Otvoritev mosfu čez Dravo pri Gor. Dupleku je preložena na nedeljo dne 9. novembra z istim sporedom, kot je _>il določen za 26. oktober. Hajdina. V nedeljo dne 26. t. m. so vrši ekupna seja občinskih odbornikov všolanih občin, kjer se bode razpravljalo o ustanovitvl kmetijsko nadaljevalne šofe. Vsi kmetovalci, ki vam je mar za napredek izobrazbe kmetijakega naraščaja, udeležite se te seje, ki se bo vršila po rani službi božji v Društvejietn domu na Hajdini. Št. Peter pri Mariboru. Z drevesa je padel pri nabiranju jabolk viničar Kronaveter Avgust iz Metave. Zadobil je težke notranje poškodbe ter je bil prepeljan v mariborsko bolnico. — Boljše pa je odrezal Koren Jožef iz Metave, ki je s kolesom trčil v avtomobil, pa brez nezgode, le kolo se je malo zverižilo. — Z otvoritvijo novega cestnega mosta čez Dravo pri Zgornjem Dupleku se bo pokazala potreba po boljši cestni zvezi s Št. Petrom in Mariborom. Sedajna občinska cesta, ki se odcepi od okrajne ceste in ki vodi skozi Trčovo do Zgornjega Dupleka, se bo morala pač prej kosle.j spremeniti v okrajno, že z ozirom na dosedanji veliki promet, ki se pa bo še znatho poveeal z otvoritvijo novega mostu. Sv. A_to_ v S!ov. gor. V noči na nedeljo dne 12. t. m. je začelo goreti pri posestniku Tomažu Cafuta v .Stanetincih. Požar je nastai menda vsled tega, ker je domači sin, prišedši pozno domov od prešanja, zaspal s cigareto y ustih. Pogorela je stanovanjska hiša in gogpodarsko poslopje. Tudi sin Tomaž je v spanju zgorel ter je nudilo njegovo zoglenelo truplo strašen pogled. Rešili so živino in ne- kaj pohištva. Vsled močnega vetra se ja tako-j vnela tudi viničarija posestnika Voka- iz Oseka ter je do tal pogorela. Ubogemu viničarju Francu Fras je vse zgorelo, kar si je njegova družina prislužila pri kmetih za zimo. Rešil je le štiri otroke in ženo. Tudi obleka jim je zgorela. Od Vokove viničarije se je požar razširil na viničarijo Matije Paluc, posestnika v Brengovi ter uničil hlev in prešo. Kadilci, malo več previdnosti 3 cigaretami! Koliko škode so že napravili! — Dne 13. sept. je umrla v bolnici v Mariboru po težki operaciji Marija Fras, vzgledna gospodinja, krščanska žena in mati v Cogetincih. Prepeljali so jo na dom, odkoder se je vršil pogreb na domače pokopališče. Ravno mesec pozneje dne 13. 10. pa je umrla njena soseda Antonija Ploj, ki je bila 12 let bolana. Svetila obema večna luč! Sv. Barbara v Slov. gor. Dobili smo poštno zvezo redno vsaki dan iz Sv. Lenarta v Slov. gor., želeli bi še dnevno dostavo. — Tukaj se je ustanovilo Prostovoljno gasilno društvo, katero ima veliko in težavno nalogo pri nas. Želimo temu društvu obilo sreče in uspeha, našemu dobremu Ijudstvu pa toplo priporočamo, da ga podpira. V odbor so izvoljeni najboljši možje in fantje. — Pred kratkem je kmetijska podružnica imela srečolov, kateri se je dobro obnasel. Pohvalo smo dolžni podružničnemu odboru, da je tekom poldrugega leta nabavil dve travniški brani, 1 drevesno škropilnico, 1 trsno Skropilnico, 1 žveplalnik ter vago decimalko. Podružnica Steje 80 Članov, a z novim leforn jih mora biti 100. — Silno nam nagaja dež in ne vemo, kedaj bomo sejali in pospravili svoje pridelke, s katerimi i»as je Ijubi Bog lepo obdaroval. Prihaja ziraska sezona, kaj pa naše bralno društvo, ali na3 ne bo ni5 povabilo v