pestrost nekdanjih družbeno-ekonom- skih odnosov ter obveznosti na koprskem podeželju. Knjiga kapetanov Slovanov vsebuje določbe zlasti v zvezi s pobiranjem dajatev, pa tudi splošne določbe o njegovih pristojnostih, in sicer od leta 1587 do 1724. Posebno vlogo je imel koprski kapetan Slovanov tudi v vojaški organizaciji koprskega komuna, skrbel je za organizacijo obrambe na koprskem podeželju, za vprašanje meja med vaškimi komuni, za pobiranje davkov in dajatev, zadolžen pa je bil še za nižje sodne zadeve. Vsekakor gre vsaj po imenu za edinstveno funkcijo, ki je bila doslej vse premalo raziskana, čeprav je bil koprski kapetan Slovanov že deležen določene znanstvene obravnave. Sergij Vilfan je prikazal njegovo vlogo v beneško-habsburški vojni oziroma v t. i. vojni Kambrejske lige v letih 1508–1516 (Vilfan, 1954), Danilo Klen je pokazal na vzporednice te funkcije z valptovo na Buzeškem (Klen, 1961), Ivan Filipović je objavil in komentiral pritožbo 1 Članek je rezultat raziskave, ki je nastala v okviru raziskovalnega programa P6-0435 “Prakse reševanja sporov med običajnim in postavljenim pravom na območju današnje Slovenije in sosednjih dežel” ter pro- jekta J6-4603 “SOOČANJE S TUJCI v mestih Zgornjega Jadrana na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek”, ki ju financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). 2 Majer, 1904, 1174. Gre za stari koprski občinski arhiv (AAMC), ki je bil leta 1944 prenesen v Italijo in še vedno čaka na razplet meddržavnih pogajanj glede restitucije kulturnih dobrin in arhivskega gradiva (prim. Žitko, 2022; Santoro, 2019). ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 857 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 koprskih vaščanov nad prevelikimi dajatvami iz leta 1799, ki jo hranijo v koprskem arhivu (APP, 207) in priča o kontinuiteti koprskega kapetana Slovanov še vse v avstrijsko obdobje (Filipović, 1967), sam pa sem mu posvetil nekoliko več pozornosti pri obravnavi njegove vloge v koprskih vaseh Kraškega roba in Bržanije (Darovec, 1990, 36–38) ter pri vprašanjih slovanske naselitve v Istri, ko sem objavil dokument beneškega senata iz leta 1670, ki je podelil koprskemu Velikemu svetu pravico do vsakoletne izvolitve kapetana Slovanov izmed svojih članov (Darovec, 2001, 111–120). SLOVANSKO NASELJEVANJE V ISTRO Za koprsko podeželje je bila nedvomno skozi vso preteklost značilna sorazmerno dobra poselitev, kar nam dokazujejo številna predzgodovinska gradišča (Kaštelir, 2021; Župan- čič, 1990), rimske latifundije in ne nazadnje poročila vojaških poveljnikov, kot npr. pisma prvega uradnika gotskih vladarjev, pretorijanskega prefekta Kasiodorja Senatorja, še pred ponovno bizantinsko osvojitvijo Istre v letih 538/39. V pismu nekemu Pavlu med letoma 533 in 537 Kasiodor naroča, »da vojaštvo ne bo brez vina, nakupi naj ga Pavel v Istri, kjer je vinska trta jako dobro obrodila«. Iz naslednjih pisem izvemo, da je bila Istra »leta 537 jako bogata« (Kos, 1982, 15). Ko v dokumentih pred dobrimi tisoč leti prvič zasledimo omenjene vasi na sestopih s kraške planote, Osp, Rožar, Loko, Kubed in vasi ob Dragonji, ne moremo mimo ugo- tovitve, da te naselbine odlično nadzorujejo dolini Osapske Reke in Rižane, ki vodita v obalna mesta, v Milje, Trst oziroma v Koper. Kot ogledne postojanke, razpostavljene vzdolž Kraškega roba vse do Učke, so v zaledju obsežnega rimskega obrambnega sistema (Claustra Alpium Iuliarum ali po naše Zaporni zidovi Julijskih Alp) že tedaj lahko služile pravočasni zaznavi premikov morebitnega sovražnika. Tudi zato poveljnik Kasiodor sredi 6. stoletja, potem ko so po Evropi v 5. stoletju divjali najprej Atilovi Huni, za njimi razna germanska plemena in praviloma pustošili, manj zavzemali prehojena ozemlja, lahko poroča o Istri kot rodni, poseljeni in s tem dokazano zavarovani deželi, pa tudi ker za vdirajoča ljudstva Istra očitno ni bila primarnega pomena, ker je ležala stran od glavne vpadne ceste v Padsko nižino. Toda v 6. stoletju je pustošenje prizadelo tudi Istro. Že leta 568 so Langobardi ob prese- ljevanju iz Panonske v Furlansko nižino prišli v severno Istro, predvsem v tržaško zaledje, tu pustošili in pustili tudi nekaj svojega prebivalstva. Posebno je Istrane leta 599 preplašil skupen vdor Avarov ali Obrov in Slovanov, ki jih – v pismih papeža Gregorja I. – tako prvič zasledimo v tej pokrajini (Štih, 2001; Bratož, 2001). V naslednjih letih so združeni z Langobardi (602) in celo samostojno (611) Slovani plenili po Istri, se spopadali z bizantinsko vojsko in predvsem z mestnimi milicami. O kaki večji slovanski naselitvi pa nam arheološki in zgodovinski viri tedanjega časa ne poročajo, kajti redki slovanski priseljenci so se kaj kmalu predvsem pod vplivom vere romanizirali; le skromni arheološki izsledki pričajo, da so bili Slovani v mestnih obrambnih milicah najemni vojaki, predvsem ob Mirni, kjer se je razprostiral obrambni pas koprsko-novigrajske škofije (Marušić, 1987), ki je na severozahodu tekel po Kraškem robu (Monti della Vena, kakor so gorovje imenovali Benečani) proti Trstu (Margetić, 1983, 145–154). ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 858 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 Za obdobje od 9. do 12. stoletja je za slovansko jezikovno mejo značilno, da se je na severu proti Germanom in na vzhodu proti Ogrom krčila, medtem pa je na zahodu proti Furlaniji in Istri v večjih ali manjših sunkih v tem obdobju napredovala. Pod vplivom raznih dejavnikov, od fevdalnega tipa kolonizacije, gospodarskih, političnih, upravnih in demografskih dejavnikov v ožjem in širšem območju zgornjejadranskega prostora, pa tudi privlačnostnega faktorja vzpenjajoče se gospodarske dejavnosti v obalnih istrskih mestih koprske škofije, Kopru, Izoli in Piranu, se je od 9. do 15. stoletja zaledje teh mest postopoma povsem slovaniziralo. Tako npr. lahko na podlagi arheoloških najdb iz 9. in 10. stoletja, ki govorijo, da so v okolici Predloke takrat živeli Slovani (Boltin-Tome, 1990), posredno in neposredno pritrdimo razvoju slo- vanske kolonizacije v Istri, kot ga že nakazuje listina o Rižanskem sodnem zboru iz okoli leta 804 ob reki Rižani, na teritoriju Kopra, ki nazorno osvetljuje razmere evropskega visokega srednjega veka,3 ko se je v skladu s frankovsko politiko, ki je vsa neobdelana in nenaseljena zemljišča štela za kraljevo last, začelo načrtno nase- ljevanje ali kolonizacija Slovanov in drugih ljudstev iz Kranjske, Koroške, Bavarske itd. v zaledja istrskih mest (Žitko, 1991–1992; Bratož, 1989). Usoda slovanskih kolonov iz Rižanskega placita nam ni znana. Mogoče so bili odstra- njeni in izgnani, mogoče so se pretopili v prevladujočem prebivalstvu, mogoče je pa tudi, da so ostali na pustih zemljiščih, kakor je to predlagal istrski vojvoda Janez. Glede na zgodovino slovenske poselitve Milko Kos ozemlje severne Istre takole razdeli: 1. rob visokega Krasa in njegovo podnožje v območju velike ceste, ki pelje iz tržaškega zaledja v pokrajino okoli Buzeta; 2. pokrajina med reko Rižano na severu in reko Rokavo oziroma Dragonjo na jugu; 3. obmorski predeli med Miljskim in Piranskim zalivom (Kos, 1950, 64). Prevzem mnogih romanskih krajevnih (Osp, Rožar ipd.) in ledinskih (Varda, Bared ipd.) imen ter njihova zgolj glasoslovna prireditev govorita o oblikah postopnega slovanskega naseljevanja; to velja tudi za množinska stanovniška krajevna imena, iz časa mlajše ko- lonizacije, kot Bertoki, Bonini, tvorjena povečini s slovenskimi, nekatera pa tudi z neslo- venskimi imeni in priimki. Razložen tip naselij je značilen za kasnejšo, gručasti oziroma obcestni tip pa za starejšo kolonizacijo. Vsekakor so izjema po svojem povsem slovanskem poimenovanju slovenska krajevna imena starejšega tipa po živalih in rastlinah (Gabrovica, Hrastovlje, Bezovica, Rakitovec), po položaju in morfoloških oblikah (Podgorje, Podpeč, Dol), po vodi (Črni Kal). Te vasi po tipih (gručastih) selišč, nekdanji svetno- in cerkvenou- pravni razdelitvi štejemo v območja najstarejše slovanske naselitve Istre. Postopno širitev Slovanov v Istri namreč nakazuje tudi agrarni razvoj, ki je tekel moč- neje pod vplivom staroselcev (istrskih Romanov) oziroma v za Italijo značilnih oblikah agrarnega prava kot najemno razmerje (dediščina antičnega kolonata, liberaličnega zakupa 3 Listino so poleg naših zgodovinopiscev dodobra proučili tudi italijanski avtorji, mdr. Benussi (1893), Udina (1932). V zadnjem času je izšlo še nekaj razprav, in sicer s prevodom v italijanščino (Petranović, Margetić, 1983–84), ki jo dopolnjuje prevod v slovenščino (Bratož, 1989), obsežnejši sintetični pregled, ki vključuje skoraj vso poglavitno literaturo o Rižanskem placitu (Žitko, 1991, 1992), posvečen mu je bil tudi zbornik z mednarodnega sestanka (Acta Histriae, 1994), posebej pa kaže izpostaviti še delo Krahwinklerja (2004). ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 859 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 itd.) brez stalne velikosti zemljišča kmečkega gospodarstva in zaradi tega brez ustaljenih velikostnih razmerij med različnimi tipi gospodarstev (Grafenauer, 1988, 370). Z 12. stoletjem se začne proces osvobajanja mest izpod oblasti škofov in lokalnih fevdalnih veljakov, v čemer so prednjačila zlasti severnoitalska mesta. Vplivi so se kmalu zanesli tudi v istrska mesta. Tako so meščani ustanovili komune (Koper 1186, Piran 1192, Poreč 1194, Pulo 1199, Trst in Milje 1202), ki so jim sami izbrali načelnike, konzule, rektor- je in nato podestate. Tudi nekaterim večjim krajem, ki niso imeli statusa mesta, se je uspelo osvoboditi izpod fevdalne in škofovske oblasti ter vzpostaviti mestno avtonomijo. Status mest (civitas) v Istri so namreč imeli le kraji, ki so si municipalni privilegij pridobili že v antiki ali bizantinski dobi, obenem pa so bili tudi sedeži škofij. Ta mesta so bila Trst, Koper, Novigrad, Poreč, Pula in Pičen, ki pa vsa niso vzdrževala kontinuitete v oblasti škofov, kot je bil primer s Koprom, kjer je bila prav tako leta 1186 škofija obnovljena. Koper se je tedaj v gospodarskem in političnem pogledu že uveljavil kot eden poglavitnih dejavnikov v deželi, saj ga že leta 1180 nekateri viri označujejo kot Caput Histriae (Kos, 1920, 630; Documenta, 1892, 1180. octubris, Rivoalti), škof pa je mestu tudi v političnem in ideolo- škem smislu postal nujno potreben, saj si je le tako lahko izbojeval pravno subjektiviteto. Tako si je Koper po doslej znanih podatkih kot prvi v Istri vsaj že istega leta 1186, ko je bila obnovljena škofija, izbral tudi svojega prvega podestata, poleg tega pa zagotovil pravne temelje za posest nad tedaj razmeroma obsežnim mestnim zalednim ozemljem, do katerega so imela pravico le mesta s sedeži škofij. Lahko zaključimo, da so na ozemlje Kopra, ki je bilo v oblasti »nemških« posvetnih in cerkvenih upraviteljev prej kot na druga območja istrskega polotoka, ki so ga obvladale škofije iz Trsta, Novigrada, Poreča in Pulja s prevladujočim romanskim upravnim elemen- tom, dotekali Slovani na slabo naseljena in izpraznjena območja.4 To potrjuje tudi okoli leta 1300 zapisan agrarni zakon za koprsko podeželje, ki je bil ne le plod beneške navade zapisovanja zatečenih pravnih razmerij na osvojenih ozemljih, ampak je bil namenjen tudi novodošlim, da so se seznanili z navadami in običaji dežele ter se po njih ravnali (STKP, 4, 25–35; prim. CDI, 1300 circa). V njem kmete s koprskega teritorija dosledno označujejo kot Slovane (Sclauus vel Rusticus, sclauus aut Rusticus), zato se ni čuditi Kandlerjevi ugotovitvi, da so bili v 14. stoletju Slovenci gospodarji koprskega zaledja (Kandler, 1851, 27); pri tem lahko dodamo le, da so to bili vsaj že v 13. stoletju, kot bomo spoznali v nadaljevanju. KOPRSKI AGRARNI ZAKON Koprski teritorij je bil v 13. stoletju za tedanje razmere precej obsežen in velikega po- mena za življenje mesta. Večino prebivalstva v zaledju so sestavljali Slovani, slovanske vasi pa so uživale precejšnjo samostojnost. Vsakodnevno življenje je urejala vrsta pravnih norm, 4 Prim. Kandler, 1863, 212. Izjema je še osrednji del istrskega polotoka v okolici Pazina na področju Pi- čenske škofije, kjer se leta 1030 omenja Via Sclava, kar še ne pomeni, da so bili ob vsem njenem poteku naseljeni Slovani – prej označuje pot, po kateri so Slovani z visokih kraških prelazov prihajali v obalna mesta, tu trgovali ter se sčasoma tudi naseljevali (prim. Schiavuzzi, 1901, 316). ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 860 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 ki so zajeta v t. i. koprskem agrarnem zakonu, ki se nam je ohranil v četrti knjigi koprskega statuta iz leta 1423, kjer so ta določila tudi zbrana in objavljena od 25. do 35. poglavja. Ta agrarni zakon določa, da Slovani oziroma kmetje niso gospodarji zemlje, temveč koprski komun ali posamezni plemenitaši, kar sicer pomeni, da so prej očitno ravnali tudi drugače, kar potrjujeta zlasti 25. in 26. poglavje. Pri tem je še zanimivo, da v določilih izpostavijo, da želijo »izkoreniniti popačeno navado Slovanov, ki se je zavoljo brezbrižnosti gospodov že zdavnaj razpasla v naših krajih,« zato določajo, »da vsakdo, ki se izseli iz vasi in se zateče pod oblast drugega gospoda, izgubi sleherno pravico razpolagati z nepremičninami,« zato v celoti ostajajo v lasti dejanskega gospodarja (STKP, 4, 25). Svobodna zamenjava zemlje je dovoljena le sovaščanom oziroma podložnikom istega fevdalnega gospoda, saj nasprotujejo »navadi kmetov, ki so zaradi dolgov kakor tudi svojevoljno tuje vinograde, polja in sploh tujo lastnino kar brez dovoljenja svojega gospoda prodajali, odtujevali in predajali drugim izvenvaškim gospostvom,« zato odrejajo, da »noben Slovan oziroma kmet obeh spolov ne more imeti pravice nepremičnino nikomur drugemu razen svojemu sosedu v isti vasi prodati, podariti ali kakorkoli odtujiti« (STKP, 4, 26). Dikcija »obeh spolov« (utriusque sexus), ki se v teh določilih nekajkrat uporablja v zvezi z lastnino tako nepremičnin kot premičnin, pa kaže tudi na žensko pravno sposobnost.5 Slovanski kmetje so torej v prejšnjem obdobju uživali pravico lastništva na ze- mlji, ki je bilo zamišljeno kot neke vrste skupek »pravic nad predmeti« po vzoru srednjeveškega prava in po uveljavljenem običajnem pravu, s polno pravico odtu- jevanja, tudi če so zapustili vas. Statut pa to pravico ukinja in določa nov pravni položaj: če se slovanski kmet izseli, izgubi vsako pravico nad zemljo. Poleg tega tudi kmet, ki ostane v vasi, ne more odtujiti nobene nepremičnine, razen svojemu sosedu, sicer se odtujitev razveljavi, kmet je kaznovan in druga pogodbena stran izgubi svoj denar. Poleg tega so bili vaščani iz koprskih vasi dolžni vaškemu gospodu opraviti še pet služnosti, in sicer: eno za praznik Marijinega vnebovzetja, drugo za praznik sv. Mihaela, tretjo na dan sv. Martina, četrto za božič in peto na pustni torek. Nadalje določila odrejajo še, da se noben kmet, tako komunski kakor posameznih zemljiških gospodov, ne sme podrediti gospodu, ki prebiva izven koprskega komuna, kakor tudi ne sme zapustiti vasi, če ni poravnal vseh obveznosti. Kmetje ne smejo dati svoje živine nikomur, ki prebiva zunaj koprskega distrikta, ne v spolovino (socida), ne v varovanje in niti na pašo; v nasprotnem primeru, če bi si tako povzročil škodo, ne sme dobiti od komuna nobene pomoči ali naklonjenosti, temveč mora sam utrpeti škodo. Navedbe kažejo, da se je to dogajalo, verjetno najbolj pogosto v razmerju do bližnjih zalednih posesti, kar se je izkazovalo tudi v pritožbah beneških oblastnikov ob koprskem uporu leta 1348, ko so Koprčanom očitali povezave s fevdalci iz Svete- ga rimskega cesarstva, prvenstveno z Goriškim grofom, ki je tedaj nastopal tudi kot zaveznik koprskih upornikov (Pahor, 1953a). 5 V drugih današnjih slovenskih krajih v tem času pravna sposobnost žene očitno ni bila tako jasno izpričana in se je nanašala precej bolj na premičnine kot pa na nepremičnine; prim. Vilfan, 1961, 256–257. So pa zato imele določeno opravilno sposobnost kosezinje, prim. Vilfan, 1996, 450; o kosezih prim. Oman, 2021. ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 861 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 Zanimiva so še pravna vprašanja v zvezi z nepremičninami, ki so jih urejali secun- dum eorum consuetudinem, in sicer so o njih odločali vaški gastald (to je vaški župan), skupaj z vaškima (ponavadi dvema) sodnikoma po običajnem pravu. Za vprašanje premičnin so se morali kmetje zglasiti v Kopru in poravnati račune meščanom in pre- bivalcem mesta, v primeru vseh pritožb prizadetih strank pa je bil odgovoren koprski podestat (STKP, IV, 31). Dovoljeni so jim bili njihovi ženitni običaji (consuetudinem matrimonium), ki so se v podrobnostih razlikovale od vasi do vasi, vendar so morale biti uradno potrjene in zabeležene kot splošno pravilo. Ali, kot je izrecno navedeno: »Ker se navadno mnogokrat pojavljajo tudi nejasnosti glede njihovih – to je kmečkih – poročnih običajev, smo odredili, naj gospod podestat izbere nekaj poštenih mož, ki naj za vse naše vasi, tako za komunske kakor posameznikom podrejene, seveda za vsako vas posebej, raziščejo, kakšne so oziroma kakšne bi želeli, da bi bile navade ob sklepanju zakonskih zvez. Zbrane običaje naj komunski pisar kot večen spomin na dogodek vnese v komunski register in naj dobi za to primerno plačilo« (STKP, IV, 35; Rožac, 1990, 66). Ti običaji naj bi se na splošno zelo razlikovali od koprskega prava oziroma od »poroke po istrskih navadah in običajih kot brat in sestra« (ut frater et soror) na eni strani in beneške poroke na drugi, medtem ko so močno spominjali na tržaško pravo in druga prava, ki so bila pod frankovskim vplivom, verjetno pa so obstajale še druge veje prava (Margetić, 1993, XIV in XXXVIII–XLVII). Določbe kažejo na različen razvoj v posameznih mestih, saj so se odnosi na ob- močju Kopra oblikovali drugače kot npr. na območju Pirana (velika osebna in stvarna svoboda) in spet drugače v Pulju (največja kontinuiteta z antično-bizantinskim kolo- natom). Koprski agrarni zakon pa je izvorno očitno namenjen prvenstveno kmetom v komunskih vaseh, kajti v drugih poglavjih koprskega statuta so v proizvodnem raz- merju na podeželju omenjeni še koloni (curtezanis) in mlinarji (molinariis) (STKP, 4, 21), za katere so veljala drugačna pravila. V to nas prepričuje tudi določba iz 28. poglavja, ki govori o upravnem redu kopr- skih komunskih vasi. Z njo namreč razširjajo upravni red, ki ga je po sklepu Velikega in Malega sveta vpeljal že nekajkrat omenjeni koprski podestat Andrej Zeno (v Kopru je stoloval med letoma 1251 in 1252), tudi na koprske komunske vasi, kar pomeni, da prej za njih ni veljal. Prav 28. poglavje nas namreč natančneje usmerja tudi v sam čas nastanka t. i. agrarnega zakona, in sicer zagotovo v čas po letu 1251 in pred letom 1318, ki se omenja v 26. poglavju, vezano na določila koprskega podestata in kapitana Marca Maurocena Canocholo, ko so še z dodatnimi določili iz leta 1325 praktično razlastili slovanske kmete v korist meščanov Kopra, ki so tako postali pravi lastniki sicer še vedno jasno razločenih komunskih vasi (villae communis) od vasi posameznih meščanov (villae concivium oziroma divisae). Z določilom v tem poglavju sicer še omejujejo obhode vasi (pobiranje dajatev) s strani zakupnikov na največ petkrat na leto in vsakokrat gredo lahko le s šestimi konjeniki. V času teh obiskov so zakupniki oziroma zemljiški gospodje (skupaj z vaškimi gastaldi in sodniki) tudi razsojali, vse izkupičke od poravnav škod in kazni pa so morali razdeliti na dva dela: »polovico naj dobi komun, polovico pa tisti, komur pripadajo«. Ker v nadaljevanju prepo- vedujejo, da bi zemljiški gospod smel dobiti kakršenkoli delež od izkupička kazni, izrečenih ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 862 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 v breme vaščanov komunskih vasi, se je potrebno vprašati, komu torej pripada tista druga polovica od poravnav škod in kazni? Margetić (1993, XV) sicer domneva, da je v tem delu prišlo do kasnejše nevešče predelave celotnega poglavja, po njegovem najverjetneje leta 1423, ko je izšla zadnja redakcija IV. knjige. Ne gre izključiti možnosti, da je res prišlo do kake predelave, vendar je težko verjeti, da pri tako pomembni zadevi, kot je delež od izkupička kazni, ne bi bilo besedilo kadarkoli kasneje pojasnjeno, če tako sestavljalcem kot zainteresiranim ne bi bilo jasno. Dikcija, da dobi polovico od izkupička kazni tisti, »komur pripadajo«, se deloma razjasni v določilu iz 31. poglavja, in sicer da so za prekrške v zvezi z nepremičninami upravičeni vaški gastald in sodniki, za premičnine pa oškodovani oziroma koprski podestat. To nenazadnje potrjuje tudi dukal beneškega doža iz leta 1548 (STKP, V, 31), ki pa predoči še tretje »upravičence«, in sicer t. i. konestable (Contestabili), kavaleriste (Cauallieri) in druge častnike (altri officiali). Glede na to, da iz kasnejših določil izhaja, da so bili konestabli na koprskem podeželju podrejeni koprskemu kapetanu Slovanov, ter glede na njegove zadolžitve, ki jih bomo tudi spoznali v nadaljevanju, lahko sledi, da so bila že ta določila o »upravičenosti« izkupička od kazni, poleg omembe komunskih prokuratorjev pri raz- reševanju pravnih sporov iz 27. poglavja, temeljni nastavek za oblikovanje funkcije, ki jo je po koprskem uporu leta 1348 zasedal častnik z nazivom koprski kapetan Slovanov (Capitaneus Sclavorum Justinopolis). Zato lahko upravičeno domnevamo, da so obravnavani agrarni zakoni za koprsko po- deželje nastali pod vplivom osvojenega ozemlja štirinajstih vasi ob vznožju Kraškega roba od Ospa do Rakitovca v vojni med Koprom in Trstom leta 1254, kjer so se še pod tržaškimi škofi izoblikovala precej fevdalnim odnosom podobna razmerja (Klen, 1961, 317–319). Tudi po letu 1300 so sama mesta začela v kolonatske odnose vnašati fevdalne oblike, kar se je seveda dogajalo tudi od leta 1279 pod vplivom novih gospodarjev, Benečanov. Ti so mestom na čelu s svojimi podestati dopuščali samoupravo in premnogim zvestim plemičem tudi posesti v mestnem zaledju. Vendar so strateško pomembna območja zadržali zase in je tako območje vasi pod Kraškim robom, ki je že tako imelo status komunskih vasi, postalo nekakšna »vojna krajina«, in sicer pod sodno in vojaško pristojnostjo podestata in kapitana Kopra, kot se je glasil naziv v beneškem Velikem svetu izvoljenega koprskega načelnika v vsem obdobju beneške vladavine v Istri. Navedene »razlastitve« slovanskih kmetov v letih 1318 in 1325 pa nakazujejo, da se je tedaj začela rahljati ta obrambno-vojaška pozicija vasi pod Kraškim robom, najverjetneje zaradi upada nevarnosti oziroma zaradi spremenjenih politično-strateških razmerij v deželi, saj je bila oblast sosednjih Habsburžanov tedaj še slabotna, posvetna oblast oglejskih patriarhov v silnem upadanju, moč Beneške republike pa v neprestanem silnem razmahu, tako da so poleg njih na tem območju tedaj igrali kako vidnejšo vlogo le še Goriški grofi. KAPETAN SLOVANOV Zanimivo je, da v tem obdobju Benečani niso radi novačili vojakov izmed do- mačinov. V ukazu beneškega senata z dne 4. julija 1342 (SMi, 1887, 289), pa tudi v kasnejših (prim. SMi) je celo zapisana zahteva, da v vojaških posadkah ne sme biti ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 863 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 več ne konestabel ne vojak Istran ali Furlan. Če so v beneških vojaških posadkah izredno omejevali število Istranov, Italijanov, Nemcev in Furlanov, med katerimi »narodi« so torej Benečani novačili vojake? Poleg Albancev in Grkov vsekakor prihajajo v poštev Slovani! To domnevo potrjuje izredno veliko število Dalmatincev med mornarji v Kopru, Andrej Schiavo kot kapetan istrske obale v Poreču leta 1308 (Lettere, 1933, 20. 9. 1308), Simon Sclavo kot konjeniški konestabel v Kopru v 60. letih 14. stoletja (SMi, 1889, npr. 20. 9. 1361), ter dejstvo, da so šele po koprskem uporu leta 1348 Benečani uvedli prepoved najemanja Slovanov za vojaško službo (Pahor, 1953a, 45); to daje slutiti, da so tudi ti sodelovali v uporu, ki je bil usmerjen predvsem proti beneškemu pomorskemu monopolu. Pri tem so imeli Koprčani podporo med fevdalci v Cesarstvu, predvsem pri goriškem grofu in habsburškem vojvodi, ki so se nedvomno naslanjali na svoje ljudi med okoliškimi kmeti in posebno med svojimi baroni. Verjetno pa je svoje odigralo tudi nezadovoljstvo slovanskih kmetov nad razlastitvami oziroma nad razvrednotenjem njihove vloge mejačev na Kraškem robu, ki je vselej v takih primerih v zgodovini prinašala poseben status in privilegij. In prav v tej povezavi lahko iščemo posebno vlogo v vojaški organizaciji ko- prskega komuna, ki jo je nedvomno imel koprski kapetan Slovanov (Capitaneus Slika 1: Benetke, 29. marca 1349. Beneški senat imenuje Kapetana Slovanov v Kopru. Imenovan je Guillielmini Rosso. Prepis odloka: Capta. Quod pro fidelitate Guillielmini Rosso civis nostri constituatur et sit idem Guillielminus capitaneus Sclauorum Justinopolis cum omnibus utilitatibus consuetis, salvo quod loco duarum postarum quas olim hic solebat capitaneus Sclauorum, et quas habere non potest dictus Guillielminus, cum sit Venetus, habeat ipse libras XIII parvorum in mense. Et propterea teneat duos equos sufficientes ad beneplacitum potestatis nostri, ad cuius obedientiam semper sit. Non intelligendo quod per dictam provi- sionem expense solite in Justinopoli aliqualiter augeantur. Ob levem robu od iste roke: Facta fuit littera D. potestati Justinopolis. (ASVe, Senato misti, XXV, 6). ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 864 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 Sclavorum Justinopolis).6 V času po koprskem uporu leta 1348 ga namreč prvič zasledimo v dokumentih, ko to mesto zasede Benečan Viljem (Guillielmini) Rosso (SMi, 1888, 29. 3. 1349). Uredbo beneškega senata, da funkcijo zasede Benečan, lahko razumemo tudi kot posledico slovanske udeležbe pri koprskem uporu, sam tekst pa nakazuje, da je funkcija tedaj že obstajala, saj iz besedila tega sklepa z dne 29. marca 1349 sledi, da je bila funkcija sama že precej starejša, le da dotlej ni bila zaupana Benečanu, marveč očitno kakemu Koprčanu (Vilfan, 1954, 24). Deset dni prej so namreč bodočega kapetana Slovanov zadolžili, da mora izgnati iz mesta tiste osebe, ki so se mu zdele najnevarnejše, za druge represivne ukrepe zo- per uporno mesto pa mu je bil na voljo deželni kapetan iz Sv. Lovrenca. Z nastopom dolžnosti kapetana Slovanov je bila Viljemu Rossu odrejena plača 13 lir, s tem, da mu pripadajo vse običajne ugodnosti (cum omnibus utilitatibus consuetis), le da mu kot beneškemu državljanu ni bilo potrebno vzdrževati še dveh spremljevalcev, saj naj bi mu zadoščala dva podestatova konjenika; ta dva spremljevalca sta se verjetno nanašala na v kasnejših dokumentih omenjana sergente in tambura di Capitanio di Schiavi (Relazioni, 1890, 98; Relazioni, 1890, 405), to je praviloma težko oborože- nega konjenika in trobentača, že skoraj običajne spremljevalce tovrstnih častnikov v obravnavanem obdobju (SMi, 1887, 14. 3. 