c c. post. 688 ca „ ... , Dn Henr* Tuma V Viale 24 Maggio 8 Celoletno napre 65 Gori poluletno „ ------------ čet tletno . , ... -----—-—-----------------__ Posamezni izvod 20 cent., zastareli izvodi po rav- viso- Trst, 22. junija 1922. - Leto ID. - Štev. 136. GldSilO KolflUlliStifa« Stranke Italije Dogodki vsakega tedna pokazujejo delavcu, kako potrebno Je ta obrambo njegovega življenja: 1. — da se otrese dosedanje brezbrižnosti lit opusti tkz. pasivno rezistenco 5 2. — da se zave svojega položaja in da se pripravi na spIoSno borbo, ki naj mn zasigura dosedanje materialne in moralne pridobitve, ki soj a) 8 urni delavnik, b) višina mezde, c) posredovalnice dela, d) ugled kot delavnega Slana človeške družbe. S to borbo se mora proletariat zavarovati tudi pred nadaljnimi provokacijami meščanske reakcije kakor more žnjo doseči še mnogo drugih namenov. — Ko doseže delavstvo te pozicije, bo njegova naloga, da stopi v odkrit oborožen napad na kapitalistično državno zgradbo. Razredni boj proletariata Zgodovina cele človeške družbe je zgodovina rezrednih bojev. Svobodni človek in suženj, patricijl (== rimski plemenitaš) in plebejec (= rimski državljan brez premoženja) grajščak xn tlačan, mojster in pomočnik, skratka zatiratelji in zatiranec, so stali vedno eden proti drugemu, sedaj v odprtem, sedaj zopet v skritem boju; in izid.teh bojev, je bila vedno prevratna preobraz ba cele človeške družbe ali pa s skupnim poginom bojujočih razredov. V prejšnjih dobah je bila človeška družba strogo razdeljena, v posamezne stanove, v mnogobrojinih sponah družabne veljave. V starem Rimu imamo Patricije, viteze, plebejce, sužnje; v srednjem veku grajlščake, najemnike, člane meščanskih cehov, tlačane in v vsakem stanu zopet posebne stopnje in vrste članov. Po> propadu fevdalne družbe nastala novodobna meščanska družba ni odpravila nasprotij. Spremenila je le razrede, postavila nove možnosti izrabljanja predrugačila *je način razrednega boja. Naši vek, vek buržtaazijte, se odlikuje po tem, da je poenostavil razredna nasprotstva. Vedno bolj' in bolj so deli človečka družba v dva velika sovražna tabora, v dva velika razreda, ki , . „ , . , , sta si-v ostrem nasprotstvu: buržoazija' zaivladaJ v tej stranka po 'Odhladiu kta- pomnožili svoja premoženja, je 90 odstotkov ljudstva zapadla največji bedi. Edina rešitev za te mase je danes socializem. Edina pot do socializma je zmaga proletariata. Edina pot k tej zmagi je neizprosen razredni boj proletariata potom strokovnih, zadružnih in političnih organizacij. Razredni boa proletariata mora biti mednaroden, ker je kapital istotako mednaroden. Raz-redno-zavedni proletariat nima kaj iskati v organizacijah, ksjer so organizirani tudi kapitalisti, proletariat nima kaji iskati v organizacijah, ki se bore za narodnostne, šovinističine cilje ali pa cerikivene, konfesionalne interese. Le enotna strokovna, politična in zadružna organizacija rO&nih in duševnih delavcev ter malih kmetov, ki stoji na razrednem, bojnem stališču, je naša rešitev, , KATI LINA. Socialisti na razpotju Italijanska socialistična stranka se nahaja pred novim razkolom. Torej so se motili oni, ki so se nadejali,; da bo na eni, proletariat na drugi strani. Buržoazija razred, ki ima v rokah stvarstvo celega sveta, ki poseduje rudnike, velika posestva in tovarne ter proletariat, razred1, ki nima drugega kot delo svojih rok ali svoje glave (ročni in duševni delavec ter mali kmet, ki obdeluje sam s svojo družino svoje polje). Ta dva rezreda sta v vednem boju. Delavec ustvarja vrednote, ampak teh vrednot ne more izkoristiti v polni meri sam, ker je prisiljen kapitalistu, čigar last je tovarna, obrat ali zemlja, dati velik del teh vrednot. Tisti del vrednote, ki jo mora delavec odstopiti kapitalistu, se imenuje nadvrednota. To nadvrednoto dobi kapitalist zastonj ker jo dobi bre zdela, le zato, ker obvlada produkcijska sredstva (rudnike, zemljo, stroje, orodje itd. itd.), in ona je glavna podlaga njegovega profita, ki poveča še njegovo bogastva in gospodar skta moč. Kapitalist hoče z vsemi sredstvi doseči, da delavec odstopi njemu čim večji del vrednot, ki jih proizvaja, da bo njegov.profit čim večji ter je nje; gov končni namen, da pusti (v obliki mezde ali plače) delavcu le tisti del, ki je neobhodno potreben, da zasigura delavcu beraško življenje in ki je zado* sten, da delavca ohrani pred popolno onemoglostjo. Delavec nasprotno.— in to s polno pravico—ho&e, damu ostane cela vrednota, ki je plod njegovega lastnega dela, njegovih žuljev in njegove 'lave. Kapitalist zahteva čim daljši ^avni CHs tn hoCe rim rtianjsfrniezde plačevati; delavec hoče čim večje mezde in čim krajši delavni čias. Med temi nazori ni nobene. skupne točke, boj, najostrejši razredni boj! je plod teh nasprotij. In nobeno sodišče ne more pravično rešiti za obe strani tega nasprotja. Ce je kapitalist močan, obvelja njegova, če .je delavstvo dobro organizirano, uveljavi v večji meri svoje zahteve. Ta spor med kapitalistom in delavcem ni noben problem pravice, vere ali narodnosti, ampak to je vprašanje moči. In iz tega dejstva, da se gre za moč', sledi brezpogojna, da mora priti do boja. Do razrednega boja med kapitalisti in delavci. To je razredni boj! Od-stranjenje kapitalističnih razredov, od-stranjenje nadvrednote in torej tudi mezdnega razmerja delavca do kapitalista bo rešila končno veljavno socialno vprašanje. Zavest tega dejstva tvori razredno zavednost proletariata. In ta razredna zavest je podlaga za njegovo rešitev iz spon gospodarskega suženj stva. Najenostavnejša oblika razrednega boja je vsako strokovno gibanje Za vi šjo mezdo in za krajši delavni čas. Razredna zavest delavstva je podlaga osvobojenja delavskega razreda. Šele kadar spozna proletariat, da njegovo izsesavanje ni nobeno minljivo zlo, ampak da je izkoriščanje večine (= proletariata) po manjšini (= kapitalisti) zahteva in podlaga današnjega zaseb-no-lasfeninskega, kapitalističnega družabnega reda in da bo trajalo vse zatiranje, vse stiske in vsa beda tako dolgo, dokler ne bo odstranjeno kapitalistično gospodarstvo in z njim boji za nadvred-nost in dokler ne pride na njegovo mesto socialistična družba, v kateri bodo vsa produkcijska sredstva (tovarne, rud niki, veleposestva) socializirana in bodo last skupnosti; tedaj bo uvidel, da je njegova rešitev le v nepomirljivem boju preti kapitalizmu za socializem. Vsako mezdno gibanje je bitka delavstva proti kapitalističnemu družab nem uredu. To si mora zapomniti pro letariat. In njegovo orožje v tem boju so strokovna, zadružne in politične organizacije. Rezredno zaveden proletariat mora vedeti, da ga male reforme ne morejo rešiti, da je njegova rešitev le končna zmaga, odstranjenje kapitalistične družbe in ustvarjenje novega socialističnega družabnega reda, v katerem bpdta rudniki, tovarne in veleposestva skupna last, v katerem ne bo več razredov in torej tudi ne več izkoriščanja. Ampak) to osvoboditev doseže proletariat le iz lastne sile. Usvaritev socialistične družbe bo posledica zmage proletarskega razreda. In zato mora proletariat voditi razredni boji le tako, da ga vodi vedno za ciljem končne zmage, za ciljem odstra njenJa današnjega kapitalističnega družabnega reda. Vojine homatije. so razredni boj še poostrile. Doffim je proletariat vseh držav krvavel po bojnih poljih ali garal po vojnih arzenalih, so kapitalisti vseh držav delali velikanske profite. Ogromna premoženja so nakopičili maloštevilni kapitalisti (vojni, dobičkarji!), na drugi strani so že itak maloštevilne vrste srednjih stanov (u-radniki, srednji kmetje in mali obrtniki itd.) obubožali tako, da se jim danes ne godi nič boljše kakor proletariatu, Cigar stanje se je po vojni še bolj poslabšalo. Dočim so kapitalisti , ogromno munisLC-iv mir in' red. Reformisti, ki so ostali v stranki, so na kongresu v Livornu izdavili, da se bodlo podvrgli sktleparn večine, pridržali so si pa pravico, da bodo smeli prosta agitirati za svoje reformistične teorije. Ta pravico so jim maksimalisti lojalna' priznali. Na socialističnem kongresu v Milanu je bilo število reformističnih glasoiv veliktavečije nego na kongresu u Livornu. Agitacija, ki so jtet vršili v stranki reformisti za zmaga svojih teorij, je postajala vedlno boOjji intenzivna in pridobivala vedno nove privržence. S to agitacijo so pridobili reformisti na svlo|j!a Stran večino socialističnih poslan cev in vse tajnike in uradnike v stacia-listi®nih rokah se nahajajočih strokovnih organizacij. Tedaj1 so pričeli reformisti z ofenziva proti maksimali-stom. Nisa bili več zadovoljim le s pravico .’d!o agitacije za svoja načela in so se začeli resnio upirati strankinim Skile pom in strankinim disciplini. Tako se je_ pred kratkim izjavila večina socialističnih poslancev, proti volji. strankinega vodstva, za sodelovanje z meščan skimi strankami. Strankioo vtadstva jje sklicala narodni svet, ki se je izjavil prati sklepu poslancev torej) proti sodelovanju, vendar ni imel ta svet poguma, da bi bil izsMil iz stranke nedisciplinirane reformistične poslanice. Sptoišna strokovna zveza se je tudi izjavila, polom svojega vodstva, za sodelovanje z meščan-' (Miir žacreriter socia- li sličnemu vodstvu, da ob odpovedala diosedianji dogioivloir s tem vodstvom, ako blo sledila $e nadalje intransigentni takitiki: Reformistični poslanci ih vodstvo stnokloivne'zveze so se že dogovori li z Italijanska ljudsko stranko in z nekaterimi drugimi skupinami v parlamentu za sestavo nove vlade, ki bi jo socialisti podpirali ali celo sami prevzeli nekatera ministrska mesta. Italijanska