DruStvenf! dom na igre in nove knjige za doige večere? — Sadjarji. letos ste videli vreclnost našega sadja. Zasadimo vse primerne prostore s korisinim sadnirn drevjem, namesto z divjo šmarnico. Izkoristimo vsak košček zemlje, da bomo ko3 raznim plačilom! ;— Skrajno težko stališče ima naš šolski odbor z raznimi novi* mi plačili in bodočo zidavo večje šole. Sr. Jarnej prl Ločah. V Zg. Lažah je umri dobri oč8 Janez Strmšek, po domače Cviter. Z 18. letom je prevzel obsežno gospodarstvo, živel je vedno med težkim deloin, a je kljub temu včakal lepo starost 82 let. Še sedaj, ko je že nekaj ča.sa sem bolehal, se je še živo zanimal, kaj sa godi pri gospodarstvu. Uso da je hotela, da se mu je ravno te dni vrnil sin z družino iz Amerike, a žalibog tri dnl prepozno, da bi ša bil oeeta videl. Oče je bll v grobu. — Iz Belgije se je vrnila Marija Cvahte z otroci, da prevzame doma posestvo po očetu, ki je letos umrl. Mož je ostal še v Belgiji, da kaj prisluži. Otroci znajo šolske molitve samj po flamsko. — Posestnika Fr. I. so v soboto dne 11. t. m. zvečer ob ces-ii na Ličnico napadli fantje in ga .je eden z lato pošteno nabunkal. Dobil je globoko zevajočo rano nad desnim oeesom, potem udarec zadaj po glavi in po plečih, tako da je bil vea črn. Desno oko je v nevarnosti in si ga zdravi v mariborski bolnici. — G. nadučitelj F. Friedl, marljiv nabiralec gob vsake sorte, je prinesel domu gobo (jurčka), ki je tehtala 1^4 kg. Bila sicer ni vefi popolnoma zdrava, a čisto za zavrefi pa tudi ne. Sv. Andraž v S?ov. _or, Milo in otožno 90 zapeli andraževski zvonovi in naznanili žalostno vest, da se je preselila iz te solzne doline mlada žena, vzorna mati Ivana Hrga, posestnica iz Hvaletinec. Postala je žrtev materinskega poklica v starosti 40 let. Njeno mrtvo truplo smo pokopali dne 15. t. m. Ob sveži gomill se je poslovil domači g. župnik Ivan Alt od nje. Tako žalostnega pogreba Sv. Andraž že dolgo ni videl. Pokojna žena zapušča onemoglo staro mater, 4 otročiče in žr.lujofega bolnega moža. Pbčivaj v miru, dobra žena in naj ti vsemogočni poplača tvojo skrb; preostale pa naj tolaži zavest, da užlvaš rajski mir! Sv. Uiban pri Ptuju. Sedaj, ko se poletna narava od nas poslavlja, zapuščajo nas tudi človeška bitja, da gredo onstran zeraeljskega trpljenja. Tako smo dne 14. vinotoka t. 1. položili v hladno zemljo mirnega občana kmeta, clolgoletnega cerkvenega svečarja in načelnika cerkvenokonkurenčnega odbora, dolgoletnega občinskega blagajnika, oziroma odbornika gospoda Jožefa JNTahorič iz obfine Drstelja, v starosti 57 let. Ra.jni je bil tudi član načelništva naše kmetske posojilnice, veren katoličan, delaven v svojem obširnem gospodarstvu, ponižno potrpežljiv v vseh zadevah in v splošnera obče--inju s vsakomur. Bolehal je pretečeno poletje, ne sluteč smrtne nevarnosti. Kako je bil spoštovan, videlo se je na dan pogreba, ko je z mnogimi sorodniki prišla tudi množica župljanov k zadnjemu gpremstvu. Žalostni prizor se nara je nudil, ko so vsi štirje polnoletni krščansko vzgledni eini od hiše žalosti vzdignili krsto svojega rtobrega očeta, kateri je sledila globoko žalost Ita vdova in žalujoča hčerka.Vsem žalujočim naše sožalje! Rajni naj v božjera miru počiya, za svojo dobrohotnost nebeško plačilo uliva! Ljutomer. Zlato poroko obhajata prihodnjo ledeljo