1342). Upravne dolžnosti kapetana Slovanov Na tem mestu se zastavlja vprašanje, kako je sploh nastala ta vsaj po imenu edin- stvena funkcija, ki v naslovu nosi Slovane, torej določeno izkazovanje etnične pri- padnosti podrejenih tej funkciji. Pa tudi same zadolžitve so dokaj specifične, čeprav lahko v določenih pogledih službo kapetana Slovanov primerjamo tako z beneško vojaško funkcijo nižjega častnika konestabla oziroma podestatovega vojaškega spre- mljevalca (socios) kot s funkcijo valptov (staronemški naziv waltpoto; prim. GDZS, 1980, 168), ki so nastopali v vlogi davčnih izterjevalcev na fevdalnih posestvih zemljiških gospodov in na cerkvenih posestvih v Cesarstvu, v neposredni bližini npr. pri tržaških škofih (Klen, 1961, 317–326). Zato lahko upravičeno domnevamo, da se je ta funkcija prenesla v koprski komun ravno z osvojitvijo obrambnega pasu od Ospa do Rakitovca sredi 13. stoletja, ko je bila za to območje zadolžena ustanova valpta in je to ozemlje spadalo pod tržaško škofijo (Klen, 1961, 298, 316–317). Danilo Klen v svoji študiji o valptu v Istri ugotavlja, da so to funkcijo v slovenskih in sosednjih deželah zelo zgodaj iz germanske pravne prakse uvedli nemški fevdalci na svojih posestvih, nato pa so jo prevzeli tudi domači fevdalci. Tako v obdobju od 14. do 19. stoletja zasledi valpte ne le v Zagorju in Međimurju, temveč še na posestvih 6 Capitaneus Sclavorum Justinopolis se v tekstih slovenskih in hrvaških zgodovinopiscev različno prevaja, in sicer kot kapitan ali kapetan, pa tudi poglavar in glavar, kot ga je označil Vilfan (1954); kapitan bi prišel v poštev, če bi imel poveljniške dolžnosti tudi v pomorskih formacijah, kot jih je očitno imel koprski podestat in kapitan (Podestà e Capitano), zato je za slednjega upravičena uporaba termina kapitan, vendar pa tovrstnih zadolžitev Capitaneus Sclavorum Justinopolis ni imel; tako sta ustrezni poimenovanji kapetan ali slovensko glavar, zato sta ta dva izraza uporabljena v pričujočem prispevku. ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 865 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 Frankopanov v liburnijskem delu Istre, pa tudi v Kastvu, Veprincu, na posestvih Gori- ških grofov, na območju Buzeta oziroma Rašporskega Krasa, na tržaškem Krasu in na posestvih tržaškega škofa kot posvetnega fevdalca ter seveda na Koprskem. Če se je ta funkcija sprva razvila v posebno vrsto pooblaščenega zastopnika fevdalca v gospodarskih in sodnih zadevah za območja izven centra fevdalne oblasti, se je zlasti na beneškem območju razširila tudi na področje vojaških zadev (Klen, 1961, 297–305). Pristojnosti so zato zahtevale stalen kontakt s podeželani ter poznavanje ne le gospodarskih odnosov, va- ških meja in pravnih običajev, temveč tudi jezika vaščanov, ki je bil v navedenih istrskih krajih vsekakor slovanski. Viri pa kažejo, da se je prav na beneškem ozemlju tovrstna funkcija najdlje obdržala, saj so jo Benečani prevzeli od prejšnjih fevdalnih gospodov ter ji očitno tekom razvoja dodali še nekatere lastne specifike. Tako ne kaže spregledati dejstva, da je imel koprski kapetan Slovanov tudi določene upravne pristojnosti, zato je vsekakor bila zgled oblikovanju te funkcije tudi v beneškem prostoru uveljavljena funkcija t. i. prokuratorjev, nekakšnih upravnikov premoženja, ki jih zasledimo v skoraj vseh istrskih mestnih statutih, kar nenazadnje potrjuje že omemba prokuratorjev iz koprskega agrarnega zakona, ki sodelujejo tudi v reševanju pravnih sporov (STAT, IV, 27), pa tudi beneški dukal iz leta 1670, kjer nekajkrat v tekstu kapetana Slovanov izenačujejo s prokuratorjem.7 Kapetanove sodne pristojnosti nedvomno izhajajo tudi iz enega izmed osrednjih tradicionalnih koprskih praznikov: Rižanskega sejma oziroma sejma Sv. Marije ob izviru Rižane (in caput Risiani), ki je bil vsaj že v 14. in naslednjih stoletjih dne 15. avgusta, na praznik Marijinega vnebovzetja. O njegovi posebni vlogi priča zlasti knjiga koprskih kapetanov Slovanov, iz katere je razvidno, da je bil to osrednji koprski podeželski pra- znik, na katerem je glavno vlogo vselej odigral kapetan Slovanov. O njegovih sodnih pristojnostih na tem dogodku ter o tehtnosti trditve, da je njegova funkcija vključevala tudi siceršnje značilnosti vojaške funkcije podestatovega družabnika (socios), pa potrju- jejo navedbe iz koprskega statuta iz leta 1423, ki so, kot že navedeno, vključevale tudi določbe iz starejših časov, kar dosledno potrjuje že prvi stavek zadevnega člena statuta: Skladno s starimi običaji (Cum secundum antiquas consuetudines ) (STKP, III, 51). Kapetan Slovanov je torej poleg navedenega združeval tudi dolžnosti (pred)beneškega podeželskega upravnika (procuratores iz STAT, IV, 27 in dukala iz 1670) s podestatovim me- stnim vojaškim spremljevalcem (socios), kar priča njegova vloga pri koprskih vaških sejmih. Ob tej priložnosti naj bi, sledeč pisanju Miroslava Pahorja, v Koper, kjer je bil stalni sedež kapetana Slovanov, vkorakala oborožena četa, ki je prišla po podestatovega najbližjega sodelavca – kapetana Slovanov. Ta je stopil med vojake in z njimi vred odkorakal iz mesta. Na čelu sprevoda je bila razvita kapetanova zastava, ki je vihrala ves čas sejma; tačas se je na straži menjavala častna kmečka četa (Pahor, 1953b, 6–7). Skrbela je za kapetana in določila tudi čas sojenja, kajti te dneve je glavar s svojima so- dnikoma (duobus Iudicibus) in pisarjem (cancellario) sodil. Vlogo in pomen kapetana Slovanov ob rižanskem sejmu potrjuje tudi knjiga kapetanov Slovanov (prim. KKS, 2). 7 Funkcijo kapetana Slovanov, torej prokuratorja kmečkega prebivalstva koprskega ozemlja (Ľ Officio di Capitanio de Schiaui, cioè Procurator della Contadinanza di questo Territorio); prim. Darovec, 2001, 115. ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 866 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 Funkcija kapetana Slovanov na nekdanjih posestih tržaške škofije, ki so v cerkveni sferi še vedno spadale pod to škofijo, tako v župnijah v Ospu, Loki in Buzetu (v okviru slednje je bil Rakitovec), se je kasneje v vojaškem, deloma sodnem in upravnem pogledu očitno prenesla na vseh 40 do 44 vasi koprskega teritorija.8 Vendar je imel kapetan v komunskih (oziroma državnih; prim. Klen, 1961, 318) vaseh pod Kraškim robom nalogo izključnega beneškega davčnega izterjevalca, saj je tedanji glavar Slovanov Zentillin Tarello od pode- stata in kapitana Kopra Leonarda Bemba leta 1388 dobil nalogo, »da zaradi sprememb med prebivalstvom opravi popis in ponovno regulira dajatve, ki so se pobirale nad vsako mero in so za kmete bile hudo breme«. Obenem so mu pod kaznijo 25 lir »prepovedali zahtevati usluge zase in za svoje spremljevalce v 14 vaseh, ki so bile v državni lasti« (SMi, 1889, 30. 6. 1388). Tedaj so še določili, da zaradi zlorab v izterjevanju dajatev iz 44 vasi tega distrikta, ki so koprskemu podestatu in kapitanu prispevale krmo (175 staja di biada da cavalli), lahko 14 državnih vasi na lastno željo namesto prejšnjih regalij v piščancih, jajcih, lesu idr. v vrednosti 1.024 lir prispevajo letno 2.048 lir (SMi, 1889, 10. 1. 1387 m.v.). Sprva dosmrtna funkcija kapetana Slovanov se je z razvojem dogodkov povsem zbirokratizirala, zlasti potem ko je beneški dož leta 1670 proti plačilu 6.000 starov (ok. 377 ton) soli v državno blagajno ter vsakoletnemu prispevku 100 liber (52 litrov) olja beneški cerkvi Marije od zdravja, dovolil koprskim plemičem vsakoletno izbiro kapetana Slovanov9. V tem dukalu se kapetan Slovanov enači z nazivom Procurator della Contadinanza, kar sovpada z določbo iz agrarnega zakona, kjer s tem nazivom označujejo podeželske uradnike (STKP, 4, 27). Ta je poleg dohodka iz koprske fiskalne komore – ki je leta 1584 znašal 1.240 lir, medtem ko je koprski podestat in kapitan prejel le 795 lir (Relazioni – 1584, AMSI 6, 404/5) – prejemal še razne regalije podeželskega prebivalstva, zato si lahko predstavljamo ugodnosti, ki jih je ta položaj nudil še vse v dobo po propadu Beneške republike (prim. Filipović, 1967). O pomembnosti te funkcije v Kopru nenazadnje priča povzetek odloka beneškega senata iz leta 1670, ki je vklesan v lapidarnem napisu ob glavnem vhodu v nekdanje prostore mestnega Velikega sveta v prvem nadstropju Pretorske palače, na desni strani osrednjega koprskega podestata in kapitana Nicolòja Donata, ki je leta 1584 ustanovil v Kopru apelacijsko sodišče za vso beneško Istro in kvarnerske otoke, nato pa postal tudi beneški dož. 8 Podobno so Benečani tudi v Rašporskem kapetanatu razširili delovanje valpta na kraje, ki izvorno niso pripadali leta 1402 od Goriških grofov kupljenemu rašporskemu gospostvu, na Hum in Roč, ki so ju leta 1412 odvzeli oglejskim patriarhom, ter po vojni Kambrejske lige (1508–1516) še na Sovinjak, Vrh in Draguć; našteti so poleg krajev rašporskega gospostva, Slum, Brest, Dane, Kro- pinjak, Praproče, Klenovščak, Trstenik, Podgače, Brgudac, Lanišće, Račja vas in Rašpor tvorili t. i. Rašporski kapetanat, ki je po požigu rašporskega gradu leta 1511 imel svoj sedež v Buzetu (Klen, 1961, 305–315). 9 Celotna dokumentacija v zvezi s prošnjo koprskega mestnega sveta za vsakoletno izbiro kapetana Slovanov iz vrst koprskega plemstva je priložena tiskani verziji koprskega statuta iz leta 1669, ki jo hranijo v Pokrajinskem muzeju v Kopru, ni pa priložena verziji, ki jo hranijo v Pokrajinskem arhivu v Kopru. Slednja je bila tudi osnova za izdajo transkripcije prvih štirih knjig in reprinta pete knjige sta- tuta, ki sta ga leta 1993 izdala Pokrajinski arhiv Koper in Center za zgodovinske raziskave iz Rovinja (STKP), zato pa je ta prošnja v transkripciji objavljena v prilogi k članku Darovec, 2001. Za mere ter denarne enote in vrednosti prim. Darovec, 2004. ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 867 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 P E T R V S L A V R E T A N V S P· ET· P· Nerazdeljiv sin Prevzvišenega senatorja Pavla. Dobil je ime in značaj Presvetlega prednika, ponaša se z dobroto, vredno Vladarja. Po sklepu žlahtnega beneškega Senata je počastil koprski Svet z letno izvolitvijo Kapetana Slovanov. S tem razglasom je čudovito zaključil vrsto dobrih del. Za časa gospodov sindikov Raimonda Fina in Carla Vergerija 1670. Slika 2: Odlok beneškega senata iz leta 1670 o pravici koprskega mestnega sveta za vsa- koletno izvolitev kapetana Slovanov izmed svojih članov. Koper, Pretorska palača (Foto: Darko Darovec). Prepis v prevodu glasi: ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 868 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 Vojaške dolžnosti kapetana Slovanov Organizacijo kmečke ali črne vojske oziroma černide (cernida), ki je bila v obdobju osmanskih vpadov tudi temelj obrambe v Istri, lahko zasledimo že v odno- sih s Habsburžani. Vedno agresivni do svojih sosedov, še posebno po dokončnem prevzemu svetorimskega prestola (1438/52), so Habsburžani nadaljevali z običajno metodo postopnih, večkratnih napadov s plenjenji in izčrpavanjem proizvodnega dela prebivalstva beneške Istre. Tako je Serenissima že z odlokom z dne 27. julija 1375 dovolila beneškim Istranom, v dogovoru z njihovim rektorjem, na svojo roko povračilo škode, prizadejane od vsakodnevnih vdorov in ropanj patriarhovih pod- ložnikov, zasledovanje ali ropanje njihovih posestev in tistih, ki so jim dajali zato- čišče (SMi, 1889, 11. 5. 1375), očitno skladno s tedanjim običajem fajde (Darovec, 2018). Naslednje leto so bili zaradi nenehnih vojn Benečani prisiljeni imenovati tri poveljnike (provveditori) »za okrepitev, dobro varstvo in ohranitev naših ozemelj in krajev v Istri« (Benussi, 1887, 16). Nato so nesoglasja med Benetkami in Habs- buržani za dobra štiri desetletja stopila v ozadje zaradi pojava skupnega sovražnika, Osmanov. Obramba Istre in še posebej koprskega ozemlja je slonela poleg neokretnih milic in najemniške vojske (lahko oboroženih konjenikov – stratiotov, rekrutiranih med Grki, Albanci in Dalmatinci, ki so pa morali služiti tudi drugim delom raztegnjene- ga beneškega ozemlja) predvsem na kmečki vojski. Tako je kopenska obramba dežele temeljila na kmečki vojski, ki je (1584) štela od 2.300 do 2.400 mož, pod poveljstvom šestih kapetanov: na ozemlju Labina in Plomina s 300 možmi, Vodnjana in Pulja s 400, v Motovunu je bilo ravno tako 400 vojakov kmetov kot v Buzetu pod poveljstvom kapitana Rašporja. Še dva poveljnika, vsak s po 400 možmi, sta bila na ozemlju Kopra, in sicer kapitan mar- kizata Petrapilose (prim. Darovec, 2007) ter kapetan Slovanov Anton Sereni, ki je poveljeval vojski na koprskem komunskem ozemlju (Relazioni, 1890, 403–404). V njihovem zaledju so bile manjše, obzidane utrdbe, ki so jih domačini pa tudi beneške oblasti imenovali kašteli in so obmejevali komunsko ozemlje. Gre za obli- ke taborov kot so jih poznali v času osmanskih vpadov tudi na drugem slovenskem ozemlju, kjer so imeli shranjeno orožje in kamor so se ljudje pred sovražnimi napadi zatekali z živino in potrebnimi živili (Relazioni, 1890, 428–430). Beneški revizor Vid Moresini tako leta 1560 ugotavlja, da je na ozemlju Kopra šest tisoč »duš« in 12 kaštelov, ki so vsi nedaleč od meje: Osp (Hospo), Tinjan (Antignano), Rožar (Rosaruolo), Loka (Lonche), Podpeč (Poppecchio) Movraž (Valmorasa), Hrastovlje (Cristavia), Kubed (Covedo), Gradin (Gradina), Glem (Gemme), Koštabona (Costabona) in Šmarje (Monte), le Zanigrad (Sanigrado) in Bezovica (Besovizza) se ne omenjata več kot obzidana kraja (Relazioni, 1890, 70–72). Naštete utrdbe imajo že zaradi svoje geostrateške pozicije na terenu nedvomno še starejše korenine, skrb zanje pa je bila očitno vsaj od 14. do 18. stoletja prepuščena predvsem koprskemu kapetanu Slovanov, kar morda še najbolje potrjuje v slovenskem prevodu priložena knjiga kapetanov Slovanov (KKS, 19) in ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 869 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 njegova vloga v vojni Kambrejske lige (1508–1516), ki jo je zelo nazorno opisal Sergij Vilfan (Vilfan, 1954; prim. Darovec, 1990, 36–38). Na tem mestu nas bo zanimala predvsem kapetanova vloga v poveljevanju in organizaciji kmečke vojske na koprskem ozemlju. V tej vojni, poimenovani po tajnem sporazumu sklenjenem v mestu Cambrai, ki je sledila premirju z Osmani, so zopet prišle na dan stare habsburške težnje po prevladi na Jadranskem morju, torej uničenju Beneške republike. Vendar je vojna cesarja Maksimiljana, ki je na svojo stran sprva uspel pridobiti skoraj vse tedanje evropske velesile na čelu s Francijo in Španijo, proti Beneški republiki, povzročila mnoge socialne nemire v Svetem rimskem cesarstvu in tudi slovenski kmečki upor leta 1515 je bil posledica neizmernih izčrpavanj ter prepovedi trgovine z obmorski- mi istrskimi mesti, ki je tako plemičem kot podložnikom pomenila nepogrešljiv vir dohodkov za preživetje. V dokumentu iz leta 1508, ko je Marko de Vegia (iz Krka), poveljnik koprskih černid, uspešno pripomogel k zavzetju Trsta, prvič zasledimo omenjeno ustanovo černid (CDI, 7. 