ljudska stranka je odgovorila, da bi bila na tako sodelovanje s socialisti pripra\ Ijena. Druge demokrati čine skupine so enaikeg mnenja. Zaradi vsega tega je sklenilo vodstvo socialistične stranke, da skliče nov kongres, ki naj 'končna določi strankino taktiko. Klomgres se bo vršil v dneh 6., 7. in 8. avgusta t. 1. v Rimu in bo sklepal o Vprašanju strankinega položaja in o vprašanju sodelovanja z meščanskimi strankami. SpkSna' strokovna aveza je pa sklicala svoj- narodni svet, ki ,naj določi ali naj se ohrani dosedanji dogovor s socialistično stran kjo in ki naj' da voditeljem proste rolke v parlamentu »lede načina, po katerem naj poslanci branijo delavske pravice in delavsko svoboda Proletariat, žiivi v Italiji strašne ure reakcije. Socialistična stranka, ki je nedvomno najmočnejša proletarska stranka v Italiji, pa ne ve v teh težkih dneh kaj naj; bi pcčela, da ubrani proletariat pred nevarnostjo, ki mu grozi od strani industrialcev in agrarcev. Bivši sodrugi so povabljeni, da se zberejo na nrav kongres, ki naj' dloiltoiči kako in kaj. V tej stranki imama sedaj tri struje: Strujo, ki se strinja popolnoma s taktiko Komunistične internacionale in zahteva, dla se stranka pridruži le-tej; stmilo makiaimaliistov in strujo reformistov. Ti poslednji so najbolj1 logični in vedo kaj hočejo. Oni so prepričani, da bodo delavstvu koristili ako pojjdejo na vllado. Baje so tudi pripravljeni raje izstopiti iz stranke kakor pa da bi še nadalje tavali v temi in ostali v stranki, ki je proti vsalki taktiki. Reformisti vedo, da je socialistična stranka vse drugo ng» revtalucio nama. Zato je hočejo izrabiti v svojo namene. —- Na svetu mora iavMit-i vsak organizem svoljlo dolžnost. Drugače je jalov. Socialistične stranke so kottičate p»vsod na vladi, ker so bile. ptavsod1 r, svrajerr bistvu reformistične. Kjer niso šle na vlado so se marale povsod idejno in arganiza&no prenoviti ako so hotele 0-stati pri življenju. V Italiji pa hočejo ostati socialisti le hakakd artiiv-isti starih aktov socialističnega gibanja. Nočejo postati revolucionarna stranka; no čejk) izpremeniti svcjiih dosedanjih in-transigentnih idej in prilagoditi svojo organizacijo novim putrefeam in zahtevam revolucionarne discipline. Trde da ne morejo storiti ničesar- revolucionarnega in ob enem nra^ejlo prevzeti odgovornosti vlade. Kaji hočejb po-tem takem? Mi smo vedno opozarjali proletariat pmi nevarnostjo sodelovala z meščan skimi strankami. Tudi, danes smo prepričani, da je reformistična taktika za proletariat nevarna. Ali, Ce je naloga reformistov, da uporabijo to veliko stranko za to, za kar je edina poklicana, teefej nam ba cHabnadb^lo to delo reformistov. Italijanski preleta* riat bo za eno iakušmjo bogatejši, Sp» znal bo v praksi brezmiselrtost reformističnega početja in se, bta\kotnifino oklenil -komunističnega gibanja. Reformisti se ne bodo mogli boriti prioti reakciji. Reakcija jih bo premagala in pogazila ali pa se bledlo) morali ukloniti njenim zahtevam. Postati btadta morali to, kar so postali nflihovii tovariši v vseh dirtSavah t. ji. sluge kapitalistične proletarske reakcije. Tedaj! se bo ves proletariat otresel r&fformisfciičnib iluzij in pričel sam boj, ki edini vodi do zmage. Na bodočem kongresu v Rimu se bo fioireji socialistična stranka sklona gotovo vtndvič razdelila. Zlo ne bo tako hudo kakor si nekateri predstavljaj’0. Danes se .nahaja socialistična stranka v žalostnem položaju, da mora razpravljati in sklepati le o svodih notranjih zadevah. Ne preostane ji dbivoilj' časa, da bi se bavila s perečimi vprašanji, M se vsak dan porajajta v življenju. Stranka, ki je prisiljena, da posveti vse svatje najbolj!?© energije svojim niotramiim spoiom, postane, tudi prali sVaji volji, na zunaji neaktivna t. j. pasivna, Edinost je lepa in koristna reč. Ali kaj pomaga, edinost, kii obstoji le v tem, da imajo pristali ene stmrtke le skup ne izkaznice. Edinost mara biti duševna; vladati mora edinost vo®je in, dejanja in edinost v miljenju, Ako tega ni, tedaij je edinost le formalna in ne povzroči nihče mdbene šTtciode no'bene-mu ako uniči še formalna edinost, ki služi premnoigckrat le v to, da slepi javnost in v našem poldžaju, proletariat, ki upa v nete edinost, ki je dejansko ni. Naj se torej pojmi i zbistrijo in vrste proletariata izčistijo. Kadar bo zasedel vsak svcije mesto, tedaj1 šele se bo prir čelo resno delo. (JUGOSLOVANSKI MILITARIZEM - INKVIZICIJA — MEZDNI BOJI.) Te dni se vnše po Sloveniji vojaški nabori. Nič več ni videti takih fantov kakor nekdaj'. Bledih lic, slabih prsi, izmučeni in sestradani kakor živi o-kostenjaki se postavlijajfo pred vojaškega zdravnika; Toda jugoslovanski militarizem se ne zm&ni za vsa'ta dejstva; Buržoaziiija rabi armaJdlo, silno armado za svoje imperialisti čhe namene. In taifco se dogaja, m je 98% fantov po-trjenih, kljub temu, da aa med njimi pohabljeni, br® prsta, napol gluhi in slabih oči,-Vse je dobro. Kdlor nima prsta, ga postavijo za crdonanca in kdor je napol gluh, ga pošilijejtoi' h ko-rvjem. Vse pa čaka ista usoda. -.služiti mesece in mesece po Mac-edomiji, Srbiji in Dalmaciji, stradati in zapravljati svioda energijia ter biti pripravljen iti v -boj za profitarske interese jugoslovanske buTžoazije. • ' Za razredno zave; PAVLE. F 0 Leninovoj bolesti ti Kapitalistička štampa neprestano ti-ska vesti o -bolesti Lenina, dok smo u im novi nam a čitaji i to, da je Leveč umro. Čak što više, neki su gTadjanski listovi tiskali i uViodnike |wicdt3an «smrti« Lenina. SlStadjanska štampa — pišuči o bole-sti i «smrti« Lenina —- o(2ita izražava svoje veselje, dek s druge strane veli, da bi to bila velika nesreča za boljše-vilke i boljševizam. NOku urednici dapače misle, da bi Srortfu Lenina doUto do. pobpune anarhije u Rusija, da J>i se «£kiomunizam faspao« i da bi nastao 'drugi preoikiiet. Jel? čitamo 1 to, kako bi mežda bilo i opasno, da umire Lenin, oer bi mo-gao za predsedhiika doči Trocki, kpji je (itratobomiji od Lenina*, koji stoji na Selu največe militarne mašine sveta. Ko zna, da li ne bi Tiicicki postaa nešto' petput Napoleona i iiavalio na celi svet, da ga csveti šilom oružja! . . . Možemioi uveriti gospodu buržoaske urednike,'kao šta i ostale agente kapitalizma, da ne postedi taiklcva opasnost. Pre svega Lenin — i akla m»Sda ni je sasma zdrav, keje usled preteranog rada, 'teje pak: usled j)o§ neiavadjenog taheta, što ga ima u svom telu nakon atentata 1918. godine — nije tako bo-lestan, da bi mogao »umreti svaki čas» a i kad bi slučajna umro, ni iz (Meka ne sbcčii, da je on sve i sva u rusfcoj revoluciji, da je radničlki pokiret Rusije tako slab, da bi ovisio o jednoj oso-bi, pa makar ava bila i — Lenin. Mi, toji poznamo fitaaoifijiu materialisti2-ktag shvačania polvesfci, znamo vrlo dobro, da ni su poiiediinci, koji stvarajtt radničlki pokiret, nego baš naprotiv — radlriiCki pokiret stvara svtoje veidjje, ,iz-medju kouih se kafckadla nadju i pravi geniji, kaiV^-i su bili Mara, Engels, La-salle, Lieblknecht, a i sada Lenin te si-jaset drugih, čija imena nečema spominjati. Nema sumnoe. da bi za svetsku re-voldciju bila velika nesreča, smrt Lenina, ali ne stoji, da bi ta stn^ar stala, da bi zapela, kad! bi Lenin umiifcj. Bio •bi jako žalcstan taj pokiret, kad bi so oslanjao na paledince, prem su ti po1-jedinci mnaga radili, mnogo žirtvovali, mnogo učinili za napredak i uspeh stvari rad-nifikog osbbodSenija. Treba uzeti u dbzir to, da Lenin nije nikakav d:if i Le nin. Izmedifu njih nie nikadia dblazilo do krupnih nesuglasica i svadiie, kako se je javljalo u s tramom svetu. ■ Možida su izmediiu njih i postojale neke razlike u mišljtenju gledtam na razne stvari, ali to se nije nikad izrazilo u neprijateljstvu i razmirici. Oni su radili sporazumno, a rade i sadia za-jedhički. Trocki je iskren, pošten i o dtfševMen za stvar radbičke slobode, kao i Lenin, pak je gruiba kleveta, kad mu se pripisuju niška sviojstva — o-svajača, častohlepnioga «generala» i sliSno. No kad bi ^e ,na pi'imer, i dogodilo, da Trocki nupusti svoj® ideale, zar je tako lako .dobiti za sebe voiisku i uni-štiti sve plodove revolucije, povesti ruska legije u r&t proti v celog sveta? Ni Trocki ni koji drugi pcvjedinac ne vlada sa vdjskom u Rusijii. Napr,otiv, medju Vcijnicima se je zadkih godina radilto tako mnogo, oni su toliko kitali o svemu i taikio su zagrijani za svlcou stvar, za revoluciju celae sveta« da se ne bi dali zavesti ni po ktojem pojedlincu, pa makar taji bio i največi mediju njima danas. U Rusiji ne vla-daju ni Tiiooki ni Lenin, ni Radek ni Lunačarski, ni ktoji drugi pojedinci, nego sovjeti, a ovi su krfv i meso narodne krvi i mesa. Mm imiiilt ii im Nahajamo se v dolbi, Wo je postala to vprašanje najbolj' pereče in ko vidimo nujino potrebo, da se najde način za njegovo pravilno rešitev, s katero nam bo mogoče privesti delavke v industrijskih podjetjih na pot pravilnega razumevanja važnosti organizacij j1 in razrednega boja. Danes je brez dvloma vsakemu delavcu jasno, kake koristi je zanj strokovna organizacija, ki stoji na stališču razredtae@a boja in druži v svo ji sredi ves delavski razred, brez razlike' spola. Valea mnogih napak jp nepravilnega jti':mcrvan:!a vfc^e s trdijo v-nih organizackj. smo danes prišli tako daleč, da vidimo naše sodelavke več ali manj' v taboru nasprotnikov ali pa sploh nikjer; organizirane. Tako napake so opažajta na žalost še dandanes. Mnogi in mnogi delavci vidijio v delav kah le konkurenčno silo in nevarnost za lastni obstoj, kar daje povoda, da nastopajta pneti njim zelo sovražno in jih smatrajo hod nasprotnice delavskih interesov'. Dasiravno je na tem koli-kfcrtolikta resnice, vendar ne smemo doPiti delavk, temveč le sami sebe o^i-ioma stare reformistične voditelje, fci so nas vzgajali v tem duhu. Danes pa, kip se nahaja svetovni ka pitalizem v splošni ofenzivi proti de-lavakemu razredu, ko stremi za tem, naravnost v ®reto izkoriščevalcev in daje .povodi, da gledlajo s sorvraštvom na strokovne organizacije. To soivtrš-tvta pride dta izraza takrat, kta se delavci nahajajta v mezdnem gibanju. Sikiora v vseh takih slučajih nalete na odpor neorganiziranih delavk, ki igrajo vtem odltačilnem trenotku vlogo kirumirijev, kari sanuoposebi razumljivo dajte kapitalizmu moffinost, da vsako takta gibanje zatre. Da je klramirstvo škodljiva za ene in druge, o tem ni dvoma. Delavke tega ne vidijo in ne morejo razumeti, ker jiim primanjkuje za to potrebna izobrazba. Če vse to premotrimo, tedaj’ nam mora biti jasno, da taikio ne more in ne sme iti naprej', temveč, d!a je skrajni čas otresti se tega, za delavska gibanje škodljivega pod!mo|vanj!a, katerega so u-vedii reformistični strttik»mi birokrati. Ne smemo pozabiti, da srna vsi delavci in delavke velika družina, katera mora prenašati vso težimo kapitalističnega izktariSCanja. Kat taki je naša. dolžlnost, da strnemo naše sile in skupno nastopamo v bioiiu za našo osvoboditev. To čutimo danes vsi brez razlike spola. Kapitalizem se danes poslu&uje v veliko večjem obsegu 'ženskih delavnih sil, kakor je to bil slučaj! pred izbiruhtam vojne. V didkaz nam služi sledeča, najno-ved% statistika: Nemčija, od vseh zaposlenih je 21.2% ženskega spola; Francija, od vseh zaposlenih je 21.5% ženskega spola; Anglija, ad vseh zaposlenih jle 32.0% ženskega spola; Japoinska, od vseh zaposlenih je 53.1 % ženskega spola; Te številke aoviare dorvialj1 jasno. Tu niso uračunane delavke drugih kapitalističnih držav- fcakotr n. pr. Amerika, Italija, CehaslavaSka itd.. V izkoriščanju ženskih delavnih moči, prekaša Japonska vse druge kapialističpe državne. Ko vse to vidimo ,tedaj nam mora biti jasno, da je naša dolžnost, da se (otresemo starih predsodkov in pričnemo z resnim delom za povzdigni raz-redine zavesti pri na^ih sodielavkah. V privi vrsti je potrebno, da se delavke privede v organizaoijb, jih podučuše m jim da možnost, da djobe iste pravice, ki jih imajta delavci. Pri tem Se gledati, da se vodi tarifna politika z načelom «enako plačilo, za enako deto». To načelo se mora v praksi povsod u-vajati. Pri sklepanju mezdnih pogodb ne sme igrati spolna razlika nobene vloge. Delavlka. se mora smatrati v vsakem oziru za enakopravno delavcu in gledati je, da se odstrani prepad, ki eo sa ustvarili med njimi stari reformistični strokovni voditeli. Samo z vsa-kmddnevnim dielom za ude^jstviovanle Politični kaznjenci plal^e način vedno večje armade brezposol nih, je v interesu taka delavcev, kpt samih delavk, da se opredelimo, kako stališče imama zavzeti v bodoče. Pri tem ne smemo prezreti dejstva, da izkorišča kapitalizem delavke na dva načina. Prtvič jim daje mnoso slabše plačilo, kakior pa moškim delavnim silam, kar mu omogoča hitreje nagomi lanje dobička; drugič jih uporablja v boju zoper delavce kot stavkokaze, pomočjo katerih skuša razbiti odpornost strokovnih organizacij. Zgodo-vina delavskih gibanj nam je pokazala to v najlepli luči, posebno pa iajkušnje za časa svetovne vojne. V dobi svetovnega klania, ko sa se nahajale vse moške delavne sile na raznih bojiščih in se klale za kapitalistične interese, si je znal najti nadomestilo v vrstah žen skesa spola? Vsa takratna proizvodnja se je naslanjala po ogromni večini izključna le na ženske, na mladoletne delavce in otroke. Zanimivo je pogledati kaj so podivaeli takrat reformistični strokovni birokrati, da bi na^li rešitev temu najnovejšemu pojavu kapitalističnega izkari«Sanda. Ce rečemo, da ničesar, ne pretiravamo. Zato ima mo ctovollf nepobitnih dokazov. Name sto, da bi šli na delo za organiziranje teh nesrečnih žrtev, so rajše čepeli v pisarnah ih čjakali na konec___________________ ga ubijanja. Sele ko jle prenehalo svetovno ubijanje, so sa pokazali na beli dan in počeli grmeti proti kapitalizmu in njegovim metodam. Kot voditelji strokovnega gibanja so kaj radi ptav-daitfali socialistični značaj, a v istem trenotku oporekali dsela\4kiam enakopravnost z delavci. To se je videlo naj-boli takrat, kta so se skilepale tarifne . Nijihovioi načelta je bilo, da de-, z isto kvalifikacijta kot delaveo nima pravice na enako plačilo samo radi toga ne, ker spada v «zaostali* ženska ispal. Bilo je celo talkih strokovnih birokrat.ov, ki so si v*eli z& cilj, da se mora 'delavke vreči iz tovarn na cesto in jih nadomestiti % delavci. Nekatere pori njihovim vplivom stoječe strokovne zveze, eo se branile sprejeti delavke v sviaib sredo edino radi tega, ker se jih ni smatralo enakopravnim z moškimi. Ti žalostni pojavi se opažajo % dandanes. Da jo tako postopanje nesadružno in nasprotno socialističnim načelom ,0 tem ni dvoma. Da je obenem tudi v> veliki meri šk-odliivo, to mora biti jasna vsakemu razredno zavednemu dielavcu. Kajti s takim na-8to®wn pitati delavkam, se iste tira m pogodi«, iavka 2 kapitalističnih kiremplliev. Tega nadela se je strlogo držati in gledati je, da se takoj pristopi k resnemu delu za njegovo praktična udeostmvartje. Kot nosilci načela enakjopravniosti in sviolbcde maramo uporabiti vse sile, da dosežemo ta cilji in ustvarimo edinstvene organizacije. To načelo zastopa ves razredno zavedni mednarodni proletariat in mi kot sestavni del te velike družine moramo gledati, da v ničemur ne zaostanemo za njim. Tlo si je treba zapomniti in gledati, da se odstranijo vse napake starega reformističnega duha. ’ (Pta E. B.) Sir»i cidtaoir Tretije internacionale se je zopet sestal dne 7. t ;m. v Moskvi. Predseduje mu Zintoftnjev. Zastopane so vse stranke. V Moekivi se tudi nadhljuje proces proti socialrevolucicnai jiem, ki ao se z oranem btairili prtati sovjet-ski državi. Obtoženci so vsi prirznali, da so izvršili dejanda zaradi katerih so sdieni. Meščanska časopisje piSe a tem procesu vsemogoče oslarije. 2e je obijfevilo laž-ttjivta vest, da je bil Vandertvelde, belgijski socialist in ex-minister od bolj-ševilklv ubit. Dejanska de pa res, da bodo morali priznati zunanji branitelji, da niso vredni socialre\lolu<5kmaroi nobene obrambe. V priliodnji številki objavimo o teij razpravi poseben članek. sla zbloirtofvanjft Amerika se tudi te konference ne udeleži. Belgija je baje že zapustila FVan-ciata in se približuje angleškim tezam glede potrebe o sporazumu z Rusijo. Ako pojde takta dalje ba ost&Ia Francija -popoilnloma osamljena. Sicer pa nam ne bo prinesla niti konferenca vi Haagu nobenih .posebnih nioiv»sti in tudi ne bo redila evropske gmpodarake krize. ” Narodni svet kovinanjev, M se je vršil v Gehtovi je sklenit z večino glasov splošto stavko krtsineriev v Italiji, Komunisti so predlagali splošno stav-kta vsega delavstva. StacialistR predStag za samo starko kttvinarttev je dbtofl 4' tisoč glasov, komunistični tisoč in 14 tisoč se žalo. V Benetkah nadafce solidarno stavka stavbinskih, lesnih in tekstilnih delavcev. Dosedaj ni opaziti mti a samega krumiuja. . Padtavi se vr^i stavka klošarjev, ki sa izjavili, da ne odnehajo dokler jim ne dajta delodajalci čegar zahtevajo. V Milanu te sodile popolnoma apro stilo 17 komunistov, ki sta bili ohduJ-ženi, da so organizirali komunjsH«nf frete za boj* proti diržavi. Italijanski eunanai minister Sohan* žer je ofoljjubiil v parlamentu, da bo delala Italija napram Rusi^ čisto pamet: no politiko miru in sodetovanda. Poslanec. Giurati (fašist) je v ital. parlamentu v-ltažil predli po katerem naj bi bite vse ofočinb prisiljene izo-beaiti oi) _^avnostnih prilikah italijan- V Indiji je pri&lo do stavlkle pomorskih delavcev. V Kalkuti stavka 10 ti* mm mm & višal ':'nM mm 'm i DELO, Četrtek, 22. junija 1922. Pomaže vesti Izprtje ajdovskih predita Tefdten za tednom se vrsti im ajdovski prednici ča!k&jmoeno i poučna društvo Domclijubi). To je dlruštvO' osnovano bilo jioš pire rata. Pad iglo se bilo toliko da je imato lepi broj '"lanova a prikupila se bila u blagajlni i lepa svo-ta novca. I zibilja, mislilo se, da če to društvo^ naobiraziti čitavu na^u okoli-cu, a što) se zatim doigodilo? Na izobrazbi se nije uradilo ništa, a ona je sviote novca što sam je Bore spoanenuo, išlla u ptcimcc pir*o(palioiji Austriji, dali je za ratni zajam. Kažite sada, kako je mcijlo jedlno takiovo zbil ja poinočno i poučno društvo picslati svpj' kapital u tu avrhu, da se grade puške j topovi i da tiraie taji krvavi rat jo® dalje?! Pitama se: ko je tome Ikrivac? Sa malo reči reči ču vam, da su kirivci oni što su jtoiS i danas prbti nama, te bi hteli da plešemo kato oni svi raju; to su gospoda, svakoiafki .njihovi agenti i tlačitelji radmiciki, koiji su stajali u odboru toga radničfeoiga dfruštva, oni su i-mali suk'no i škare pa su klrojili kako su sami hteli. Dozniao sam da se več dugo vremena spremaju naša gospoda «brača» kako bi nakan četvirte godine posle rata o-pet otživeli to diru&tvo »Domoljub«. Mislili su mnogo kako li če izači pred stare članov® sa izveštajem o radu pre i u vreme rata. Jer, treba dati izveštaj 0 blagajni a ta je za njih ono najteže. No kgiko smo doznali saz/vali su bili il. o. m. nekakemu predsfttupžtinu kao pripravnu na daljni radi. žalim što nišam stari član te nišam bia prisutan tor predskupatini, ali su mi članovi pripGivedali rezultat njezin. Tamo da Je bita u gobi poredano sve puno ljudi svaikie vrsti: bilo