5. 1508). Tej organizaciji lahko sledimo vsaj od bizantinskih časov dalje, le da je odtlej ta način rekrutacije postal obvezen člen beneške vojaške orga- nizacije in sta se v letih do propada Beneške republike število in pomen njenih vrst povečevala. Podobno je bilo tudi na drugem današnjem slovenskem ozemlju (prim. Vilfan, 1996, 309). Pričakovali bi, da bo na čelu kmečke vojske v koprskem distriktu kapetan Slovanov, še posebno, ker je bil v statutu iz leta 1423, ko je bil na to dolžnost izbran Nikolaj Petronio in je bila funkcija potrjena z doževim dukalom, določen za upravljalca kmetov po vaseh (Pogatschnig, 1912). Do leta 1485 je bil kapetan Slovanov Ivan Ingaldeo, ki je ob neki priložnosti prijel 6 »Turkov«, jih skupaj s sinom Paskvalom pripeljal pred doža in za to požel priznanje. Paskvala so zaradi očetovih in že njegovih zaslug na položaju konestabla izvolili za naslednika na tem položaju (Stancovich, 1829, 287).10 Slednji je v času omenjene vojne vodil črno vojsko na ozemlju Kopra, vendar ne moremo z gotovostjo trditi, da je to počel tudi v mirnodobnem času, kajti šele po letu 1560 je postal kapetan Slovanov odgovoren za poveljstvo in izurjenost černid, čeprav je nedvomno ves čas med podeželani opravljal rekrutacijske preglede. Po letu 1593 pa sta v opisu dolžnosti tedanjega kapetana Slovanov Jakoba Bruttija pou- darjeni zgolj zaščitna in oskrbniška funkcija za podeželsko prebivalstvo (Relazioni, 1891, 107), potem ko so leto poprej 500 mož kmečke vojske iz koprske občine, ki so 10 Doslej znani koprski kapetani Slovanov so bili: Viljem Rosso (1349), Marino Longo (1354), Raynerius (1355), Zentilin Tarello, Henricus de Petrogna (okoli 1400), Nicolo Petrogna (omenjen 1433 in 1446), An- drea de Tarsia (ki mu je bil potrjen izbor 1451), Ivan Ingaldeo (omenja se 1466, 1470, 1478 in 1485), Paskval Ingaldeo (umrl 1525), Santo Gavardo (1525–1550), Anton Sereni (1570–1585), Ivan Manzoli (1585–1588), Santo Gavardo (1590–1593), Jakob Brutti (izbran 1593, omenjen 1598 in 1617), Ivan Franc Gavardo (izbran 1618). Kapetani Slovanov po letu 1670 so bili po prenosu pristojnosti izbire na koprski Veliki svet voljeni vsako leto izključno med Koprčani (cf. Klen, 1961, 320), tako tudi še pod prvo avstrijsko oblastjo v Istri 1797–1805, ko je bil za kapetana Slovanov izvoljen Francesco Almerigotti (Provincia, 1887, 15). ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 870 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 bili prej pod poveljstvom kapetana Slovanov, podelili kapetanu Avgustu Callegariju (Relazioni, 1890, 433), v naslednjih letih pa Bernardu Borisiju (Relazioni, 1891, 102), vendar je bila to prej izjema kot pravilo, saj knjiga kapetanov Slovanov že na prvih straneh poudari njegovo vlogo tako v poveljevanju černidam kot obmejnim utrdbam (KKS, 1 in 19). Za černide so prišli v poštev za boj sposobni moški od 18. do 40. leta starosti; po vaseh še dandanes krožijo zgodbe o izmikanju tej dolžnosti, npr. tako, da so ob prihodu koprskega podestata ali kapetana Slovanov v vas beneški podložniki prebežali na habsburško ozemlje; to so počeli tudi cesarjevi podložniki, ki so bežali na ozemlje sv. Marka.11 Na habsburškem ozemlju so bili namreč poleg kaštelana in vojaške posadke na gradu Socerbu še financarji v Kastelcu, Černotičah, v Črnem Kalu pa je bila prava mejaška postojanka. Častnikom černid so z dekretom iz leta 1710 (Relazioni, 1892, 180) zagoto- vili redne prejemke kot podobnim častnikom na Beneškem, čeprav jih že konec 16. stoletja zasledimo na plačilnih seznamih koprskega komuna. Tedaj so poleg kapetana Slovanov, sergenteja in tambura kapetana Slovanov, na plačilnem spisku še trije do štirje vaški konestabli in štirje stotniki (capi de cento), na naslednjem spisku iz leta 1584 pa je osem stotnikov; četverico iz t. i. kapetanata černid Pe- trapilose, kjer je bil drugi občinski center kmečke vojske v drugi polovici 16. stoletja, ki so ga kasneje premestili v Oprtalj in nato Buje, so očitno plačevali iz koprske blagajne. Trije konestabli so bili v 16. stoletju razporejeni na Tinjanu, v Ospu in Kubedu (Relazioni, 1890, 72), nato v Ospu, Hrastovljah in Kubedu, končno pa še v Rožarju in Podpeči, kjer je že v 15. stoletju imel sedež konestabel Luka Mužec; iz te funkcije izvirajoči priimek Kontestabile se je ohranil v vasi v naslednjih stoletjih, danes pa ga najdemo še v sosednjem Zazidu. Kubejski konestabel jih je razporejal na dolžnosti in jim razdeljeval plačilo; vsi trije so bili najprej odgovorni koprskemu kapetanu Slovanov (KKS, 1). Kmete vojake so uporabljali predvsem v defenzivne namene in le ob poseb- nih priložnostih tudi za ofenzivne sunke na kratke razdalje. Njihova koristna uporabnost se je pokazala zlasti v vojni Kambrejske lige, ko so v Istri kot stranskem bojišču prevladovali manjši pohodi na plen, ki so merili predvsem na medsebojno plenjenje čred govedi in drobnice. Pri takih pohodih je imela po- glavitno ofenzivno vlogo lahka konjenica – na cesarjevi strani hrvaški huzarji, na beneški pa albansko-grški stratioti, oboji seveda najemniki. Njihove akcije so včasih podpirali pešaki. Kljub današnjemu vtisu o strnjenosti trdnjavskih posadk ob Kraškem robu, so bile za tedanje vojskovanje zelo redke, vrh tega pa so štele le po pol ali kvečjemu po dva ducata mož; zato so bile brez moči proti takim nenadnim napadom lahke konjenice, ki so trdnjavo običajno obšle. Treba je bilo postaviti obrambo na samem kraju napada, in to je bilo mogoče le z domačini – kmeti, ki so bili tega vajeni še iz časa raznih plenilskih pohodov in osmanskih vdorov. 11 Podobno se je dogajalo ob celotni beneško-habsburški meji v Istri, prim. Bertoša, 1986. ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 871 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 Vloga černid pri zdravstvenih ukrepih V sklopu vojaških in upravnih zadolžitev koprskega kapetana Slovanov velja izpostaviti tudi njegovo vlogo v časih raznih epidemij, zlasti kuge, ki je razsa- jala v Istri od srede 14. do prve polovice 17. stoletja s povprečnimi presledki desetih let (!) (prim. Schiavuzzi, 1889). Beneška oblast je bila na podlagi izku- šenj zelo dosledna pri vzpostavljanju preventivnih ter kurativnih ukrepov. Poleg pristanišč, kjer so vsepovsod izvajali strog nadzor, je s pomočjo lokalnih oblasti vzpostavila vzdolž meje vrsto zdravstvenih postojank za higiensko-zdravstveno kontrolo. Zdravstveni nadzorniki so bili odgovorni za pravočasne ukrepe, posebno ob pojavih kužnih bolezni v sosednjih deželah; ukazali so zapreti prehode na mejah, postavili rastele (poseben prostor, namenjen kontroli potnikovega zdravja), pre- gradili poti, razporedili vojaške linije, oborožili černide, določili oborožene ladje za nenehno kroženje po morju. Kmečki vojaki ob beneški meji so stražili v za to namenjenih casellih, ki so jih imenovali tudi caselli di Sanità. Kdor ni imel pred- pisanega zdravstvenega dovoljenja, ni smel prestopiti meje (Provincia, 1884, 22, 1712. 1. 2. – Relazione Francesco Malipiero). Županom ali podžupanom po vaseh so poslali okrožnice; prebrali so jih vaški klicarji, z natančnimi navodili za ravnanje: prepovedali so sestajanje in dajanje zatočišča tujcem ter skupno pašo s pastirji iz Cesarstva; kazni za kršilce so bile stroge in so vključevale odvzem črede in celo smrtno kazen (Provincia, 1884, 22, 1715. 8. 11. – Relazione Provveditore sopra la sanità Bartolo Gradenigo). Rasteli so bili ponavadi okoli 40 korakov od meje postavljeni iz raznih materialov – od zgolj lesenih pregrad do visokega zidovja; včasih so bile to tudi prave zapreke; postavili so jih na primernih krajih, ki jih v kraški po- krajini ob meji v Istri ni manjkalo; vaške utrdbe so postale centri razvejene zdravstveno-vojaško-politično organizirane zapore meje. Še posebno po letu 1632 so tudi v Istri začeli pospešeno utrjevati mejo, ko je kuga zelo prizadela predvsem mesto Koper, kjer je od približno 5.000 prebivalcev preživelo le slabih 2.000. Ta dela še najbolje ponazarja mapa mejne linije med Benetkami in Notranjo Avstrijo v Istri, ki jo je po izbruhu kuge v sosednjih deželah leta 1713 narisal Pietro Grimani, deželni zdravstveni nadzornik (Lago & Rossit, 1981, 211). Na njej najdemo številne casele in rastele ob meji od Žavelj pri Miljah do Plomina na vzhodni obali Istre. Od Žavelj do Ospa so bili postavljeni trije caseli in en rastel s skupaj osem stalno za stražo zadolženimi vojaki černid, v Mačkovljah pa sta bila še dva rastela s štirimi kmečkimi vojaki. Župnija v Ospu je bila zavarovana z dvema vojakoma in enim rastelom, vas pa z dvema rasteloma, štirimi vojaki černid, z enim častnikom najemnikov (oltramarino), vojakom najemnikov, častnikom konjenice in tremi konjeniki. V Gabrovici so bili tudi dva rastela, štirje vojaki kmeti, dva najemnika in trije konjeniki. Dalje je Beneška republika v Rožarju postavila tri rastele, s častnikoma černid in najemnikov, šestimi vojaki černid, petimi najemniki in tremi konjeniki; na hribu ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 872 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 je bil še caselo z dvema najemnikoma in dvema kmetoma, na Sv. Hermagorju pa še en caselo. Nadalje je bil rastel pri župni cerkvi v Loki z dvema kmečkima vojakoma, najemnim častnikom in vojakom. V Loki sta bila dva rastela, kakor v Bezovici. V obeh vaseh so bili po štirje kmetje vojaki in dva najemnika, v Loki pa še častnik najemnikov. V Podpeči sta bila dva rastela s štirimi kmečkimi vojaki, enim častnikom najemnikov in tremi najemniki; poleg tega pa je v vasi imel sedež častnik černid – konestabel (Lago & Rossit, 1981, 211).12 Na beneški strani meje je bil še caselo v Prapročah na Krasu (Casello sopra il Carso detto 12 Pod seznamom caselov in rastelov, ki jih je skupaj 93, je podpisan Maggiore Pietro Belgramoni. Slika 3: Karta meje med Beneško republiko in notranjeavstrijskimi deželami z vrisano mejo in izpisanimi vojaškimi ter zdravstvenimi postojankami s posadkami iz leta 1713. ASVe, Atti riguardanti il Comitato dei Provveditori alla Sanità (Lago & Rossit, 1981, 211). ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 873 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 Prapocchie),13 in v bližini vasi še eden, vsak s po dvema kmečkima vojakoma. Dalje so bili še trije rasteli v Zazidu kakor tudi v Rakitovcu; tu pa je imel sedež naslednji častnik černid s 6 vojaki in 3 najemniki (Lago & Rossit, 1981, 211). Poleg teh so bili caseli še na Rižani ob prehodih pri mlinih (CPT, 1892, 478). Pri tem je seveda imel vselej pomembno vlogo tudi kapetan Slovanov, ki je načeloval kmečki vojski in skrbel za vaške utrdbe, kot sledi tudi iz knjige kapetanov Slovanov (KKS, 19). KNJIGA KAPETANOV SLOVANOV Knjiga kapetanov Slovanov obsega vsega 28 strani s kartonastim ovitkom, dvakrat upognjena, podolgovatega formata v merilu 14 x 20 cm, z ovitkom iz kartona, napisana v tedanji kurzivni humanistiki, razmeroma dobro ohranjena, tako da se razen nekaj malenkosti lahko razbere celoten tekst, ki je le mestoma nečitljiv (ASVe, Majer, 1904, 1174). Knjiga vsebuje nekatere določbe, zlasti v zvezi s pobiranjem dajatev, pa tudi splošne določbe o pristojnostih kapetana Slovanov, in sicer od leta 1587 do 1724. Iz nje razberemo, da so znašale obveznosti 42 koprskih vasi 2.605 lir in 8 soldov,14 od tega do koprskega podestata in kapitana 419 lir in 8 soldov, do kapetana Slovanov pa dobrih 544 lir letno, poleg tega pa so morali vaščani prispevati posebne dajatve še v času sejma na Rižani (15. avgusta), ob pustu, za veliko noč, za martinovo, nekatere tudi za božič ter za dovoljenje za lov. Dalje so morale prispevati še za les za koprski most, za mestnega zvonarja ter za mestno uro, ob dnevih posameznih vaških praznikov pa so morali vaški žu- pani poleg zbranih posebnih dajatev še pogostiti kapetana Slovanov in njegovo spremstvo. Dobrih 515 lir so znašale obveznosti vasi do fiskalne (deželne) ko- more, v primerjavi z naštetimi obveznostmi pa so bile precej skromnejše dajatve za koprskega podestata in kapitana, ki so jih bili dolžni zbrati in mu jih predati vaški župani. Skratka, obveznosti koprskih vasi do svojega glavarja, ki je nosil ime po etničnem značaju koprskega podeželja, kot se je slikovito izrazil tudi koprski podestat in kapitan Zuan Antonio Bon leta 1589 (anzi per esser tutto quel territorio habitato da persone schiave, et non da altri, perciò ha preso tal denominazione di Capitano de Schiavi; Relazioni, 1890, 426), so bile zavidanja vredne, še posebno, če vzamemo v obzir tedanja številna pričevanja o revnosti teh vasi, kot jo je izrazil tudi imenovani podestat (Relazioni, 1890, 425). 