j® trgovaca, mladih studienata, poslcdbvaca a bilo je nešto 1 radni&tva (vaKj‘da ih malo o tome oba-vestili!). Sto su odlučivali neznam, je-dirao znam da su odlučili obdržati glavnu skupštinu za 25. a m. i da kane staroga predsednika nagraditi di-plOmom za njegov «zaslužni» rad (nije badava dao one novce za ratni zajam 1). Jo3 je tamo prisutan bio predsednik društva «sv. Miliovila« iz Rubeži, Roji je nešto govotrio o zadatku ovfoga društva, pa nije znao ni kako bi nazivao te ljude pred sobam, — tituliraa ih: dtrugovi, bračo, gospodia i sve tako. Naša gospoda misle dia smo mi proti takovim društvima. Mi kao svesni rad-nici ta nismo jer znamo da nama i mladeži treba pouka i naobrazbe i pomoči da pregledamo več jedanput gde je zlo a gde dpibro, ali onakovih >dru-štava kako bi oni hteli nečemo: mi fra-Hmo društva koia nas podižu a ne tla-če i vode u propast kao dosada. Još nas pitaju, da li bismo hteli i mi pristu-piti. Svi čemo mi pristupiti u to kolo ali pre svega zahtevama da se nešto izmeni u društvenim pravilima, jer sa-dla živimo u drugo doba, u doba kad se ruše stari sistemi društveni, što su več davno plesnivi i gnjili. Još jedino valja učiniti: kada se birao bude novi odbor n tika se bira u njega samo sve-sne radnike a ne one trgmilčo i njima slične, kioji rade samo na štetu rad-ničke ideje. Radničldm druUvom neh upravljaju radnici! Priporni njem stoga sve radaike i Seljake naše opčine da se približe toj skupštini dne 25. o. m. i neka se u člane u to društvo, biraju odibor iz svojih vrsta pa da se to društvo ipak razvije i pekaže zbiljja da je za nas. Što se pak diplom tiče nije radniSka dužnest davati počasti odboru ni predsedniku, jer odbor mora da vrši svoju d umnost kada ga biraju .članovi i nc tčekujuči nikake nagrade ni pohvale. U samome učimjenome radu mora da svaki čuti zadovoljstvo. Opet se,ne sme dCigadjati kicid nas kao- kodi gospode da odbor sam radi i odlučuja štogod hoče jer članovi niso samo zato da plačaju. članaiinu nego da nadziraju i naze na odbor dali sve radi što je skupština odredila, pa ako to ne fini da izaberu drugoga. Članovi, moje 'je mišljenje da bi se izabrala posebna jedna komisija, ko j a hi sve pregledala i kontrolirala stari odbor, da vidi £to su pre radiii. ' Dakle, kada bude sve tab0‘ nredje.no, moči če se kazati: otvo je radiiifiko pod-P'orna i pou^Po dlruHvo, onda ču i ja doči u to kolo ali -re nikako. Akt- se ta «gospoda» budu svemu tome usproti-vila onda čemo im otvoreno reči da su proti vnici radnika i da rade za kapi-talizam, za sve naše protivnike. Radnici i seljaci to ovisi sve o vama samima, pokažimo im da možema1 i sami nešto učiniti. Dakle na posao! Vi-čirno iz svega grla: Da živi radnicka sila i da dodije dan oslobodjenja! Seliak iz opčine Matuljc. Pula POSLE RATA MIR / SLOBODA?! Što nam je dtoneo rat? Jesmo li drobili ono što su nam gospoda bila obo-čala ? Iza dugaga ratovamja, loških muka i velikih žalosti eto sva sila udovica i matera što su izgubile svoje sinove, nebpqf dece izgubilo svoga hranitelja, a mi što ostadiosma gladni i bezposleni prolazima dane. Eto, ovo smo sve doživeli. Gde su sada sva ona dobra gospoda? Ta vidimo ih, to su oni isti, što sada plačaju fašiste da nas uništavaju, pregone i mu)?e, to su oni dobri Mudi! Obečali nam velikloga posla, na svim stranama .diosta dobitka, sve su nam o-bočali, kad se fcuči vrati mo sa ratnih pol jana. Sada vidimo što imamo odi te naše slavne gospode: imamo na hilja-die nesposobnih ladiu, na hiljadc onih, što ostadla&e baz kuče i kučišta pa sada idiu od nemila do nedraga; ima ih na hiijade i milijone koli su sposobni sva-kome radu ali im ga ne daju, jep luka vri misle da čemo popustiti, te če malaksati sile u našim redbvima pa čemo im se ponovno u njihOive ruke-predati, no kruto li se oni varaju! Ne-znaju oni te če otno oiružjo, kojim smo branili silomice njihov kapital i gu-bili klrv našu, biti ono isto, klare če. u-ništiti rnjihav sistem. Zar ne znaju, da smo mi pripravni uvek braniti naše pravlo — to jest pravo proletariata! Ne znate li gospodo da nas je rat razved-rio i otvorio nam oči, dosta nam je ono bito da progledamio i da nam mož dani sazrenu. Ona ortvena krvava polja otkirila su na mvarlku buržoazijo i nik-nula l/jubav -naroda prema namadu, ko-ja če učiniti da jedan bai|jaki vije na celome svetu, barjak pravide, bratstva i jednakiosti. Drugovi, našla gospodia izgledajtu poput bikotva, Kada bikovi nešto ervenog vide, onda s euarujavaju, i ti bikovi su dva naša današnja velaslavna gospoda. Jest, oni nas ubijadu i jio« nisu svr-šili sa klanjem, ali . . . što više krvi piiolevate, gospoda, cr veni ji nam bar-ja(k postaje i mi se mnogo jači oseča-mol , Ovde u Italiji eloivori nam buržoazija da smo mi komunisti «Jugoslavi» pa ne kidemo u Jugasla vi ju. U Jugoslaviji pakl ona gospoda goivlare jugostoven-skim komunistima da su Talijani pa nek id.u u Italilu. Oni nas svukud *i]ju i svagde nas ima, pred' nama im je svagde postalo več tesno. Sacta, vidimo da če poetati dioskora naše 'kucteod se o krenemo, za nas če biti celi svet jed-no seto: “La nostra pafcria it il mondo intiero1« kažu! naši drugovi Taiijanci i tako valja dia bude! E, gospodo, kKHji ne poznaj e te siro-maških muka, dioči če dan kad čete ih priznavati, ali če biti prekasno jer oni ljudi kolje vi gušite danas gušiti če vas i uzalud če vam molbe biti. Nevidite li da ste več u grloMu? Kažu nam: Izdajice dbmcivine! a mi im moramo kazati: Ubaiice milijuna ljudi! To su oni kolji ljube svoj- narod gušeči ga u čaši vade, ubijaiuči ga danem i noči 'kao marivu u klaanici. Možema da zaviknemio visokim glasom svoj «slavrioi» gospodi da su ubojice milijuna radnoga naroda! U borbu, drugom, za naše ostobediie-nje! Živela Komu ni s tička stranka! Živela Sovjetska Rusija! Proletarska umetnost MARTINICEVA: Proletarska majka PredH s puta stara ženo; čemu tebi o>ko7 Zar ne vidiš u kof ihi, što sad juri brzo? Podaji mesta! Čemu buljiš' judni stvore? Ukloni se, da te konji ne izregaze! Gle, o-paticu voze. no z belimi tačicami, hotela se je p#bližati obrazu in si, ni upala. Spustil je z eno.i^ko, zamahnil ie in Je udaril s pestri naravnost na svetle oči. Nič se ni oglasijo, tačice soi zamahnile narahlo in piAto. Cisto mlatdfii mačka ie bila in strah jo je bilo celo netopirjev. Mlada bela n>e#ka z rtiaio pentljo na vratu. Drhal je težko in udaril vdrugifi, naravnost na oči. mačica Ali ni® ne pro-eis, ali te nič ne boli? No, mačka, ma-Pro«‘! Prosil). Držal je kivii^ku in je bil na drobno okriogto glavo, na oži. In mehko belo telo ae Je vilo mehke bele tačice so za-malvovale pla^ia in se niso branile, vzdignile so se časih, da bi zalkrile oči. Utrudila se je roka, vrgel ie mačko na tla in omezala le v kotu ob durih, ležala 3® mirno, ali glej, žq se je zganila, vzdignila se je, plazila se je bliže, oči sa mežikale, svetile so se kakor Prej. iiNo, ldi„ vrag!« Gletl v»r»niial se je tudi hrbet in se je krivil, mehko plašno so stopale bal® tačice. In tedaji se je oglasilo, tenak, pro sels, jokajioič glas. _ _ / V njegovem srcu se je vizdigala silna, divja zloba. Kakur da bi se bile odprte durce tam dt^i v srcu in bi čepela na pragu čudna žival z dolgim melv Kam nosom in zelenimi očmi in bi ia-tegala počasi dolge kpSčene kvemplj«. Odpirale so se durice in so se odprle na stežaj. 4 Zakaj čaka, zakaj prosi? Strašen je tisti stokajoči proseni glas, čl'ovck bi zgrabil, zgrabil', zasekel nohtove, zagrizel z ostrimi zobmi. «Idi, vrag!« In se je tresel in se je sklonil, zgrabi! je z abema rokama, vzdignil in treščil^ kamenih tla. In je spet vzdi*-nil in trebil, \rdarila je krogla glavica ob .oster kamen’!,"!, prikazalo se je nekaj' čim ega, pricurfeift je krii. Razširjene in svetle so bile njegove oči, videle so kakor po drievi, kiakor d vod e luči so bile njegove oči in so razsvetlile ncl?, tako da se je vrniJ v tra-mcvije vzbujeni neopir. Butalo je ob tla. enakomemb, zamolklo. Nič ni čutil rek, vodil jih je nekdo drugi, vzdigal jih in spuščal v taktu. In ni se oglasilo ni se zgenilo, kakqr meheSk bel klobčič je bito v njegovih •rokah in prsti, skrivljeni kakor kremplji, so se zasajali globcikJo v mehiki beli klobifi®. Rcstal je, sišUonil se je gtobclkio, z obrazom čisto k drobni okrogli glavi in je gledal. Ricke to polivale kakor šape na plenu. Odprte so se očj, azrle so se naravnost naniji in »o sijale. Zakričal je, z/rmbii, vadiignil visttfeo in zalučal; padto je na kupolo ter obležalo. Ker je bito lino in se ni genilia v vsej P^urani tišini, je začul glcbciko, zu-niolMoi hi-openiie in je uztrepetal; spoznal je dk je prihajalo hropenje iz nje- govih prsi, in začutil je na obrazu, na vsem telesu mrzel pot. Toda že se je premikalo, že se je vadigalo. Vzdigalo se- je po2asi na kupoli, hrbet se je vzpenjal in krivil — in razleglo se je trepetaje po tišini, zastokalo je, zajtkato. Tudi njegov glas je bil stokajoč', cvileč, ko je zakričal ia Soočil na kupolo. Zgrabil je z obema rokama za telo in je bil s trdo okroglo glavo ob kamen. Kater da bi bil s kladivom, Čudnim okroglim kladivom, ki jfc bito samo ohlapna pritsijeno na ročniku in se je vrtelo. Ves umazan je bil že kamen, dlafka se je mešala g krvjo. Izpustil Je in se j,e skLomil. % Ležala je> pred njim mimo, iztegnjeno; ni se genito in tudi oči ni bilo več, nič se ni svetilo. Trese! se Je, sManjen, omahujoč Je stopil s kupole, Sel de naravnost, da bi bežal, AH domislil se je in se je prestrašil. Tam je ležalo, na kupoli, na očitnem 'kraju; kkfcr bi prijel, bi videl od daleč. Vrnil se jo in je zgrabil, ter zalufal doli po strmem oboku, kjer Je bila večina tema. Nato je *el hitro, ne da bi se ozrl. Tada ozrl se Je, ko je prišolrto durt; nekldo mu je bil pa* ckrenil elavo, In tedaj je videl, kaikio se Je premikate f am doli v temi, d-i njegove so se svetile strahoma in takta so videle. Prejokalo se je nerodno, plezalo je nav-?:gor, kakrari pijano je plezalo in pada- 1 o, teto se je vlačilo po tleh. Toda glej1, ž e se je hrbet vzpenjal in krivil, ple- zalo je viče, prihajajo je bliže. Zahro-pto je najprej zamolklo, a nato je za-stokato glasn’0, cvileče, da se je razleglo rezko po tiMni. Zahroplo je v njegovih prsih, a nato se je razleglo glasno in rezko po ti*ini; zastokal je, zakričal. Ob durih je ležala deska; ležala je v temi, tako da je ni videl, a na*el jo je, ne dia bi isfcal; kratka je bila in %aka kakor preklana bruno; vzdignil jk> je kakor peree, vedignil visoko in spustil. Udarilo je zamolWto, zadonelo if> po vsem oboku, odmevalo je v cerkvi doli in netopirji so ge prestrašili v tramovju. .Vzdignil je in spustil in vzdignil spet, obrnil je desko, tako dia je udaril z ostrim robom. In ko se Je nato skibonil in je pogledal, je ležalo tam v prahu nekaji umazanega, brezo4>l»*nega, ležalo Je in se ni ve5 ganilo. Deska mu je padla iz rok, tako težka je bila, dia bi je ve« ne vzdignil; in obrnit se je da bi Sel. V tistem trenetku so se zgenirle duri, kjer se je vacU«al zunaj veliki kameniti krii, zganile »p se in so se počasi in kSeiaje inPjSftstopal teto težko kator v sanjah; bežal bi in ni mogel. In tudi svetlo ni bito 'več; ničesar ni več videl, tudi duri ne in vztegov^l se roke, da bi hodil varno. BriSel je do duri in Je stopil na stopnice. «Samo bri, o Jezusi« Tresel se je in domislil se je, da bi molil, Wa ni mogel moliti. Stopal je hitreje, spotakal se je ter se zadeval z rokami, z životom ofo sfidi In: |e hi- tel, se te spomnil, da hiti navzgor, v tema, < «0 Jezusi* • i Vrmil se je, in bito mu je, da So stopnice čjsto navpične in & (strmoglavi navzdol. Prestrašit se je in je sedel, fach Mignil se je takoj. Tirni je * rokami ,stopal ij» vetrno; ovinek za o-vinkom in kwca ni bito. Postaj je in pomislil; ali pliesam navagor, pa se mi samo zdi, da hodim navzdol]? — Zastokal je, glas pa je bi% oviled, proseč, Prihajal je odzgoraj, iz podstre%, od kupile «8amo br*. o Jezusi« 1 ^ ; Zasvetil« se Se m&člkt, prikazalo ae je majhnoj c^ence v zidu. CuJ^ Je bila bledla in neprijazna, rueprijaznej«a od' noči same, Hitel je navzdol, truden je bit in bolan, da bi legel v tet in se dkMučit in zatisnil o5i. Omahoval je in se je apo-tlkal in si je ranil noge, da so km--lo pejj -Ae^ioo a tinp ep '»|®a tarjem je gorela večna luč; in ko Je ugledal veliki aHar in, vetrno luč, se je prestraši v srcu m je omahnil nazaj in je spet zapahnil duri. Stal Je pred durmi in. ie trepetal. Odprt ja duri ih je bežal J« mimo oltaria s iManieno glaw in se ni ozri, odp&hnil je hrupoma duri v zakristi jo, liljer de visel na kHiu razpeti Krjstus, in Je bežal na cesto kaJroP Judea l%ai£k)t, kio je bil iadal Odre*«-, nika in j« pobegnil is «vBtiS«a, DELO Delavska šola Razred, razreStaloFTo rarralm zavest (Iz Knjige «M. Bear: Karl Mjarx, njegovo življenje in njegov nauka.) Eden izmed najvažnejših prispevkov Marxovih za spoznavanje zgodovinskih dogodkov je njegova misel o družabnem razredu in o razrednih bojih. Čeprav so bili že pred Marxom zgodovinarji, raziskovalci in politiki, ki so povdarjali ulogo, ki jo igrajo dru žabni razredi v politiki in v socialnih preobratih, je bil vendar Marx oni, ki ije to misel v vsej njeni globini in njenem pomenu zajel, jo oblikoval in jo napravil za trdno osnovo političnega in socialnega mišljenja. O tem pravi v ((Komunističnem manifestu«: »Sistemi, ki so pravzaprav socialistični in komunistični, sistemi St. Simona, Fourierja, Ovvena itd. nastanejo v prvi, še nerazviti periodi boja med proletariatom in buržoazijo. Iznajditelji teh sistemov vidijo namreč nasprotje med razredi kot delo razdiralnih elementov v gospodujoči družbi sami. Toda oni ne zapazijo na strani proletariata nobene zgodovinske samostojne naloge, nobenega, njemu bistvenega političnega gibanja«. Klasifikacija posameznih družabnih skupin, ali razdelitev človečke družbe ,v razrede je ravno tako logičen dogodek1, to se pravi po pametnem mišljenju dosežen rezultat, kakor kaka razdelitev živali, rastlin in mineralov različne vrste. Določena skupina ljudi, ki ima skupne znake, se sociološko o-predeli kot razred. Popolnoma po izkušnji, po neposrednem čutnem za-znatku, se ne da določiti klasifikacije: Modernemu človeku se ne vidi na zunaj, ali je kapitajist ali delavec. Treba se je držati določenih, znanstveno opredeljenih znakov na podlagi katerih se ljudje ločijo družabno po razredih. Marx, ki postavlja, kakor smo videli, gospodarske činjenice za temeljne, daje merodajnost za klasifikacijo gospodarskim znakom: Način, kako se kaka skupina preživlja, je za Marxa glavni znak'. Oni ljudje, katerim je glavni živ-ljenski vir deloma dnina, tvorijo delavski razred. Oni ljudje, katerim je najvažnejši življenski vir posest kapitala (zemlja, posestva, poslopja, delavnice, surovine) tvorijo pa kapitalistični razred. Brez posebne važnosti je, ako kak delavec poseduje hranilno knjižico in dobiva obresti, ali ima delež pri kakem konsumriem društvu, ali pa, ako kak kapitalist osebno vodi svoje podjetje, ali ga organizira, tako da je del njegovega profita tudi plača. Važno je pri tem to, da se glavni dobiček prvega omejuje le na njegovo delovno dnino, medtem kb se osredo-točuje glavni interes drugega predvsem na kapital. Samo ob sebi se razume, da niso socialni razredi popolnoma enotni; lahko jih zopet razdelimo, kakor v zoologiji in botaniki na posamezne vrste in redove; delavski razred vsebuje ročne in duševne delavce, dobro in slabo plačane skupine itd.; toda vsi pododdelki socialnih razredov imajo končno iste skupne znake: skupen živijen-ski vir, ki je, ali osebno delo, ali osebna posest kapitala. En razred razpolaga le z delovno silo, drugi pa s produkcijskimi sredstvi. Med tema dvema razredoma pravi Marx, obstajajo globoka, nepremostljiva nasprotja, ki vodijo razrednemu boju. Nasprotja so predvsem gospodarske narave. Delavci, kot posedniki delavne sile si prizadevajo, da bi to kolikor mogoče, drago prodali, kar se pravi čim večjo plačo dobili, med tem, ko se posedniki kapitala trudijo, da bi delovno silo čim cenej« kupili, kar se pravi kolikor mogoče nizko dnino plačati. To nasprotje je sicer fundamen-talno, a začasno se ne dotika duševnega življenja. To nasprotje je navidezno le majhno, kakor nasprotje med kupcem in trgovcem, toda v bistvu je razlika zelo velika, kajti razprodajalec delovne sile mora skoro od lakote u-mreti, ako ne odda svojega blaga. Po-sednik produkcijskih sredstev je torej v stanu, posednika delovne sile izstradati, ako ne pristane ta na pogoje ka- K'tal ista. Posest kapitala se razmahne •t sila, bi lahko uniči posednika delovne sile. To nasprotje vodi do ustanovitve strokovnih organizacij. Ono tvori podlago razrednemu boju, ni pa še razredni boj. To pa začenja, ko pride delavski razred do prepričanja da ni njegov slabi' položaj le mimoidoč, ampak da je posledica privatno-kapitalističnega družabnega reda, da bo trajalo izkoriščanje toliko časa, dokler bo obstojal ta družabni red, in da se mora ta zame' niti z gospodarskim redom, v katerem pripadajo produkcijska sredstva vsem članom družbe. Sele takrat, ko se delavci naučo misliti socialistično, lele, ko se prikaže na dan izmed sporadičnih posameznih mezdnih borcev in strokovnih gibanj nasprotje delavcev do gospodarskega reda, šele takrat, ko se proletariat kot organiziran razred obrne od nalog sedanjosti k nalogam bodočnosti in ko stremi fc izpremembi družbe od zasebne h skupni lastnini, šele tedaj stopi v razredni boi. Postane si sveBt, da ne more v sedanji družbi obstajati zanj nobena enakost in svoboda; in da zamore zadobiti svojo svobodo le v socializmu. Toda razredni boj se lahko tu ustavi in se ne more dalje razviti ,torej' ne more dokončati dialektičnega procesa, ako ne vzame de lavski razred svoje osvoboditve v lastne roke, ako ne pride delavski razred do prepričanja, , da ima sam moč da izvede osvoboditev, in se zadovoljuje z malimi socialnimi reformami ali se zanaša na plemenite socialno čuteče može in na junaške osvoboditelje. To se je v resnici dogodilo v začetkih socialističnega gibanja, ko so delavci videli sicer edini izhod v socializmu; a so bili še prešibki, da bi vzeli osvoboditev v lastne roke. To je bila perioda ki jo Marx označuje za utopisti čno ko so znamenite osebnosti razširjale socialistične misli in delale socialistične načrte in eksperimente, da bi osvobodile delavske mase. Ko so tl ljudje spoznali nemoč mas, so se obrnili na filantrope (človekoljube) in socialno čuteče kneze in so jih hoteli prepričati, da zahteva razum, pravičnost in splošna korist, da se vpelje socializem in da se odpravi uboštvo, beda in njihove po sledice. Ta perioda utopičnega socializma je bila premagana vsled nadalj-nega razvoja industrije, napredka strojne tehnike, centralizacije in koncentracije produkcijskih in prometnih sredstev, ki Je dala delavskemu razre- du možnost, da da celi družbi čutiti, da tvori živa delovna sila dušo vsega gospodarskega življenja. Istočasno so nastopili socialistični raziskovalci, ki niso le pokazali na socializmu to, kar je razumnega in pravičnega, ampak so tudi prišli do zaključka, da se pripravlja novi socialistični gospodarski red že v naročju kapitalizma in da se tedaj stremljenje