13 Prapročane še danes okoličani imenujejo Kraševci. Pričevanje J. R.; zapis pri avtorju. 14 Za primerjavo je zelo zanimiv članek s prepisom pritožbe koprskih kmetov avstrijski oblasti zaradi previsokih dajatev iz leta 1799. Torej dve leti po propadu Beneške republike, so regalije kapetanu Slovanov, ki je tudi še sodil po kratkem postopku v sporih podeželanov koprskega teritorija v višini do 25 lir, znašale letno od vasi 27 kokoši, 288 jajc, 8,5 sičev (1 sič = 10,74 l) agreste, voz drv, tri mehke sire, v gotovini pa od vasi Dekani 6 lir in 4 solde za sejemsko dovoljenje. Obveznosti do kapetana Slovanov so tedaj znašale 144 lir in 10 soldov, medtem ko so vse obveznosti vasi znašale 4.580 lir in 5 soldov (Filipović, 1967, 265; prim. Vilfan, 1961, 216). ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 874 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 Prihodki so se stekali tudi od nekaj rent, medtem ko so vasi poleg prispevkov za fiskalno komoro pod postavko »podestarija in dajatve v denarju« (Podesteria et de Preghi15), ki so v 18. stoletju znašale 200 dukatov (SM, 31. 8. 1713), komu- nu odvajale tudi redne letne dajatve v lesu za vzdrževanje koprskega mostu. Te so se že od 16. stoletja dalje spremenile v denarne dajatve in so leta 1691 znašale 92 lir in 2 solda (APP, 20, 277), prav tako pa so se v glavnem v denarne dajatve spre- menile tudi obveznosti do kapetana Slovanov, ki so mu jih vasi morale prispevati tako za praznik Marijinega vnebovzetja, za veliko noč, martinovo, ob božiču in pustu, poleg tega pa še za sejem ob Rižani, kot ga še v 18. stoletju imenujejo, čeprav ga niso več prirejali na tem kraju, temveč v središču mesta. Vsaka vas je bila dolžna prispevati kapetanu Slovanov še ob svojem vaškem sejmu, poseben prispevek v dajatvah kokoši, vinu in denarju pa je kapetan Slovanov pobiral še za koprskega podestata, kot sledi iz priloženega listka na koncu knjige kapetanov Slovanov (KKS, 28). Koprske vasi so torej plačevale v glavnem dajatve v denarju za vino, kokoši, jajca, les, krmo za konje, seno in slamo, skoraj vsaka vas pa je prispevala še dajatev v kisu oziroma soku nezrelega grozdja, ki se v viru navaja kot »agresta«, verjetno predhodniku danes uveljavljenega balzamičnega kisa. Nazorno pa vse obveznosti, ki so mu jih bili dolžni prebivalci koprskih vasi, prikazuje priloženi prevod knjige kapetanov Slovanov. ZAKLJUČEK Iz povedanega sledi, da so že od nekdaj na obrambna območja obalnih mest iz zaledja naseljevali Slovane, kot kmete-mejače, kar pomeni kontinuiteto s še pod Bizan- cem zasnovano obrambo, temelječo na svobodnih kmetih-vojakih. To nam potrjuje tudi edinstveni naziv kapetan Slovanov za poveljnika kmečkih čet in izterjevalca obveznosti 15 Prim. Boerio, 1856: Pregiare, stimar; Preziar, torej cenitev dajatev v naturi, ki so jih v določenih zgo- dovinskih obdobjih, zlasti od 14. stoletja dalje pretvarjali v denarne dajatve. Dac je naveden že v spisku dohodkov fiskalne komore za 16. stoletje. Slika 4: Kapetan Slovanov je bil zadolžen tudi za zbiranje dajatev za les, potreben za obnovo in vzdrževanje mostu, ki je vodil iz zaledja v koprsko otoško mesto in na katerem je stal Levji grad, obrambna postojanka in mitnica mesta Koper (ASVe, Provveditori alle fortezze, b. 82, dis. 85). ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 875 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 na koprskem teritoriju ter razsodnika, dasi je bil skoraj vedno iz vrst koprskih plemičev. Tak način obrambe se je ohranil še vse do propada Beneške republike, ko se je verjetno najbolj izkazal ob osmanskih vdorih v drugi polovici 15. in prvi polovici 16. stoletja, v času beneško-avstrijske vojne 1508–1516 (prim. Vilfan, 1954) ter v stalnih razprtijah in obmejnih spopadih s sosednjimi avstrijskimi podložniki vse do uskoške vojne ali vojne za Gradiško v začetku 17. stoletja (Darovec, 1990, 48–50). Da so bili Slovani iz teh mejnih vasi priznani vojščaki, pričajo tudi novačenja med kmeti za tridesetletno vojno v Cesarstvu in za daljne kraje v Španiji (prim. 1642. 21. junij; 1634. 24 junij – SR, AMSI 18). Poleg tega pa je organizacija obrambe in nadzora beneško-habsburške meje igrala izjemno pomembno vlogo v času raznih epidemij nalezljivih bolezni, saj so v obrambnih postojankah s kmečkimi vojaki pod poveljstvom kapetana Slovanov oblikovali karantene za potnike, ki so prihajali iz okuženih dežel. Z vidika družbene zgodovine ter tudi za nadaljnje raziskave in primerjave je zelo pomembna knjiga kapetanov Slovanov, ki jo v prilogi objavljamo v prevodu, saj ta poleg ugotovljenih stoletnih pristojnosti in vloge kapetana Slovanov v koprskem komunu prinaša še zanimive podrobnosti o dajatvah, iz katerih lahko razberemo tako družbeni utrip, posamezne vaške sejme in vlogo županov, zlasti pa spoznamo katere gospodarske panoge oziroma bolje pridelki, pomembni za preživetje, so prevladovali na koprskem podeželju v stoletjih beneške vladavine. THE BOOK OF THE KOPER CAPTAINS OF THE SLAVS Darko DAROVEC Institute IRRIS for Research, Development and Strategies of Society, Culture and Environment, Čentur 1f, 6273 Marezige, Slovenia University of Maribor, Faculty of Arts, Department of History, Koroška cesta 160, 2000 Maribor, Slovenia e-mail: darko.darovec@irris.eu SUMMARY This paper addresses the Koper Captains of the Slavs (Capitaneus Sclavorum Justinopolis), named after the ethnic/linguistic character of the Koper country- side over which they held jurisdiction during the Venetian period from 1349 until the beginning of the nineteenth century. It is certainly, at least in name, a unique position that has thus far been insufficiently researched. The main source for this study is the Book of the Koper Captains of the Slavs from the old Koper archives, kept at the State Archives of Venice (ASVe), which has not yet received a proper presentation, as well as archival sources of some other Venetian institutions. The paper also includes a Slovene translation of this document in the appendix. The book contains various stipulations from 1587 to 1724, especially regarding ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 876 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 the collection of taxes, as well as general stipulations on the jurisdiction of the Captain of the Slavs. Its analysis shows that the annual obligations of the 42 Koper villages amounted to 2,605 lire and 8 solidi, of which the Koper Podesta and Captain received a bit over 419 lire, and the Captain of the Slavs a bit over 544 lire. In addition, the villagers had to pay special taxes during the Rižana fair (Assumption of Mary, 15 August), at Carnival, Easter, Martinmas, also some for Christmas and for hunting permits. Furthermore, they had to pay contribu- tions for the wood for the maintenance of the Koper bridge, for the town bell ringer and the town clock. On individual village holidays, the village mayors also had to entertain the Captain of the Slavs and his entourage in addition to handing over the collected special contributions. The village’s obligations to the fiscal (provincial) chamber amounted to a bit over 515 lire. In short, the obligations of the Koper villages to their Captain were substantial, especially if we take into account the numerous testimonies of the poverty of these villages at the time. The Koper Captain of the Slavs had a special role especially in the military organization of the Koper commune. He was responsible for the defence in the Koper countryside, oversaw border disputes between village communes, collected taxes, and was also in charge of lower-court matters. In addition, the organization of defence and control of the Venetian-Habsburg (Imperial) border played an extremely important role during various epidemics, as quarantines for travellers coming from infected areas were established in the defence posts manned by peasant soldiers (cernida) under the command of the Captain of the Slavs. From the viewpoint of social history and also for further research and comparisons, the Book of the Captain of the Slavs is very important, because in addition to the position’s established centuries-long jurisdictions and role in the Koper commune, it also provides interesting details about the monetary value of contributions, from which we can understand the commune’s social pulse, individual village fairs and the role of mayors and, in particular, which economic sectors or, rather, crops important for survival dominated the Koper countryside during the centuries of Venetian rule. Keywords: Koper, countryside, peasant soldiers, organization of defence, taxes, lower-court matters, epidemics, Captain of the Slavs, Middle Ages, early modern period ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 877 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 VIRI IN LITERATURA AAMC – Archivio Antico Municipale di Capodistria (Stari koprski občinski arhiv). Hrani ASVe, mikrofilm v ASTs. Inventar po Majer, 1904. Acta Histriae (1994): Prispevki o Rižanskem placitu, Istri in Furlaniji. Medna- rodno srečanje zgodovinarjev, arheologov in lingvistov 28.–29. 5. 1993 na Kortini pri Sv. Antonu. Acta Histriae, 2, 5–147. AMSI – Atti e Memorie della Società Istriana di Archeologia e Storia Patria. Poreč 1884–. APP – Pokrajinski arhiv Koper. Občina Koper. SI PAK KP 6.1. Komuna Koper, Majerjev dodatek (Appendice) 1521–1868. ASTs – Archivio di Stato di Trieste (Državni arhiv v Trstu). ASVe – Archivio di Stato di Venezia (Državni arhiv v Benetkah). ASVe. Senato misti. Senato, Deliberazioni, Misti, reg. XXV, c. 6. Documento 1349, marzo 29. Benussi, Bernardo (1887): Commissioni dei dogi ai podestà veneti nell’Istria. AMSI, 3, 3–109. Benussi, Bernardo (1893, 1897): Nel Medio Evo. AMSI, 9 (1893), AMSI, 13 (1897). Bertoša, Miroslav (1986): Mletačka Istra u XVI i XVII stoljeću, I-II. Pula, Istarska naklada. Boerio, Giuseppe (1856): Dizionario del dialetto veneziano. Venezia, Premiata Tipografia di Giovanni Cecchini Edit. Boltin–Tome, Elica (1990): Staroslovansko grobišče v Predloki. V: Kraški rob in Bržanija. Koper, IMO Koper, Skupščina občine Koper, 27–30. Bratož, Rajko (1989): Rižanski zbor. V: Koper med Rimom in Benetkami. Prispevki k zgodovini Kopra. Ljubljana, Pokrajinski muzej Koper, 86–88. Bratož, Rajko (2001): Koprska škofija od prve omembe (599) do srede 8. stole- tja. Acta Histriae, 9, 37–64. CDI – Kandler, Pietro (1986): Codice Diplomatico Istriano, I.–V. Trst, Lloyd. CPT – Capo d’ Istria e Provincia tutta intorno a confini suoi con Trieste e con il Contado di Pisino et altre materie raccolte nell’ anno 1732. AMSI, 7 (1891); 8 (1892). Darovec, Darko (1990): Od prihoda Slovanov do propada Beneške republike 1797. V: Kraški rob in Bržanija. Koper, IMO Koper, Skupščina občine Koper, 31–62. Darovec, Darko (2001): Koprska škofija in Slovani od srednjega do novega veka. Acta Histriae, 9, 73–120. Darovec, Darko (2004): Davki nam pijejo kri. Gospodarstvo severozahodne Istre v novem veku v luči beneške davčne politike. Koper, Založba Annales. Darovec, Darko (2007): Petrapilosa. Grad, rodbina, fevd in markizat. Koper, Založba Annales. Darovec, Darko (2018): Vendetta in Koper 1686. Koper, Založba Annales. Documenta (1892) – Documenta ad Forumjulii, Istriam, Goritia, Tergestum spectantia. AMSI, 8, 3–47. Filipović, Ivan (1967): Pritužba seljaka iz koparske okolice protiv prevelikih daća godine 1799. Istarski mozaik 4. Pula, 263–267. ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 878 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 GDZS (1980) – Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog 2. Ljubljana, Državna založba Slovenije. Grafenauer, Bogo (1988): O Pavlu Diakonu in začetkih zgodovine Slovencev v novi domovini. V: Pavel Diakon: Zgodovina Langobardov. Maribor, Obzorja, 295–422. Kandler, Pietro (1851): Il comune Slavo nell’Istria superiore. L’Istria, 6, 25–28. Kandler, Pietro (1863): Restituzione dell’episcopato di Capodistria. V: Scussa, Vincenzo: Storia cronografica di Trieste. Trst, 212–224. Kaštelir (2021): Kaštelir. Prazgodovinska gradišča in etnobotanika za trajnostni turizem. Maribor, Univerza v Mariboru, Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in stra- tegije družbe, kulture in okolja. KKS – Knjiga kapetanov Slovanov – Libro de Capitani de Schiavi di Capodistria, 1603–1724. AAMC, ASVe, ASTs. Majer, 1904, 1174. Klen, Danilo (1961): Valput u Istri. Zbornik Historijskog instituta JAZU, vol. 3. JAZU, Zagreb, 297–328. Kos, Franc (1920): Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku, knjiga IV. Ljubljana, Leonova družba. Kos, Franc (1982): Izbrano delo. Ljubljana, Slovenska matica. Kos, Milko (1950): O starejši slovanski kolonizaciji v Istri. Razprave SAZU. Razred za zgodovino in družbene vede. SAZU, Ljubljana, 55–82. Krahwinkler, H. (2004): „ … in loco qui dicitur Riziano … „. Zbor v Rižani pri Kopru leta 804. Koper, Založba Annales. Lago, Luciano & Claudio Rossit (1981): Descriptio Histriae. La penisola istri- ana in alcuni momenti significativi della sua tradizione cartografica sino a tutto il secolo XVIII. Trieste, Edizioni Lint. Lettere (1933): Regesti di documenti dell’Archivio di Stato in Venezia riguar- danti l’Istria. Lettere segrete di Collegio (1308–1627). AMSI, 45, 105–160. Majer, Francesco (1904): Inventario dell’Archivio Antico Municipale di Capo- distria. Capodistria, Tipografia Cobol – Priora. Margetić, Lujo (1983): Histrica et Adriatica. Raccolta di saggi storico-giuridici e storici. Rovinj, Trst, Središče za zgodovinske raziskave Rovinj. Margetić, Lujo (1993): Uvod. V: Statut koprskega komuna iz leta 1423 z do- datki do leta 1668. Koper, Rovinj, Pokrajinski arhiv Koper, Center za zgodovinske raziskave Rovinj. Marušić, Branko (1987): Materialna kultura Istre od 5. do 9. stoletja. Arheolo- ška istraživanja u Istri i Hrvatskom Primorju. Pula. Oman, Žiga (2021): Kosezi med zgodovinopisjem in kulturo spominjanja: (re)konstrukcija, recepcija in (re)interpretacije. Acta Histriae, 29, 1, 37–78. Pahor, Miroslav (1953a): Koprski upor leta 1348. Istrski zgodovinski zbornik. Zgodovinsko društvo Jugoslovanske cone STO, Koper, 29–68. Pahor, Miroslav (1953b): Slovenski poglavar v Kopru. Slovenski Jadran, 10, 6–7. Petranović, Anamari & Annelise Margetić (1983–84): Il Placito del Risano. Atti del Centro di Ricerche Storiche, 14, 55–75. ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 879 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 Pogatschnig, Antonio (1912): Di un codice sinora ignoto contenente lo Statuto di Capodistria. AMSI, 28, 265–276. Provincia – La Provincia dell’Istria. Giornale degli interessi civili, economici ed amministrativi, Capodistria, 1867–1894. Relazioni – Relazioni dei Podestà e Capitani di Capodistria. AMSI, 6–8/1890–92, 10/1894, 13/1897. Rožac, Marjan (1990): Koprski agrarni zakon okoli 1300. V: Kraški rob in Bržanija. Koper, IMO Koper, Skupščina občine Koper, 63–66. Santoro, Raffaele (2019): L’Archivio antico municipale di Capodistria all’Archivio di Stato di Venezia.Venezia e il suo Stato da Mar. Roma, Società Dal- mata di Storia Patria, 145–155. Schiavuzzi, Bernardo (1889): La malaria in Istria. Ricerche sulle cause che l’hanno prodotta e che la mantengono. AMSI, 5, 319–472. Schiavuzzi, Bernardo (1901–1904): Cenni storici sull‘etnografia dell‘Istria. AMSI, 17–20. SM – Senato Mare (1440–1797). AMSI, 7/1891, 9/1893, 11–17/1895–1901. SMi – Senato Misti (1332–1440). AMSI, 3–5/1887–1889. SR – Senato Rettori (1630–1797). AMSI, 18–20/1902–1904, 22–23/1906–1907. Stancovich, P. (1829): Bibliografia degli uomini distinti dell’ Istria, II. Trieste, Gio. Marenigh Tipografo. Štih, Peter (2001): Istra v času nastanka koprske škofije. Acta Histriae, 9, 1–36. STKP – Statut Kopra; objava: Statut Koprskega komuna iz leta 1423 z dodatki do leta 1668 (Lo statuto del comune di Capodistria del 1423 con le aggiunte fino al 1668). Za objavo priredil L. Margetić, Pokrajinski arhiv Koper – Center za zgodo- vinske raziskave Rovinj, Koper–Rovinj, 1993. Udina, Ramiro (1932): Il Placito di Risano. Archeografo Triestino, vol. 17. Vilfan, Sergij (1954): Koprski glavar Slovanov v avstrijsko-beneški vojni. Kro- nika, 2. Ljubljana, 24–29. Vilfan, Sergij (1961): Pravna zgodovina Slovencev. Od naselitve do zloma stare Jugoslavije. Ljubljana, Slovenska matica. Vilfan, Sergij (1996): Zgodovinska pravotvornost in Slovenci. Ljubljana, Can- karjeva založba. Žitko, Salvator (1991, 1992): Listina Rižanskega placita – dileme in nasprotja domačega in tujega zgodovinopisja. Annales, Anali Koprskega primorja in bližnjih pokrajin, 1/’91 in 2/’92, 59–68 in 87–102. Žitko, Salvator (2022): Vrnitev v Italiji zadržanih umetnin in arhivov iz Kopra, Izole in Pirana: zgodovina neke problematike ali problematika neke zgodovine? Annales, Series Historia et Sociologia, 32, 1, 1–38. Župančič, Matej (1990): Arheološka podoba Brega s Kraškim robom. V: Kraški rob in Bržanija Koper. IMO Koper, Skupščina občine Koper, 19–26. ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 880 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 PRILOGA: Knjiga Koprskih Kapetanov Slovanov Prvi maj 1719 Prva stran KKS (ASVe, AAMC, 1174), iz mikrofilma v ASTs. ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 881 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 1 Obveznosti vasi Ko so sejmi morajo župani Kapetana Slovanov in njegove spremljevalce pogostiti. Župani so dolžni opraviti popis volov za prevozni davek Sv. Marku, izključujoč tri konestable, stotnike, podstotnike, župane in podžupane. Trije konestabli so dolžni obiskati svoje podrejene vasi, z nalogo, da zapovejo popis volov, kakor tudi pobrati denar za prevozni davek in za dajatev za presvetlega podestata ter druge dajatve za presvetlega princa in rektorja. Kapetan pripravi knjigo dajatev, ki pripadajo velecenjenim rektorjem in jim jo izroči. Luca Verzier, trenutni konestabel, je dolžan prenesti ukaze drugima dvema konestabloma. Konestabli so dolžni pripraviti selski dvorec in ga stražiti. Določi se štiri odposlance, ki so doživljenjsko v službi za potrebe tega teritorija in so oproščeni prevoznega davka. Konestabli so dolžni županom prenašati ukaze Kapetana. Luca Verzier je dolžan stražiti Kubed. V primeru, da ga ni, postavi na svoje mesto nekoga drugega. Luca upravlja spodaj naštetim vasem Osp Hrastovlje Kubed - Dekani Cusma Cociancih Andrea Carsovin upravlja ⸻ upravlja ⸻ - Tinjan - Movraž - Sv. Anton - Padna - Osp - Smokvica - Lopar - Šmarje - Gabrovica - Kubed - Zabavlje - Pomjan - Loka - Popetre - Truške - Marezige - Bezovica - Gradin - Boršt - Albucan - Podpeč - Šterna - Labor - Čuklje - Zazid - Kuberton - Skorušica - Rakitovec - Topolovec - Merišče - Zanigrad - Sorbar - Sv. Peter - Dol - Kobjeglava - Krkavče - Rožar - Gračišče - Nova vas - Zased - Trsek - Koštabona ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 882 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 2 Navodila za Rižanski sejem Dolžni so pripraviti Kapetanov selski dvorec Vas Rožar prispeva tri suličarje ____št.: 3 Vas Gabrovica dva suličarja ______ št: 2 in ti dve vasi stražita kantino od spodaj ter strežeta pri mizi. Vas Zased prispeva za kantino dva suličarja __št. 2 Vas Osp prispeva tri suličarje nad kantino ___ št. 3 Spodaj navedenim vasem je treba dati: Vasi Rožar eno vedro vina ______________ št.1 Dvajset hlebcev hruha ______št. 20 Vasi Gabrovica pol vedra vina___________ v. ½ Deset hlebcev kruha________št. 10 Vasi Zased pol vedra vina _______________v. ½ Deset hlebcev kruha _______št. 10 Vasi Osp eno vedro vina _______________v.1 Dvajset hlebcev kruha ______št. 20 Vas Loka mora prispevati stražo s štirimi suličarji ___________št.4 Vas Movraž še eno stražo s štirimi suličarji ___________št.4 Vasi Popetre in Gračišče še eno stražo s štirimi suličarji ___________št.4 Lopar eno stražo s štirimi suličarji. kamor se pripelje velecenjenega gospoda podestata gledati tekmovanje streljanja z lokom in s puško__ št.4. Vas Tinjan mora pripraviti veliko krčmo in pripadajočo vinsko klet s tremi suličarji _______št.3 Omenjeni vasi se da pol orne vina_______orna ½ Dvajset hlebcev kruha _____ št. 20 Omenjena krčma je v pristojnosti Kapetana, in prodaja vino, ne da bi plačevala dac. ______ Prejemek ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 883 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 3 Prejemek regimenta, prevzet iz doževega registra – začenja z letom 1663 pod vodstvom velecenjenega gospoda Antonia Basadona na listu 1 v Kazenski kancelariji Paschalis Cicogna, po milosti božji beneški dož, pozdravljamo nadvse plemenite in modre može Jakoba Pisaura, ki je po naši volji koprski Podestat in Kapitan, ter ostale cenjene podanike in jim izražamo spoštovanje. Naznanjamo vam, da je bila danes v našem Svetu naprošenih sprejeta odredba s spodaj napisano vsebino. V zahvalo za zvestobo se našemu koprskemu teritoriju dovoli, da namesto regalij, ki so jih doslej po običaju dajali vsakokratnemu našemu rektorju za njegove potrebe, se od zdaj naprej daje v gotovinskem plačilu skladno s spodnjim izračunom, tako kot je bila naša Signorija zaprošena s stani odposlancev tega zvestega teritorija, in sicer: V gotovinskem plačilu: štiristo devetnajst lir in osem soldov – Za sedemsto kokoši s pripadajočimi jajci, ki so jih dajali rektorjem, v vrednosti 18 soldov za vsako, izvzemši tri solde, ki jih je rektor plačeval kmetom za vsako kokoš, znese skupaj šeststo trideset lir. Za petstoštiriinšestdeset kvart in pol krme za konje, ki so jo dajali kot zgoraj in ki je vredna tri lire in deset soldov za star, izvzemši tri solde kot zgoraj, skupaj znese stosedeminpetdeset lir. Za petstodvajset lesenih hlodov, ki so jih dajali kot zgoraj, vsak v vrednosti trinajstih soldov, izvzemši sold za vsak kot zgoraj, skupaj znese tristoosemintrideset lir. Za oseminpetdeset vozov lesa, ki so jih dajali kot zgoraj, v vrednosti oseminštirideset soldov za voz, izvzemši pet soldov za vsakega kot zgoraj, rektorju pripada stošestinpetdeset lir in dvanajst soldov. Za petinsedemdeset in pol vozov sena, ki so ga dajali kot zgoraj, v vrednosti štirih lir in desetih soldov za voz, izvzemši deset soldov za vsak voz kot zgoraj, tem rektorjem pripada tristodevetintrideset lir in petnajst soldov. Za deset vozov slame, ki so jo dajali kot zgoraj, v vrednosti treh lir in desetih soldov na voz, izvzemši pet soldov za vsak voz kot zgoraj, rektorju pripada petintrideset lir. Za osem orn agreste, ki so ga dajali kot zgoraj, v vrednosti treh lir in desetih soldov za orno, izvzemši soldov [ … ] ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 884 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 4 za vsako orno kot zgoraj, rektorju pripada devetindvajset lir in petnajst soldov. Vse skupaj znese dvatisočšestopet lir in osem malih soldov, torej________________________ L 2605 y 8 Razglašamo, da mora naš zgoraj omenjeni zvesti teritorij plačevati vsako leto zgoraj določeni znesek v treh obrokih, in sicer vsake štiri mesece en obrok tako, da so v štirih obrokih zadovoljeni naši rektorji za čas njihovega vladanja ali dlje, kolikor pač bo ostal na tej dolžnosti, v obrokih in deležu kot je dogovorjeno. O tem naj bodo obveščeni naš rektor in zgoraj navedeni, da se bo lahko zgoraj povedano upoštevalo, kar naj bo zapisano v tisti kancelariji v spomin naslednikom. Zato vam po pooblastilu zgoraj omenjenega Sveta na- ročamo, da zgoraj omenjeno odredbo spoštujete in da poskrbite, da jo bodo vsi brez kršitve spoštovali, da bo objavljena na javnih mestih in da bo zabeležena v spisih naše kancelarije. Izdano v naši doževi palači, dne 29 junija, v 15. indikciji, leta 1587. Camillo Ziliol, tajnik. Določila Tinjan vsako leto plača stoeno liro in dva mala solda, znesek se deli na tri obroke letno, triintrideset lir in štirinajst soldov – na obrok ___ L 33:14 Albucan letno plača krmo za konje – šestnajst kvart, kar znese osemnajst lir, osemnajst soldov, obrok znaša _________________L 6:6 Boršt in Glem letno plačata krmo za konje – sedemindvajset kvart, kar znese L 31 y 10, obrok znaša L 10:10 Bezovica letno plača v gotovini štiriindvajset lir in dvanajst soldov, en voz slame v vrednosti L 3:10, vsako drugo soboto šestindvajset kokoši, v vrednosti L 23:8, skupaj za plačilo L 51 y 8, obrok znaša __________________L 17:3 Kobjeglava letno plača dva kvarta krme za konje v vrednosti L 2:7, obrok znaša ___________L __:16 Kuberton letno plača deset kvart krme za konje v vrednosti L 11:14, obrok znaša _____L__3:18 Truške letno plačajo enajst kvart krme za konje v vrednosti L 12:16, obrok znaša ___L__4:6 Koštabona letno plača gotovine v vrednosti šestintrideset lir. Orno agreste v vrednosti L 3:10, štirideset kvart krme za konje v vrednosti L 46 y 14, dve kokoši vsako soboto ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 885 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 5 soboto, kar znese stoštiri kokoši v vrednosti L 93:12, vsako soboto štiri tovore lesa, kar znese dvestoosem tovorov v vrednosti L 135, skupaj L 315: - obrok znaša _____ na polovico L 52:10___L 105:- Kubed letno plača sedemintrideset vozov lesa, kar znaša L 88:16, osemnajst vozov in pol sena, kar znese L 83:8, sedemintrideset kvart krme za konje, kar znese L 43: 7, eno orno agreste, kar znese L 3:10, vsako soboto eno kokoš, to je dvainpetdeset kokoši, kar znese L 46: 10, en voz sena, kar znese L 3:10. Skupni znesek je L 269:1, obrok znaša ________L 89/13:8 Krkavče vsako leto plačajo oseminštirideset lir gotovine, šestindvajset kvart krme za konje, kar znese L 30:6. Eno orno agreste, kar znese L 3:10. Kokoši, dve soboti zapored in naslednjo ne, skupaj znese štiriintrideset kokoši in pol, kar znese L 31:1. Skupni znesek je 112:17, obrok znaša ____________________L 37/12:6 Smokvica letno plača dvanajst kvart krme za konje, kar znese L 14, obrok znaša ___________ L 1/11:6 Gabrovica letno plača osemnajst lir in tri solde gotovine, en voz sena v vrednosti L 3:10. Pol orne agreste v vrednosti L 1:15. Kokoši vsako drugo soboto, skupaj šestindvajset v vrednosti L 23:8. Skupni znesek L 46:16, obrok znaša ___________L 15/12. Gračišče letno plača en voz sena v vrednosti L 3:10, devet vozov lesa v vrednosti L 21 y 12, devet vozov sena v vrednosti L 40:10, devet kvart krme za konje v vrednosti L 10:16, dvanajst kokoši v vrednosti L 10:16. Skupni znesek L 87:4, obrok znaša ______________________L 29/1 y :4. Loka letno plačajo triindvajset kvart krme za konje v vrednosti L 26:18, obrok znaša __________ L 9/y Labor letno plača dvanajst kvart krme za konje v vrednosti L 14, obrok znaša ______________L 4/13:6 Lopar letno plača enaindvajset kvart krme za