de lavstva popolnoma sklada z družabnim razvojem. Iz utopičnega socializma je na ta način nastala veda in socialist, delavsko gibanje, stremeče na podlagi realnosti, ki je prevzelo, v svesti svojega razreda, moči in cilja, odločilni boj proti kapitalističnemu gospodarskemu redu. Razredni boj je postal početek socialnega prevrata. Iz prvotnega nasprotja med delavci in podjetniki zaradi mezde in delovnega časa je nastala borba dveh razredov o vprašanju obstanka ali preobrata gospodarskega in družabnega življenja, izmed katerih se bori en razred za vladajoči privatno-lastninski sistem, drugi pa za nastajajoči socialistične sistem. Velike socialne borbe so postale neizogibno politične. Neposredni cilj je posest državne sile s pomočjo katere skuša kapitalistični razred ohraniti svojo pozicijo, med tem ko stremi delavski razred za zavojeva-n jem državne sile, da potem lažje uresniči z njeno pomočjo nadaljne cilje. Le to moramo povdariti, kako je vplival Marx s svojim naukom o razrednem boju na politično mišljenje. Pred njegovim nastopom se je zdelo, da se suče politično mišljenje in boj političnih strank okrog idej in velikih osebnosti. Poprej je vladala ideologija in kult osebnosti. Sedaj se suče politično mišljenje zavedno ali nezavedno v razrednih in gospodarskih pojmih. Ta nova politična in zgodovinska o-rientacija je učinek življenjskega dela Marxovega. Dosledno premišljeno in vzeto more Marxov nauk o razrednem boju voditi do najrevolucionarnejše taktike socialističnega gibanja: do sistema delavskih svetov in proletarske diktature. Ako je vstajajoči razred in njegov boj vzrok socialnega prevrata in gonilna sila dialektičnega družabnega procesa, portem je proletarska diktatura upravičena. Na nikak način pa ne more biti demokracija, ki obsega kapitalistični, kakor tudi delavski razred, državna oblika prehodne periode od privatne lastnine k socializmu. Z ekonomskega stališča je politična demokracija povsem nemogoča, pa tudi kaka socialna demokracija — dokler obstaja gospodarska neenakost. »Komunistični' manifest« ne vsebuje niti ene politično-demokratične reforme. Iz vsega Marxovega mišljenja se da zaključiti, da mu je razred vedno stal višje, kakor takozvana demokracija. Tu leži eden izmed virov — boljševizma. cer velik svet za obljudentje, oziroma za bivanje na njem, dasiravno zelo majhen napram drugim planetom v našem osolnčju. Ker je Mars manjši kot zemlja, ae manjša tudi njegova sila težnosti, in sicer dve petinki. To se pravi, da človek, (ki tehta na zemlji 150 funtov, bi tehtal na Marsu 60 funtov, čeprav ne bi pri tem nič izgubil na svoji molči. Človek bi se torej počutil zelo lahkega na Marsu in mogel bi skočiti dvakrat višje kiot na zemlji. Ako pride kdaj ekspedicija zemljanov na Mars, bodo zemljani imeli veliko zabavo s plesom. Toda če se bodo vozili z avtomobilom in imeli nezgodo, da avtomobil trči ob kak predmet, bodo odleteli poldrugo milja nazaj. To pa ne bo zabava! Kljub temu ne bor nesreča, kajti padec na Marsu ni tako smrtonosen, kakor na zemlji, ker je pritisk težnosti večji. Ozračje Marsa je zelo redko. To je dtagnana stvar1. Tako je redko Marsovo ozračje, da bi zemljan ne mogel tam dihati. Razmere na Marsovih najinižjih tleh so torej take kot so v višini pet do šest tisoč milj na zemlji, kjer letalcem udari kri na nos in ušesa, ako se pokažejo na odprtem zraku, ki je zelo redek in vsled tega manjši njegov tlak. Marsova atmosfera ne metre držati vode vsled redkosti. Viodlni hlapi vsekakor uhajajo v nebesni presto- in planet bi bil že davno suh, ako bi ne dobival moče iz svojih notranjih virav. človeškega telesa razvijajta, množe in razkrajajta; opazovali bomo razvoj življenja oid prve celice. In nihče ne more še poj m iti, kolike važnosti bo izpopolnjen mikfrlosktap pri proučevanju sveta atomov. Druga važnost je trgovinskega in gospodarskega pomena. Hladna luč nedvomno nadomesti sedanji sistem plin ske in električne — kakor tudi primitivni način z oljem in 1 loijem — razsvetljave, kadar se dodbbra izpopolni. Hanvey pravi, da aplikacija njegove hladne luči v stanovanjih in industrijah bo revolueianarala svet. V sedanjem sistemu razsvetljave požre vročina 95 odstotkov eneržije. Luciferin ne pozna te izgube. Ko so deli toplomer v steklenico luciferna, ki je žarel kackir plinska žarnica, ni pokazal niti ene tisočinke stopinje toplote. To pomeni, da bo hladna luč zelb poceni, ker bo taToorekbC neižčrpljiva. KemKlu proces separiiunija in spajanja luciferina s kisikom je Harveye-va tajnost Snov, ki loči luciferin kisika, je kovinska. Trgovski kapitalizem V današnji dtobi kapitalističnega sistema imamo troje vrst, kapitalizma in sicer1: industrialnega, veleposestniškega in trgovskega. Delavci vedo, da je industrialni kapitalizem njih gospodar, da so odvisni od njega in da jih izkorišča, ker jih premalo plača za njih delo. Kmetje tudi vedo, da je njih izkiofriščevatoc veleposestnik, ki jih no konkurenčni način sili, da morajo svoje pridelke predajati pod1 ceno. Veleposestnik: obdeluje svoje posestvo s strojii. Njega stane proizvajanje manj kakor kmeta, zato tudi lahko svoje pridelke ceneje predaja kakor mali kmet, ki mora vse pridelati z golimi rokami. Po drugi strani izkoriščajo veleposesti niki kmete stem da morajo kmetje delati pri veleposestniku, ker sami nimajo diovolj zemlje (dninarji). Delavci se borijo za svoj obstanek stem, da skušajo doseči od delodajalcev period sanje plač. Na ta način so dosegli že lepe uspehe.. Pa le navidez, kajti v resnici so danes mnogo na slabšem Masiramo imajo petkrat večje plače kakor pred vojno. Vzrok temu je ta, ker so cene življenskim potrebščinam taolj pcdkočile kakor plana. Blago živež in drugo, kar človek, kupi v trgovini, je danes 1000—2000% dražje, d!o>5im so se povišale plače komaj! za 500%. Delo je torej mnogo bolj1 poceni, blago pa mnogo dražje. __________________________,___________ ______Na vseh koncih in krajih vidimo, da pa še ni rečeno, da je življenje na Mar-1 volucije, a dapače ni danas moskov-! razna podjetja svoje obrate ustavljajo su težje radi pomanjkanja vode. Živ-! ske nakladne kuce ne šaiju knjižnici1 oziroma zmanjšujejo njih delovni čas. Ijenre se povsod prilagodi obstoječim' sveda izdanja redovito i u dovoljnoj1 To pomeni, da danes industrialci pri razmerap. Na svetu imamo veliko več količini. gt<> se tiče pokrajinskih na- svojem podjetju nimajta toliko dobička, kajti ko bi imeli velik dobiček bi svtajte podijetje skušali še razširiti. Vsak kapitalist dela !m i! i! Mii Pelroaradska javna knjiinica. Petitagiadska javna knjižnica kuša usposlaviti svojju prijašnju praksu, da prima’ i spravlja sve na ruskom teri- Piekering piše, da ima Mars tisoč- toriju Hrimpane i izdane knjige. Ova krat manj vode kakor zemtia. S tetri | je praksa bila prekinuta za vreme re- vede kot je potrebujemo; eden ocean: Madnika, stvar u tam pogledu stoja ali dva bi prav lahko oddali, če bi mo-: još goire. Pokrajinska izdanja nisu gli in še tu ostalo dovolj! v©.le. Na Mar- i prjmljena več nekoliko godina. Sad sej kapitalist dela na tem, da svotf o- su m oceanov. Če so kdaj bili, so se že i več uspostavljla veza knjižnice sa za-! brat poveča ne pa da ga zmanjšu- davno posusih; ravno tako ni rek ne*padnam Evropom, veza, kotja je bila kakor je primoran delati to danes, jezer. O tej stvari piše Pickering slede- • prekinuta na nekta vreme. Ona je pred i Industrialni kapitalizem ne more več , voda na Marsu eksistira v ob- , neko vreme primila sto sanduka krtji-j izdelkov prodajati s takim dta- IlJcin \nvlinih Klonrar bil • • ,______i _ i » « »vi Kifflrtom InabiriM 1_-_ • 1___ likih vodnih hlapov, ki se vedno se- ga iz inozemstva a tehntaloškom, solijo od' tečaja do tečaja. Pozimi so hla-• cioločikim i umjetničkim pitanjima. £*% iS” VnfC.TS «i W «* A »& Nekaj zanimivosti o Marsu Profesor William H. Pidktering, ka ima v oskrbi harvardska astronomija opazovalnica na Jamajki (otok v Srednji Ameriki), je predi kratkem zbral neka ji zanimivih poda tikov a našem sosednjem svetu Mareu. Pickering, ki ie posvetil Marsu precej svod ega časa in opazovanja, ni povedal niJč takega, kar bi navdušilo entuziaste, ki pričakujejo da se vsak: čas odpne občevanje z mar-tičani. V splošnem se smatra, da so na Marsu inteligentna bitja, kakor ljudje na zemllji. Kakšna so ta bitja, koliko se razlikujejo od nas in dali bo kdaj mogoče Piriti v zvezo z njimi — to so vprašanja, ki nuarajb zanimati največjega 'duševnega zaspanca. Velika fantazij Je že bilo spisanih o posetu zemlje pta martičanih in obisku Marsa po zemljanih. Pidkering pravi, da je vprašlande inteligentnih bitij na Marsu zelo ktoUiji-vo, ampaki nekak&na živijenje je pa mogoče na tem planetu. In to je dovolj! Akta je življenje na Marsu, pa naj ho kakršnakoli, tedaj nam še vedno ostane upa nje ( da je to življenje svojih nauvištjdh farmah vendarle inteligentno. Iiiudjj« špekulirajo o Marsu že stoletja in ga spoznavajo vedno bolj čim btallf se izboljšuje teleskop in drit-gi astronomski aparati. Danes obstoji cela organizacija astronomov, ki se pečajo sarmo z Marsom in ga opazujejo iz različnih krajev sveta ter izmenjavajo med seboj1 rezultate opazovanja m mnenja. Profesor Pickering je pred par leti naredil načrt za velikanski he-liograf (aparat za dajani)e znamenj pomočjo solnjčne luči), potom katerega bi bilo mogoče signalizirati Marsu seveda s pogojem če so na njem res razumna bitja in a/ko morejo toliko videti kot mi. Cas mogoče pride, ko btodto zemljani v dnevnam občevanju z Marsom; ako ne dnevno, pa vsaj takrat, kb je planet samo 35 