konje v vrednosti L 24:10, obrok znaša ________L 8/y 3:6 Merišče letno plača deset kvart krme za konje v vrednosti L 11:14, obrok znaša _________L 3/18 Šmarje letno plačajo dvaintrideset kvart krme za konje v vrednosti L 37:6, obrok znaša ____L 12/9 L 321/18:6 ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 886 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 6 Osp letno plača gotovino v vrednosti L 52/16, en voz sena v vrednosti L 3:10, eno orno agreste v vrednosti L 3:10, vsako soboto eno kokoš, skupaj 52 kokoši v vrednosti L 46:16. Skupni znesek L 106:12, obrok znaša_____L 35/10:8 Skorušica letno plača trinajst kvart krme za konje v vrednosti L 15:4, obrok znaša_________L5/-1:6 Sv. Peter letno plača gotovino v vrednosti L 24:–, trinajst kvart in pol krme za konje v vrednosti L 15:16, vsako drugo soboto eno kokoš, skupaj 26 v vrednosti L 23:8. Skupni znesek je L 63:4, obrok znaša ____L 21/1:4 Padna letno plača šestindvajset kvart krme za konje v vrednosti L30:6, obrok znaša ______L 10/2:– Praproče letno plačajo dve kvarti krme za konje v vrednosti L 2:8, obrok znaša ____________L –/16 Pomjan letno plača L 46 gotovine, eno orno agreste v vrednosti L3:10, enainšestdeset kvart krme za konje v vrednosti L 71:4, vsako soboto štiri tovore lesa, skupaj 208 tovorov v vrednosti L 135:4, vsako soboto dve kokoši, skupaj stoštiri kokoši v vrednosti L 93: 12, Skupni znesek L 349:10, obrok znaša _______L 116:10. Popetre letno plačajo štiri vozove sena v vrednosti L 18, štiri kvarte krme za konje v vrednosti L 4:14, osem vozov lesa L 19:4, en voz slame v vrednosti L 3:10, dvanajst kokoši v vrednosti L 10:16, skupni znesek L 56:4, obrok znaša ________L 18/14:8 Podpeč letno plača gotovine L 41:13, en voz slame v vrednosti L 3:10, vsako soboto eno kokoš znese 52 v vrednosti L 46:16. Skupni znesek L 91:19, obrok znaša ________________________L 30:13 Perčičeve Prade letno plačajo za most čez Dragonjo pod Krkavčami en par jerebic št. 1. Rožar letno plača gotovine L 62 – en voz slame v vrednosti L 3:10, eno orno agreste L 3:10, vsako soboto eno kokoš, skupaj dvainpetdeset kokoši v vrednosti L 46:16. Skupni znesek L 115 y 16 – obrok znaša __________________________L 38 y 12. Rakitovec letno plača sedemnajst kvart krme za konje v vrednosti L 19:18, obrok znaša ____________ L 6/13. 393:15:6 Sorbar ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 887 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 7 Sorbar letno plača enajst kvart krme za konje v vrednosti L 12:12, obrok znaša_________L 4/4 Zanigrad letno plača devet kvart krme za konje v vrednosti L 10:10, obrok znaša L___3/10 Šterna letno plača tri kvarte krme za konje v vrednosti L 3:10, obrok znaša ______ L 1/3:6 Topolovec letno plača devet kvart krme za konje v vrednosti L 10:10, obrok znaša ______L 3/10 Trsek letno plača osem kvart krme za konje v vrednosti L 9:6, obrok znaša ________L3/2 sedaj skupaj s Trebešami tvorita en komun. Movraž letno plača triindvajset kvart krme za konje v vrednosti L 26:18, obrok znaša ___________L 9/– Dol letno plača trinajst kvart krme za konje v vrednosti 15:4, obrok znaša __L 5/–1½ Nova vas letno plača sedemindvajset kvart krme za konje v vrednosti L 31:10, gotovine devetnajst lir, vsako soboto dva tovora lesa, skupaj 104 kosov v vrednosti L 67:12, vsako soboto eno kokoš, skupaj 52 v vrednosti L 45:16, skupni znesek L 164:18, obrok znaša ______________L 55/– Zazid letno plača 44 vozov sena v vrednosti L 198, 22 kvart krme za konje v vrednosti L 25:14, en voz slame L 3:10, vsako soboto eno kokoš, skupaj 52 v vrednosti L 46:16, skupaj znese L 274, obrok znaša L 91/6 Zased letno plača osem kvart krme za konje v vrednosti L 9:6, obrok znaša L 3/2 Konestabel vasi Osp Crassovaz Zuane plača v gotovini za vas Zased Zabavlje letno plača štiri kvarte krme za konje v vrednosti L 4:14, obrok znaša L 1/11:4 Čuklje letno plačajo dva kvarta krme za konje v vrednosti L 2:8, obrok znaša L –/16 Matija Sborovaz vsako leto plača za most čez Dragonjo pod Sv. Petrom dve kokoši št. 2 Skupni znesek zgoraj naštetih regalij velecenjenenemu gospodu podestatatu L 181/8:9 ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 888 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 8 V štirih mesecih ____________ L 863 : 4 : 10 V dveh mesecih ____________ L 431 : 12 : 5 V enem mesecu_____________ L 215 : 16 : 3 Na dan______ L7___4_____ manek 4 soldi v enem mesecu __ Spodaj naštete vasi plačajo za Karneval kot sledi: Podpeč: štiri kokoši - 4 Nova vas: dve kokoši - 2 Eno vedro vina - 1 Eno vedro vina - 1 Gotovina L – : 17 – L –:17 Gotovina 15 soldov L – : 15 Zazid: Štiri kokoši - 4 Bezovica: Dve kokoši - 2 Eno vedro vina - 1 Pol vedra vina – ½ Gotovina L 1 : 2 – L 1 : 2 Gotovina 10 soldov - L – : 10 Tinjan: štiri kokoši - 4 Sv. Peter: eno kokoš - 1 Eno vedro vina - 1 Pol vedra vina – ½ Gotovina L 1 : 8 –L 1 : 8 Gotovina: 15 soldov – L – : 15 Rožar: Štiri kokoši - 4 Gračišče: dve kokoši - 2 Eno vedro vina - 1 Eno vedro vina - 1 Gotovina L 1 : 19 –L 1 : 19 Gotovina: 9 soldov –L – : 9 Osp: štiri kokoši - 4 Popetre: dve kokoši - 2 Pol vedra vina – ½ Eno vedro vina - 1 Gotovina: L 1 : 9 – L 1 : 9 Gotovina: 20 soldov –L – : 20 Gabrovica: Dve kokoši - 2 –––––––––––––––––––––––– Pol vedra vina – ½ Skupaj Gotovina: 11 soldov – L– : 11 Kokoši – št. 45 Kubed: Štiri kokoši - 4 Vino: orni 2, vedro 1½ Eno vedro vina - 1 Gotovina: L 17 : 16 Gotovina: L 1 : 17 – L 1 : 17 –––––––––––––––––––––––––– Koštabona: štiri kokoši - 4 Perčičeve Prade Eno vedro vina -1 En par jerebic - 1 Gotovina: L 1 : 17 – 1 : 17 Pomjan: štiri kokoši - 4 Matija Sborovaz: Eno vedro vina - 1 En par kokoši - 1 Gotovina: L 2 – L 2 Krkavče: dve kokoši - 2 Eno vedro vina - 1 Gotovina: L 1 : 17 – L 1 : 17 ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 889 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 9 Vasi, ki so dolžne dajati les za vzdrževanje mostov Marezige) ) Prvi most poleg dvižnega mosta pri Gradu Glem ) Popetre ) Lopar ) Trsek ) 2. Truške ) Nova Vas ) Marezige ) Skorušica ) 3. Labor ) Sv. Anton ) Kubed ) 4. Gračišče ) Albucan ) Šmarje ) 5. Koštabona ) Podpeč ) Loka ) 6. Bezovica ) Sv. Peter ) Padna ) 7. Krkavče ) Dol ) Rakitovec ) Movraž ) 8. Smokvica ) Zazid ) Gradišče ) 9. Šterna ) Topolovec ) Pomjan ) Dva mosta na Truškem potoku Sorbar ) Kuberton ) Rožar ) Most na Rižani Dekani ) pod Dekani ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 890 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 10 Vasi, ki letno plačujejo zvonarja: Pomjan_________________ L 18 : 6 Koštabona_______________ L 12 : – Nova Vas_______________ L 9 : – Loka___________________ L 6 : – Rožar __________________ L 8 : 16 Topolovec ______________ L 2 : 14 Kuberton________________ L 3 : 4 Sorbar _________________ L 3 : 4 Skorušica_______________ L 4 : 4 Šmarje_________________ L 10 : 10 Osp___________________ L 9 : 12 Tinjan__________________ L 8 : 14 Boršt__________________ L6 : 6 Zazid__________________ L 6 : 6 Podpeč_________________ L 5 : 14 Gabrovica_______________ L 3 : 6 Marezige_______________ L 2 : 10 Truške_________________ L 3 : 4 Bezovica________________ L 3 : – Dol____________________ L 3 : – Zased__________________ L 2 : 8 Trsek__________________ L 2 : 8 Gradin________________ L 1 : 4 _____________ L 135 : 10 Letno plačilo za uro na zvoniku Krkavče______________ L 8 : – Lopar________________ L 6 : 6 Movraž_______________L 7 : 16 Padna________________ L 6 : 6 Albucan______________ L 4 : 16 Rakitovec_____________L 5 : 2 Trsek________________ L 1 : 4 Labor________________ L 2 : 8 Sv. Peter ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 891 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 11 Sv. Peter________________ L 4 : – Smokvica______________ L 2 : 8 Gračišče________________ L 2 : 8 Zanigrad________________ L 2 : 8 Popetre_________________ L 1 : 4 Šterna__________________ L 1 : 4 Kubed__________________ L 11 : 2 __________________ L 66 : 12 soldov – Vzeto iz 3. registra dukalov v sindakatu na str. 40__________ Spodaj naštete vasi plačajo Presvetli Komori vsako leto na dan Sv. Jurija 24. aprila Kubed____________________ L 45 : 17 ½ Koštabona_________________ L 58 : 15 ½ Pomjan___________________ L 47 : – Tinjan____________________ L 57 : – Rožar____________________ L 67 : 14 Bezovica_________________ L 20 : 16 Popetre___________________ L 21 : 2 Osp______________________ L 55 : 3 Gračišče___________________ L 23 : – Gabrovica_________________ L 23 : – Podpeč____________________ L 41 : 13 Zazid____________________ L 41 : 13 Nova Vas__________________ L 13 : 3 L 515 : 17 – Za Karneval Kot zgoraj _____________ L 515 : 17 – Letno ________ L 1031 : 14 Zabeleži se polovično izterjavo za Koštabono in Pomjan L 105 : 16 Kraji na leto L 925 : 18 Obrok znaša L 462 : 19 ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 892 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 12 Slava Bogu 1618 Tinjan Za Rižanski sejem 15. avgusta Gotovine eno liro in trinajst soldov – L 1 y 13 En voz sena____________________ C 1 – En voz slame___________________ C 1 – Eno vedro agreste_______________ vedro 1 – Štriri kvarte krme za konje________ kvart 4 – Pet parov piščancev_____________ št. 10 – Za lov Štiri kokoši_____________________ št. 4 Eno vedro vina__________________ vedro 1 Gotovina eno liro in osem soldov____ L 1 : 8 Za Sv. Martin Eno kokoš______________________ K. 1 Za Karneval Eno kokoš______________________ K. 1 Za Veliko noč Štiriindvajset jajc________________ št. 24 Rožar Za Rižanski sejem kot zgoraj Gotovine dve liri in štiri solde_____L 2 : 4 En voz sena___________________ V. 1 – En voz slame__________________ V. 1 – Štiri kvarte krme za konje________ kvarte 4 – Pet parov piščancev____ št. 10 Eno vedro agreste______________ vedro 1 Za lov Štiri kokoši___________________ št. 4 Eno vedro vina________________ vedro 1 Gotovine ena lira devetnajst soldov__ L 1 : 19 Za Sv. Martin Ena kokoš____________________ K. 1 Za Karneval Ena kokoš_____________________K. 1 Za Veliko noč Štirindvajset jajc_______________ št. 24 Slava : ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 893 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 13 Slava Bogu 1618 Osp Za rižanski sejem Gotovine ena lira in sedemnajst soldov L 1 : 17 En voz sena________________ V. 1__ En voz slame_______________ V. 1 Štiri kvarte krme za konje_____ kvarte 4 Pet parov piščancev__ št. 10 Eno vedro agreste___________ vedro 1 Za lov Štiri kokoši________________ K. 4 Eno vedro vina_____________ vedro 1 Gotovine ena lira in devet soldov__L 1 : 9 Za Sv. Martin Eno kokoš _________________ K. 1 Za Karneval Eno kokoš _________________ K. 1 Za Veliko noč Štiriindvajset jajc____________ št. 24 Gabrovica Za rižanski sejem Gotovine petnajst soldov______ L – : 15 Pol voza sena_______________ V. ½ Pol voza slame______________ V. ½ Dva kvarta krme za konje_____ kvart 2 Tri pare piščancev____________ št. 6 Pol vedra agreste____________ vedro ½ Za lov Dve kokoši__________________ št. 2 Pol vedra vina_______________ vedro ½ Gotovine enajst soldov ________ L – : 11 Za Sv. Martin Eno kokoš___________________ K. 1 Za Karneval Eno kokoš___________________ K. 1 Za Veliko noč Enajst jajc___________________ št. 11 Slava : ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 894 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 14 Slava Bogu 1618 Kubed Za Rižanski sejem Gotovine dve liri in štiri solde______L 2 : 4 Eno vedro agreste_______________ vedro 1 Za lov Štiri kokoši_____________________ št. 4 Eno vedro vina__________________ vedro 1 Gotovine ena lira in sedemnajst soldov__L 1 : 17 Za Sv. Martin Eno kokoš______________________ K. 1 Za Božič En voz razžaganih debel s štiri volovsko vprego__V. 1 Za Karneval Bodo plačali enako. Za Veliko noč Štiriindvajset jajc_________________ št. 24 Koštabona Za Sejem 15. avgusta Gotovine dve liri in sedem soldov_____L 2 : 7 Eno vedro agreste________________ vedro 1 Za lov Gotovine ena lira in sedemnajst soldov_L 1 : 17 Štiri kokoši_______________________ K. 4 Eno vedro vina____________________ vedro 1 Za Sv. Martin Eno kokoš________________________ K. 1 Za Karneval Eno kokoš________________________ K. 1 Za Veliko noč Štiriindvajset jajc__________________ št. 24 Slava ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 895 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 15 Slava Bogu 1618 Pomjan Za rižanski sejem 15. avgusta Gotovine tri lire in štirinajst soldov___L 3 : 14 Eno vedro agreste________________vedro 1 Za lov Štiri kokoši______________________št. 4 Eno vedro vina___________________vedro 1 Gotovine dve lire_________________L 2 Za Sv. Martin Eno kokoš______________________št. 1 Za Karneval Eno kokoš______________________št. 1 Za Veliko noč Štiriindvajset jajc________________ št. 24 Krkavče Za rižanski sejem 15. avgusta Gotovine dve liri in sedem soldov___L 2 : 7 Eno vedro agreste_______________Vedro 1 Za lov Gotovine eno liro in sedemnajst soldov_L 1 : 17 Eno vedro vina__________________vedro 1 Dve kokoši_____________________K 2 Za Sv. Martin Eno kokoš______________________K 1 Za Karneval Eno kokoš______________________K 1 Za Veliko noč Štiriindvajset jajc________________št. 24 Nova vas Za rižanski sejem 15. avgusta Gotovine eno liro in deset soldov__L 1 : 10 Eno vedro agreste______________vedro 1 Za lov Gotovine petnajst soldov_________L – : 15 Eno vedro vina_________________vedro 1 Dve kokoši____________________K 2 Za ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 896 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 16 Slava Bogu 1618 Za Sv. Martin Eno kokoš____________________K 1 Za Karneval Eno kokoš____________________K 1 Za Veliko noč Štiriindvajset jajc______________št. 24 Bezovica Za rižanski sejem 15. avgusta Gotovine osem lir in šest soldov____L 8 : 6 Za lov Dve kokoši_____________________K 2 Pol vedra vina___________________vedro ½ Gotovine deset soldov____________L – : 10 Za Sv. Martin Eno kokoš_____________________ K. 1 Za Karneval Eno kokoš_____________________K. 1 Za Veliko noč Dvanajst jajc___________________št. 12 Sv. Peter Za rižanski sejem 15. avgusta Gotovine eno liro in deset soldov____L 1 : 10 Za lov Eno kokoš______________________K. 1 Pol vedra vina___________________vedro ½ Gotovine petnajst soldov__________L – : 15 Za Sv. Martin Eno kokoš_____________________K. 1 Za Karneval Eno kokoš_____________________K. 1 Za Veliko noč Dvajset jajc____________________št. 20 Gračiš ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 897 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 17 Slava Bogu 1618 Gračišče Za lov Dve kokoši____________________K.2 Eno vedro vina________________vedro 1 Gotovine devet soldov__________L – : 9 Za sejem Gotovine štirinajst soldov_______L – : 14 Popetre Za sejem 15. avgusta Gotovine petnajst soldov________L – : 15 Za lov Eno vedro vina________________vedro 1 Dve kokoši___________________K. 2 Gotovine deset soldov__________L – : 10 Podpeč Za lov Štiri kokoši___________________K. 4 Eno vedro vina________________vedro 1 Gotovine sedemnajst soldov_____L – : 17 Za sejem 15. avgusta Gotovine dve lire in sedem soldov_L 2 : 7 En voz sena___________________V. 1 En voz slame__________________V. 1 Štiri kvarte krme za konje________kvart 4 Štiri pare piščancev_____________št. 8 Za Veliko noč Štiriindvajset jajc______________ št. 24 Za Sv. Martin Eno kokoš____________________K. 1 Za Karneval Eno kokoš____________________K. 1 Zazid Za lov Štiri kokoši_____________________št. 4 Eno vedro vina________________vedro 1 Gotovine eno liro in dva solda______L 1 : 2 Za Karneval Eno kokoš______________________K. 1 Za ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 898 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 18 Slava Bogu 1620 Za Veliko noč Štiriindvajset jajc________________št. 24 Za sejem 15. avgusta Gotovine eno liro in petnajst soldov_L 1 : 15 En voz sena____________________V. 1 En voz slame___________________V. 1 Štiri kvarte krme za konje_________ kvart 4 Štiri pare piščancev______________št. 8 Za Sv. Martin Eno kokoš _____________________K. 1 ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 899 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 19 Prepis iz registra dukalov, ki se nahaja v uradu Vicecollaterie mesta Koper na str. 146 Dne 24. maja 1665 je Gospod Zuanne Gavardo predložil v roke Njeni Ekscelenci, ki je to zabeležila in izpeljala. Velespoštovani gospod spoštovanega Gospostva Na podlagi zahtev zvestega Kapetana Slovanov ozemlja tega mesta in glede na njegovo vojaško dolžnost, da vestno skrbi za kaštele na meji s Cesarstvom in v njih občasno izvaja potreben vojaški nadzor ter kot Kapetan Černid ki poveljuje njemu podrejenim četam Slovanov, čeprav ni bilo nikoli zapisano v katastru, določamo, da kljub našemu pismu s prejšnjega dne 29. junija, mu mora biti kot Kapetanu in našemu podrejenemu vojaku izplačana mesečna plača, ki znaša devetinsedemdeset lir. Plačilo bo izvršeno s strani naše komore, brez kakršnegakoli odbitka desetine, kar je skladno z javnim mnenjem, kot je bilo izraženo s sklepom 19. junija 1664. Iz Magistrata Nadzornikov nad porabo javnega denarja iz Benetk, prav tam 5. maja 1665. Domenico Michiel, nadzornik Zuanne Capello, nadzornik Gierolemo Vendramin, nadzornik ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 900 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 20 Koper, urad Vicecollaterie 30. november 1671 Gio: Francesco del Tacco uradnik zgoraj navedenega urada Zgornji del 20. strani KKS (ASVe, AAMC, 1174), iz mikrofilma v ASTs. ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 901 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 21 Regalije, ki jih plačujejo vasi koprskega ozemlja Kapetanu Slovanov skupaj znašajo: Za 15. avgust Agreste eno orno, dve vedri in pol vse skupaj Za Veliko noč Dvestotriinosemdeset jajc Za Sv. Martin Trideset kokoši Za Božič En voz razžaganih debel in eno kokoš Za Karneval Trideset kokoši Podpeč Za Sv. Martin eno kokoš Za Karneval eno kokoš Za Veliko noč štiriindvajset jajc Sejem te vasi je na prvo nedeljo po 24. avgustu Zazid Za Sv. Martin eno kokoš Za Karneval eno kokoš Za Veliko noč štiriindvajset jajc Sejem te vasi je na prvo nedeljo v septembru Tinjan Za 15. avgust eno vedro agreste Za Sv. Martin eno kokoš Za Karneval eno kokoš Za Veliko noč štiriindvajset jajc Sejem te vasi je 18. oktobra, na dan Sv. Luke ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 902 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 22 Rožar Za 15. avgust eno vedro agreste Za Sv. Martin eno kokoš Za Karneval eno kokoš Za Veliko noč štiriindvajset jajc Ta vas ima dva sejma Prvi je 12. marca, na dan Sv. Gregorja Drugi je 25. julija, na dan Sv. Jakoba Osp Za 15. avgust eno vedro agreste Za Sv. Martin eno kokoš Za Karneval eno kokoš Za Veliko noč štiriindvajset jajc Sejem te vasi je 6. decembra, na dan Sv. Nikolaja Kubed Za 15. avgust eno vedro agreste Za Sv. Martin eno kokoš Za Karneval eno kokoš Za Veliko noč štiriindvajset jajc Za Božič en voz razžaganih debel s štiri volovsko vprego in eno kokoš Sejem te vasi je na nedeljo po 11. novembru Koštabona Za 15. avgust eno vedro agreste Za Sv. Martin eno kokoš Za Karneval eno kokoš Za Veliko noč štiriindvajset jajc Sejem te vasi je na drugi dan praznika Velike noči ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 903 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 23 Krkavče Za 15. avgust eno vedro agreste Za Sv. Martin eno kokoš Za Karneval eno kokoš Za Veliko noč štiriindvajset jajc Sejem te vasi se je odvijal 29. septembra Nova vas Za 15. avgust eno vedro agreste Za Sv. Martin eno kokoš Za Karneval eno kokoš Za Veliko noč štiriindvajset jajc Sejem te vasi je na 1. november, dan mrtvih Bezovica Za Sv. Martin eno kokoš Za Karneval eno kokoš Za Veliko noč dvanajst jajc Ta vas ima dva sejma Prvi, 25. marca na dan Matere božje Drugi, 2. februarja na dan Matere božje Sv. Peter Za Sv. Martin eno kokoš Za Karneval eno kokoš Za Veliko noč štiriindvajset jajc Ta vas ima dva sejma Prvi, 29. junija, na dan Sv. Petra Drugi, 28. oktobra na dan Sv. Simona Gabrovica Za Sv. Martin eno kokoš Za Karneval eno kokoš Za Veliko noč enajst jajc Za 15. avgust pol vedra agreste ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 904 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 24 Pomjan Za 15. avgust eno vedro agreste Za Sv. Martin eno kokoš Za Karneval eno kokoš Za Veliko noč štiriindvajset jajc Sejem te vasi je 8. septembra, na dan Matere božje Drugi sejmi drugih vasi poleg navedenih so: Dekani 11. maj Merišče 24. junij Movraž 29. junij Sorbar 20. januar Rakitovec 25. julij Marezige 25. julij Kuberton 10. avgust Topolovec 8. september Skorušica prva nedelja po Sv. Luki Padna 29. september Šterna 29. september Loka prva nedelja v oktobru Na sejmih so župani dolžni poskrbeti za obedovanje Kapetana in njegovega spremstva. Kazen, ki jo Kapetan predpiše neubogljivim kmetom znaša 25 lir. Kubejski konestabel je dolžan prenašati povelja drugim konestablom. ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 905 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 25 Aloisius Fontarenuos Na osnovi naših ponovljenih spoštljivih obvestil, ki so jih v zvezi s prošnjami vasi Pomjan in Koštabona iz tega distrikta posredovali odposlanci prejšnjega 31. avgusta, je Senat ob sprejemljivih razlogih za spoznanje motivov sprejel sklep v zadovoljstvo in olajšanje tegob tamkajšnjemu prebivalstvu, ki se je številčno zelo zmanjšalo in nima moči, da bi kljubovalo teži dajatev Podestarije in Preghi. V dokaz naše prizadevnosti, kar je veličastnemu javnemu Magistatu zadostovalo, smo privolili, da sta omenjeni vasi razbremenjeni za 20 let polovice dveh zgoraj navedenih dajatev. V upanju, da poleg tolažbe tem zvestim prebivalcem, uvajamo odlog plačila tudi zato, da pri drugih prebivalcih spodbudimo željo po obdelovanju razkropljene zemlje, ki je zapuščena in, na žalost, povzroča tudi požare. Dne XX. avgusta 1681 Spoštovani žlahtni gospod. Marco Michiel Salamon, Podestat in Kapitan. Po zaslišanju obeh strani in po pregledu dokumenta z dne 8. novembra 1682 je odločil, da sta tokrat vasi Dekani in Rožar dolžni prispevati za vasi Podpeč, Loka, Bezovica in Zazid za popravilo Mostu, obveznost, ki je sicer naložena omenjenim vasem, skladno s pristojbino, ki jo po svoji vesti pobira aktualni Kapetan Slovanov, s tem, da sta pa odslej vasi Dekani in Rožar oproščeni plačila kateregakoli stroška za njegov Most. Koper, 6. aprila 1698 Marco Michiel Salamon Podestat in Kapitan ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 906 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 26 Aloisius Mocenico Na podlagi vaših obvestil v zvezi s prošnjami vasi Pomjan in Koštabona iz tega distrikta, kjer nesrečni prebivalci še naprej trpijo pomanjkanje in ne morejo kljubovati teži dajatev Podestarije in Preghi, smo dobrovoljno privolili, da se za naslednjih deset let dobrovoljno podaljša odlog, ki jim je bil odobren za dobo dvajsetih let, ki se zdaj izteka, skladno z dukalom z dne 20. avgusta 1681, da plačajo samo polovični znesek za zgoraj navedeni dajatvi upajoč, da jih ta dobrovoljna odobritev ne samo potolaži in zadrži pri obdelavi teh posesti brez nevarnosti, da bi odhajali v druge dežele, kot omenjate, temveč da lahko ta ukrep služi tudi kot naš dober in uslužen zgled drugim. Datum v naši Doževi Palači XXV. maja, v 9. indikciji, 1701 Joannes Cornelius, po božji milosti beneški dož, pozdravljamo nadvse plemenite in slavne može Francesca Marja Malipietra, ki je po naši volji koprski Podestat in Kapitan, cenjene podanike in jim izražamo spoštovanje. Na osnovi ponižnih prošenj našemu Gospostvu s strani dveh vasi na tem ozemlju, Pomjana in Koštabone, ki želita da doseči odložitev plačila dajatev Podestarije in Preghi, ki so jih dolžni vplačati v javno blagajno. Dobili smo vaše zaprisežene informacije iz katerih smo razbrali nedvomno upravičene vzroke za reševanja te zadeve. Pri milostnem primerjanju vrste njihovih nesreč, ki so jih v zadnjem času utrpeli, prizanesljivo privolimo v odlog plačila za naslednjih deset let, kot jim je bilo to že v preteklosti odobreno, vendar bodo morali nato prispevati, kolikor je v ta namen naneslo. Datum v naši Palači dne 3. septembra 1711, 5. indikcija Mi, Lorenzo Caotorta, Podestat in Kapitan Kopra. Čuteč usmiljenje do revščine prebivalcev Nove vasi, ki ne morejo zdržati pod težo dajatev Podestarije in Pregi, ki znašajo dvesto lir, je Senat prizanesljivo uslišal njihove prošnje in jih razbremenil polovičnega plačila dveh zgoraj omenjenih dajatev za obdobje desetih let. Upajoč, da bo ta usmiljen odlog pomagal ne le pri tolažbi le-teh, ampak ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 907 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 27 ampak pri spodbujanju tudi drugih ljudstev, da pristopijo k obdelovanju tistih pose- stev, ki so skoraj zapuščena, kot je bilo v dukalih preteklega zadnjega avgusta. Zatorej smo naročili, da se v prid tistega, ki bo izvrševal omenjeno voljo javne oblasti, zabe- leži v vsako knjigo, v kateri se že omenja podoben odlog. Tako bo ljubljeno ljudstvo za obdobje nadaljnih desetih let oproščen plačevanja polovice od dveh omenjenih dajatev, in tako mora biti s srcem izvršeno. Koper 17. september 1713 Lorenzo Caotorta Podestat in Kapitan Gio: Francesco Sebenico, vicekancelar 11. maj 1724 v Pregadi Podestatu in Kapitanu Kopra in naslednikom Glede prošenj, ki so bile naslovljene našemu Gospostvu s strani prebivalcev Nove vasi iz te jurisdikcije, da bi se jim ponovno priznalo odlog plačila dajatev Podestarije in Prieghi smo naše zaprisežene informacije prejeli prejšnjega 30. marca. Iz njih sledi, da so izpostavljeni jasni vzroki za njihovo nemoč, da bi izpolnili to, čeprav majhno breme. Zatorej soglašamo pri odložitvi polovice obveznosti še za eno desetletje, kot jim je bilo dopuščeno z dukalom z dne 11. avgust 1713. To naj jim omogoči, da bodo pravočasno prispevali v navedeno blagajno Podestarije. ACTA HISTRIAE • 30 • 2022 • 4 908 Darko DAROVEC: KNJIGA KOPRSKIH KAPETANOV SLOVANOV (1587–1724), 855–908 28 Prepis Za Karneval javnemu zastopniku Kopra letno plačajo naslednje vasi, in sicer kokoši, vino, in gotovino. Župani vasi so dolžni blago pobrati in ga dostaviti. Podpeč – Kokoši št. 4: Vino vedro št. 1: Gotovina soldov 17 : Zazid – Kokoši št. 4: Vino vedro št. 1: Gotovina L 1 : 2: Tinjan – Kokoši št. 4: Vino vedro št. 1: Gotovina L 1 : 8: Rožar – Kokoši št. 4: Vino vedro št. 1: Gotovina L 1 : 19 Osp – Kokoši št. 4: Vino vedro št. 1: Gotovina L 1 : 9 Gabrovica – Kokoši št. 2: Vino vedro 1: Gotovina L – : 11 Kubed – Kokoši št. 4: Vino vedro 1: Gotovina L 1 : 17. Koštabona – Kokoši št. 4: Vino vedro 1: Gotovina L 1 : 17: Pomjan – Kokoši št. 4: Vino vedro 1: Gotovina L 2 : Krkavče – Kokoši št. 2: Vino vedro 1: Gotovina L 1 : 17: Nova vas – Kokoši št. 2 Vino vedro 1: Gotovina L – : 15 Bezovica – Kokoši št. 2: Vino pol vedra – – Sv. Peter – Kokoši št. 1: Vino pol vedra – L : 15 Gračišče – Kokoši št. 2 Vino vedro št. 1: L : 9 Popetre – Kokoši št. 2 Vino vedro 1: – L 4 : 10