milijonov milj oddaljen od nas. In če se kdaj1 dosežejo sredstva za mediptanetno potovanje s pomočjo zaloge konzerviranega kisika, pOjlcte nedvomno prva ekspedicija na luno in potem na Mars. Letalo, ki leti sto milj na uro, bi doseglo Mam v štiridesetih letih, akta bi letelo ves -čas z enako hitrico ki s pogojem seveda, da ni med ptatjb mobene kolizije z meteorjem ali kakim dlrugim večjim telesom. Vodja ekspedicije, ki bimoral biti mlad, recimo fant ptri dvajsetih letih, bi vzel s seboj nekaj krepkih enoletnih otrok obojega spola, 'kii bi ob času prihode na Mars bili dozoreli motgj« in žene. Tarif bi stvar opazovali in proučevali in njihovi otroci bi vzeli informacije nazaj na zemljo Skupno z delegacijo martičanov. Cela ekspedicija ne bi trajala dalj’ 'kakor tri generacije. Lahko se pa računa z boljšim letalom, ki bo letelo tisoč millf na uro, kar ni nič nemogočega. V tem slučaju se čas potovanja sifcrči na desetinko in ekspedicija bo izvršena v eni generaciji. Profesor Pickering pa ni odgovoren za gornje šprikuRranje. On je sicer iznašel sistem signaliziranju, ampak prepričan še ni, da je kidta na Marsu, komur bi bilo vredno dajati signale. Čeprav imajo učenjaki imjtveOjo težave z ugotovljen jem kakovosti življenja na Marsu, so se dtobno informirali o živlrenjs/kih razmerah na planetu. Veda ne more povedati, kakfcni stvori ži ve na Marsu, pove pa lahikta, kakšne so c/ndtatne Mimetične razmere, kak zraifc je tam, kakžna je prilična slika pcuveršJa itd. Marsov diameter (nremer) meri 4200 milj-. To pomeni, da je Mars dvanajstkrat manjši kakor zemlja, toro! le ore- vtoja, ki izhlapevajo in veter nesi tenke mogle p/roti Marsovemu ekvatorju, kjer padajo na tla v obliki dežja, pravzaprav pršenja. Zaradi tenkega o-zraaja je menjava vročine in mraza na Marsu neverietmo hitra in velika. Voda zavre približno pri 84. stopinjah Fahrenheita (enota za merjenje toplote kakor Celzij) in zamrzne veliko prej kakor na zemlijS. Iz tega je sklepati, da so na Marsu ekstremno vroči dnevi in mrzle noči. Lahikta je mogoče, da voda, kr se nabere v lužah, padnevu zavre, pcnjofčti pa zamrzne«. Čudne razmere za žlrvlijenj8, kaj t Edina znamenja, ki že leta in leta «pri-čiaJb« o bivanju razumnih bitij na Marsu, sa taktazrVani »kanali«, to je dtalge in ravne črte, ka se križajta počez in padtali! po vsej površini planeta. O-pazavalci teh »kanalov« pravijo, da ne morejo biti 'črte delo nature, pa naj predstavljajta kar že hočajta. Fakt pa je, da bta veda imela še velika dela, predivo ugotovi, da so doti Sne črte res kanali, ki so jih iztopali martičani za pretakanje vjod s tečajev. Nekaj takega se zdaj1 goda znanim »kraterjem« na luni, a katerih danes trdijo nekateri astronomi, da niro žrela ugasnjenih vulkanov, marveč vodne gltabeli sredi ledenikov. (Po Prosv.) Mrzla luč Profesor E. Newton Harvejr s prince tonske univerze v Ameriki je iznašel sredsjjp, ki je z znanstvenega, tehničnega m trgovinskega stališča velikanskega pomena za bodočnost. Njegova iznajtifoa je mnala luč, to je luč brez vročine. Hartveyeva iznajdba temelji na principu naravne svetlobe, katero imajo nekatere žuželke, ftnvi in druge nižje živalic«. Vsi poemama kresnico in verna, da njeno svetlikanje nima najmanjše gottkote. Dolgo časa so si fiziki in kemiki belili glave, da proučijo ta Podav in najdejo bistvo tega žarenja. Harvejr se je baviil s tem vprašanjem o-sem let in zdaj naznanja, da ga jie rešil. Največ je eksperimentirat z drobnimi morskimi živalcami v Japonskem mortiu, ki žare kakttr kresnice in nekaterimi drugimi žuželkami. Te živali-ce, ki niso vodje kot navadna bolha, so pokrite z lupino in spadajo med’ rake. Ka je preiskal njihov žara« organizem se jo orenričat, da Je sestavljen iz istih elementov kaktar pri kresnicah. Teh e-lementov je pet. Harvey je vzel te elemente in sestavil snov, kateri je dal ime luciferin Snov) se vtname, kta pride v dotiko s kisikom. V primitoem stanju se sfttav izrabi, če je v nepretsani zvezi s kisikom. Hamvey je pa iznašel proces, s pomot#)! katerega le mogoče obdržati gotova količino luciferina v žarečem stanju skozi neverjetno dolgo dobo. Kakor hitro se luciferin vname, se tori od kisik*, taklorse pa zopet spoji ih na ta nafiin snov obdrži žar dtalgo časa, ne da bi se izčrpala. Snov se nahaja1 v maihni stdMenici z vadb in izgleda, kaktar da gori voda. Hladna luč ima dvotfnb važnost. Prvi* bo pomogla izpopolniti mikroskop (drobnogled). Sedandi ultramiSorostoop, ki povečuje predmete 20.000 krat, je o-mejen zaradi tega, kler svetlobna žarki, kii se koncentrirajo dknzi leče, sežgo predmet, na katerega so namerjeni, na gotovi stopinj1! kKjub temu, da gredo sktazi vodo. Vsled tega nedtastatika je znanost še vedno v temi glede nebraj-nih drobnih bakterij, pesebno bolezenskih bacilov, kateri zgorijo p(ad mikro-skapom, predno jih morejo raziskovalci dobro o pa« ti. Z mik/roekioipam, v katerem se bo ikbncentrirala hladna svetloba, bo pa drugače. Modnosti, ki se o-betajta vtem oziru, so naravnost brez mej. Harveyeva hladna luč bo omogočila, da se modenni vedi odpre mikro-sKopični svet, ki Je .še danes neviden. Povečavanju ne bo k/om a. Znanost bo lahko opazovala brez ovir, kako bolezenski bacili zastrupijo in žro posamez ne tagane človeškega telesa. Videli bodo, kalkiu bacil raika napade in se raz-širja in tedaj1 bo mogoče najti sidra vilo zoper to strašno bolezen. Z izpopolnjenim miklroskopom bo mogoče videti bacil jetike in lega rja taka veli k egi kot je slon. 1 Pa ne samo glede btaleani, tem vet, Eri drugih znanstvenih opazovanji! ‘ o iznajdba velike koristi. Na primei 1 pri opazovanjih nevidnih procesen. življenja, bodisi na Uudeli, živalih at rastlinah. Videl: bomo kako se celici biflkom kakor nakdaj, ker je blaga povsod davolLf nakopičenega, zato ;ie tudi prisiljen delavcem zmanjšati plače, da bi lažje potem svoje izdelke ceneje prodal. vedinom n I ^ mislil, če btadta indu- pravruCKim pitanjima; zatim veoma hodemo Tst^tiid?6^6 . PW«lajali korisnu zbirku starih rudkih knjiga, na scira Borisa NikoJslfcaga, pravničkim pitanjima; zatim kode su pre pripadale trgovcu Kclobo-vu. U svemu se je knjižnica povedala za oklo 200.000 svezaka, osim tekučih izdanja. U smislu ugovora u Rigi, Rusija se je obvezala, da de povratiti Pol j skaj stanovi ta umetniška i kn/jižemo blaga, Sto je bilo cidlnešena odanle za vreme carističkog režima. Jedna od naj-dragocenijiih stvari, kodu hode da do-bilje Poljaka, Jeste kuddžlnica poljskog grofa ZaluskloSga, od1 iktaje se jedan dio sada nalazi u petrtagradskolj javnoj knjižnici. Dotična je zbirka bila prenesena iz Poljdke za vreme PavTa I., a sasttaiala je iz 300.000 svezaka u latin-sktam jeziku. K p ju ge datiraju iz šest-naesbog do osamnaestog stoldeda ,a ras pravljaju teoioeika, filozofska i poves-na pitanja. Pofjska talkiocfjer traži, da jeti se pcnnrate arhivi prijašnjeg ministra pravde te celi niž starih rukiopisa i dtakumenata o paliakoi povesti. Muzej revolucije. Neka/danja Zimsika Palača u Petrogradu je pretvorena — kao što je ruož-da poznato — u revoluctonami muzeji U njef se nalazi mnoga .vredno*? materiala tičtačeg se revolucionarnog po-kreta u prošltasti, a riaročito dakaka, revolucije 1917. i 1918. godi ne. Mnogo je materiala sabrano, a dtalazi jaš više materiala, koji se odnosi izravna ili neizravna na sve faze ideja i delovanja u borbi za stobodu u Rušili. Sav se taj material sada sredjulje, svirstava i popisuje. Prešle je godine muzej organizira© nano«tu izložbu o Pariškaj Komuni. Izložba je učinila veliki do-jam i sada zauzimlje stalno mesto u muzeju. NartaČito zanimanje izazivlje umet-. nički odseki revolucianannag muzeja. Tu posetilao može vi/dieti slik«, ki pove i šfcice o raznim dtagadiajima iz revolucionarnih godi na. Val ja priznati, da zbirka nije omako ve/lika, prostrana, kakta bi mogla biti. Albumi slika o frančusktoti revoluciji, na primer, iz-gledaju dalekta bogatij« i mnogostra-nije u izraža vanju dogadjaja i raspolo-žerua iz onog razdioblja, nega li su sli-k« odnoseče se na rusku revtoluciju. Možda se to ima pripisati činjenici, što je francuska revolucija bila poglavito revolucija klasa, koje su imale dokta-lice i prililke da proizvadjaju umetnike, dok je rusko revolucija izazvala neprijatehstvta same te klase i bijaše revtalucila onih Masa, kode su bile dr-žane u ptadiredjenDsti i neznanju i ni-kad nisu imale ntogučnoati da razviJu umetničkie darove. S druge strane, valja priznati, da se u muzeju nioe za prijaš nji h dana mnogo clržalo do vrednosti revolucionarne umetnosti, k*o što je to danas, pakf su mnogi proizvodi otišli u privatne ruke ili pak u inozemstvo. Ova je pdgreSka sada priznata; Muzeji poseduje sve plakate, koji su bili izdani klTOz prešle četiri gedine i kotiti sačinjavtaju tako znatno obilježje ruske revolucije. Astranomsko^statistiHke ustanove. Petnogradaki Astrtanomdkta-statistič'-ki.zavod je utemeUen u svrhu, da se bav.i opčim statističkim radtam u vezi sa kreta njem planeta i Ocometa, a ta-kiocfjer i da se bavi astronomskim pro-matranjem. On je nedavn/o obelodan(p »Astronomski godišnijaki« za 1022 go-dlinu, sličan »Pomorskom alreBnahu« On De obeladanio taktajjer i' jedanaest cimutera a potož^*,, malih zvezda i kometa, koji s’a pm otteriveni u Rusiji gailme 19?A Zavod se bavi sada izra-čunavan,i^m kiretanja stotina manjih n »t*- a tek86 ~ nietodom, za keju 00 i, da jo nova i jedlnoetavnija od Pr|Jh'“(.ije metode. Ravnatelj zavoda.je Y' Numeorov. Pitašle je gtadine zavod P08**.« potankosti stranim zvezdama-ma u vezi sa otkričem novog kometa h n"iesecu aprilu 1921. po Dubyatu. je dobi o isto ime, kao što se zo-sam astronom, koji ga je otierio. ^Ltrogradski Astronomsko-zemMomer-n i zavod se bavi reguliranjem vreme-"lu celoD Rusiji pomoču bezžiffnog 'jirzojava i za izračunavanje gravitacije (sile teže). Za reguliranje vremena radi taj zavod u sporazumu sa Pullkorv-sktam zvezdamom. HochinSka radio stanica u Moskvi i Novo Nizozemska stanica u Petrogradu se rabe za prenašanje vremena. Zavod se bavi takodjer 1 izračunavanjem sile teže (gravitacije) u raznim delovima Rusije, a u tu Bvr-hu se služi bogatim materialom, što jo bio nagomilan, po prijahijim radnici-ma na tem ortju pa velika zmota. Da ne more konsu-ment dobiti blago po isti ceni, kakor ga prc/da tovarnar je vznojk ta. da tovarnar svoje izdelke ne proda direktno konsumentu, ampak trgovcu. Sedaj smo torej priSli do trgovskega kapitalizma, katerega si maramo nekoliko ogledati. Trgovski kapitalizem ali svobodna trgovina pomeni, da ima po obstoje&ih zakonih vsak, kdtar ima zato potrehni denar pravica, d)a kupi gotovo množino blaga, ki ga potem ' proda klomur hoče, in za kaliktoir hoče in če je to njemu v korist, ga lahko tudi uniči. Saj so znani slučaji, da so trgovci del svoje zaloge uničili in potem drugi diel tolika dražje prodali. Nekdaj so bil« tudi za trgovca razmere drugačne kakor so danes. Pred vojna n. pr., ko še ni bila industrija tako razvita kaktar je danes, so trgovci prodajali blago v države, kjer industrije še ni bilo. Trgi so bili povsod odprti. Vsaki trgovec je torej lahko prodajal bago v veliki množini. Čeravno je prodajal z manjšim dobičkom zaslužil je reč, ker. je več feJaga razprodal. Blago se }e naglo razpredalo, raditega se je industrija nagto razširila. Dela j« bilo povsocl dtavtatj. Trgovci so bili taffcrat prisiljeni med seboj konkurirati na ta način da je vsak kolikor je mogel ceneje prodajal. Stem je tudi skušal u-ničiti svojega tovariša. Razmere so bile takrat še primeroma dtabre. Po vojni pa se je to bistveno spremenila; nekaj zaradi tega, ker se je med tem časom industrija povsod razširila, nekaj zaradi različnih valut med posameznimi državami. Trgovski kapitalizem je moral spremeniti svodo taktiko in sicer na ta način, da je s svojim ogromnim kapitalom, ki si ga je. nagrabil posebno med vojina poikupil (in še kupuje) vse blago, ki je neabhodno potrebno za obstor čtovtašikega življenja. Ko ima on to blagta v rtakah, ima v rokah tudi vse tiste, ki to blago potrebujejo. Konkurence se jim torej1 ni bati ker delujejo združeno, zato pa tudii odirajo narod kaiktar se jlim zljubi. Seveda imajo tudi indtistrialmi kapitalisti blago v svojih rokah, (ki ga sami izdelujejo. To je res, ampak oini imajo v rokah samo svoj izdelek, ene vrste blago, vse drugo pa kar potrebujejo za obratovanje surovine, kurivo, olje za mazanje strojev i. t. d. morejo kupiti od trgovca, ki mu seveda to blago proda po ceni k&koršne on hoče. Po drugi strani mora tovarnar svaj izdelek prodati zopet trgovcu de hoiče dobiti potrebni denar, da žnjim razne potrebščine kupi od trgovca in d!a stem denarjem plača delavce ki morajta zopet vse kar potrebujejo kupiti od trgovca. Kaj si je sedaj v teh razmerah delavec na boljSem če si tudi z naporom vseh sil pribori od' dtelodajalca nekta večjo plačo. če pa mora isto trgovskemu kapitalizmu vreči v žrele. Saj) vemo iz lastne skušnje kio smo zahtevali večje plače da se trgovci še pirej, kakta smo isto prejeli, zvišali cena blagu tako, da smo bili potem na slabšem kaktar prej. Ravno takta kaktar delavec je tudi samostojni krnet, odvisen od trgovine ker mor v vse, kor pridela predati trgovcu, da dobi denar, da žnjim plača davita, da zopet kupi odi trgovca oble- Cetrtek, 22. junija 1922. ko, obutev, orodje in drugo. Saj se navadno dogaja, da morajo mali kmetje če hočejo živeti, prodati živino in žito, sami se pa marajb preživljati s hrano, ki bi bila dtobra za živino n«? pa za ljudi. Kaktar delavci, taka tudi kmetje nisa mnogo na holfšem če svoje pridelke drago prodajo, kta pa morajo vse druge stvari, ki jih potrebujejo še dražje kupovati. Natanko se seveda neda določiti, koliko razni trgovci pri tej’ špekulaciji' zaslužijo. Če pa pogledamo koliko bogastva so si nakopičili razni trgovci, ki posedujejo milijone in milijarde, kak,a rastejo iz tal vedno nove palače, v katerih se valjajta v sijaju in razkošju, koliko bogastva zmečejta za razne brezpetrebne iuksuriozne stvari, dta-čim si delavci in kmetje ne morejo na-" bavi ti niti najpotrebnejšega; če pogledamo kako na eni strani industrija in poljedelstvo vedno bolj propadata, rastejo na dlrugi strani pa kakor iz tal nove trgovine, moremo si napraviti približno sliko obsega moči trgovske-ka kapitalizma. Nekdar pred časom so bil'i trgovci ko ristni ker sta pospeševali razvtaj1 gospodarstva. Zato jlim tudi ni nobeden zameril če so si stem napravili kaj premoženja. Kar pa delajta danes j« pa že uničevanje gospodarstva in stem človeške družbe. Če bo šlo pa tej poti naprej bosta industrija in po®jedfilstvta uničeni. Brezposelnost postane splošna, draginja pa taka, dla si revni stanovi ne bodo mogli ničesar kupiti ter bodo za lakoto umirali. Ista usoda čaka seveda tudi bogatejše stoje. Nazadnje bi šel iz tega sveta tudi trgovski kapitalizem ker ne bi imel več komu prodaijati in tudi ne od ktaga kupovati. Do te katastrofe seveda ne pride. Trgovski kapitalizem se je mogel pov-speti dta omenjene vifšine v prvih letih povojne dobe, potem kta se je proizvajalo — bodj kakor kdaj prej — vseprek neglede na dejansko potrebo in kUpo-valno moč konsumentov-delavcev in kmetov in je blaga taSro zaostajalo po skladiščih. Sedaj', Ka se ie malta vsled zopetnega odpretja mej, malta vsled ustaljeni a valutnih razmer in državnih del ter s potlačenOem zahtev delavskih množdc kapitalistično gosptadar-darstvo zopet opomogla, se je tudi trgovski kapitalizem znašel v skladu z industrijskim kapitalizmom. Neglede še na vzajemnost interesov industrije, trgovine, bank! itd. ta dva kapitalizma si ne moreta stati za d/ollgo dobo nasproti, ker živita vendar edlen na račun druzega. Proletariat bo odpravil trgovski kapitalizem, ko bo odpravil kapitalizem sploh. To se zgodi z raarušenjem kapitalistično državnih ustanov in z u-vedbo komunističnega gospodarstva v industriji poljedelstvu in trgovini. RAZNO Spolne bolezni v Ameriki.— »Vzrok, dta je tri četrtine odi 800.000 fantov v Ameriki okuženih s sifilisom aui kapavico ali pa z obojim, še predno dosežejo stiarost 30 krt; leži v tem, da štertši ne podučijo mojih otrok glade spaila in o strašnih po-skdiicah »polnih bolezni«. Tki bo je izjavil dr. Herman Bumtesen, amer. mestni Zdravstveni kiamdsain «To j« ž* dovolj sin bo, ta še slabše |e to, dla sa vsled nevednosti prenesejo te betežna rta banov ki- potem Doateaedta csa.tore s lep ih. pohnbljenm ffiff ............... m j. ......... Siti svoje hSre, (ta «e‘ smejo občevati z moškim, ki oSJisk-uje hiš« prostitucije jn nobeno dekle bi ne anaaDo poročiti moškega, ki je ktadtol rahiajal; k prostJ/Uiiktam, kajti vsaiklai prostitotlkia1 j& okužena. Vzrok, zakaj ae v pregonih nia. zloglasne lviše maviadno obdržijo v Odporu banske, do čim je moškim dovodjeno it4 svObodito pot, je to. ker ženske ne morejo skriti bolezni, d očim ja pri moških drugače. Posledice okuženja »e pokažejo pri moških šefte Čez nekaj tednov. VJada Združ. datav potroši vsako teto milijone in mffli-jcnre doteirjov samo ztm vzdrževanje norišnic, v kaiterih je vefiik odstotek Čakih, ki trpijo na posledicah erifiiMsa; 50 odsotkov vseh vetjih operacij, izvršenih nla ženskih, so poslediica ldaipiaivice, takoAlvno mogoče družinski zdravniki pravijo, dla. je vzrok to alh one ojteracije koka1 druga botežen; 90 odstotkov mrtH-onojenih o-trok je posledica sifiltatal in več kot 90 odstotkov otrok ki pridajo na svet stepi, je posledica te kuge. Odi šest drtfcuv v Avstraliji jb pdt držav sprejeto zakone gledb teh bolezni, ki se ifličejo djinaktino moških. ]'idicn toh zakonov se glasi, dla sleherni nuotški, ki okurJ.i kako dirugn osebo s kako spolno bodbznijo «14 ki se poroči prej, kot je potekel čbe, ki je bil dtaločen po aat-kanu, zapadle ostri kazni z zaporom«. — Tako prari Bundesen, ki j« sedaj' od/ne. dfl. dta se morajo prepeljati v jia/vno bolnišnica vsi — moški m ženske — katfiere najdejo v jh.vnih hišah, In t:ano jih obdržati toliko časa, dla so popoTtooma zttrari. Upe* dta bodlo ostala mesila' v Ameriki u-vedla isti zakon1. Brez kraljeve glave Bregi, V. K.: Dobro, dobro druže! Ajdovščina, A. K.MDglasi se še kaj! Tajni sklad in sklad Aliagiča objavimo — radi nastalih zaprek — prihodnjič. POZOBl Opozarjamo vso one, katerim smo dosednj pošiljali liste »Delavske no-vicen in «Organizovani radnik», da smo to pošiljanje ukinnli, ker je najbolje, da se interesirani sodrugi naravnost naročijo. (tBorban in »Slobodna retn sta morali prenehati z izhajanjem.) izdajatelj: Izvrševala) odbor Komunistične stranke Italije. Odgovorni urednik: Egidio Gennarl Tiskarna: ,J1 Lavoratore". Zadrulna anonimna clruZba z neomsjsno glavnico OSREDNJI SEDEŽi Benetke. • PODRUŽNICE« Verona, Trident. Padova, Vicema, Treviao, Belluno, Feltre, Pleve dl Cadore, Pordenone PODRUlNIGA V SORICI: farso Vardi 23 (bhrfa pilača Zadružne banki) ZASTOPSTVO ZVEZNEGA ZAVODA ZA PREPOROD BENEČIJ OB AVL J A: Pridtijmc na vojne odškodnine, kredit produktivnim, konsumnim in poljedelskim zadrugam, agrarni kredit, eskomptiranje menic. Predujme na vrednostne papirje, blagajniški obrat za ustanove in zasebnike; vse druge bančne operacije. SPREJEMI DENARNE VLOGE: Do L. 5000.- 5°|0 obresti.