dne 26. t. m. zakonska Jakob in Marija Vogrinec, krojaški tnojster, v krogu svoJih otrok in vnukov v Stročji vasi. Jubilanta Bta še čila in zdrava. Želimo, da še obhajata V sveži čilosti briljantno gostijo. Cerkveni obfed se vrši pri pozni sv. maši. Živijo! Zgornja Sv. K__gota. Dne 4. oktobra t. 1. Bmo spremili k veenemu počitku zaslužnega la blagega župana ter člana krajevnega šolBkega odbova gospoda Franca Žunkota iz Vrtič pri Zgornji Sv. Kungoti. Pogreb je pokacal, da je bil pokojnik vsesplošno spoštovan. Saj je bil veren katoličan, vzoren zakonski mož in mož poštenja, o katerem veljajo pesnikove besede: »Visoko čislam učenjaka, ki nam preganja teme zmot, še bolj pa čislam poštenjaka, ki ve in hodi pravo pot!« Svetila xnu večna lučl Sv. Marjeta ob Fesaici. Težko prizadene letošnja deževna jesen katero župnijo tako hudo kakor ravno marješko. Z lepim upom smo od mokrega septembra čakali na boljši oktober, ki bi naj nas oblagodaril z lepo in sladko trgatvijo, z bogato pašo po naših širnih travnikih ter nam dal priliko za dovršitev yseh jesenskih poljskih opravil. Ves ta up nam je šel v pravem pomenu besede po vodi. Imeli smo v tem mesecu že kar tri povodnji, tjd katerih je bila največja po hudem nalivu pondeljka dne 13. oktobra. Zato smo z vsem doslom zelo zaostali, naše »marješko jezero« pa še danes lahko vidiš, kajti voda radi nereguiirane, s svojim dnom previsoke pesniške strutre in ostalih potokov nima odtoka. Neitetokrat so vse občine vlagale prošnje in pritožbe radi regulacije Pesnice. Do zdaj vse zr.man. Xe vemo več, kam se naj ohrnemo. — V četrtek dne 9. t. m. ,je vršila neka nepoklicana oseba v zakristlji in ostalih shrambah naše cerkve samolastno »revizijo« raznih fierkvenih predmetov. S tem je, ali nnlašč ali pa vsied nerodnosti spremetala lepo ure- Jene cerkvene shrambe tako, da je v petek fjutraj bil prvi utis, da so v cerkev vlomili roparji. Zelo hvaležni bomo, da nas v bodoče ttbvarje pred takimi obiski! Sv. Marjeta ob Fosnici. Tukaj je v petek 'dne 10. t. m. ponoči umrl Karl Senekovič, sin našega spoštovanega posestnika in obJinskega svetovalca Mateja Senekoviča iz občine Vo sek. V torek dne 21. t, m. bi dopoinil šele 41. leto svoje starosti. Že nad eno lefo je tega Bicer krepkega in poprej zdravega mladeniča inučila težka bolezen in prestati mu je bilo clasti zadnje mesece neverjetno hude inuke In bolečine. Najbrž je vsa bolezen bila posledica mučnih naporov in trpljenj iz svetovne vojne, ki še pozna leta pusti čutiti in omagovati svoje nestevilne žrtve. PoVojni zapušča lepo urejeni, prisolnčni dom svojih užaloščenih staršev na vinorodnem hribčeku Grndiš8e, kjer je živel in trpel do svoje ločilve s tega lugepolnega sveta. Našemu dobremu Karlu pa svetila vcCna luč! Sv. Andraž v SIov. gorlcnh. Veseli čas vinske Irgatve se že bliža koncu. S tem bode utihnila vesela nesem slovenskih fantov, ki ko radostno popevali po na.ših Ijubih vinogradih. Saj je bila letošnja vinska trgatcv zelo bogata. Pa kaj pomaga kmetu polna klet vina, ko' pa so cene tako nizke. da je Bbogega kmeta akoraj akabl Zb 1 lUer do- brega vina ponujajo 2 dinarja. NajboIjSa kup čija je seveda s sadjem; nekateri so dobili velike svote. Kaj pa posestniki p^ dolihah? Žlahtne trte ne moremo gojiti. Cepljeno sadje je pa pomrznilo vsled prevelike zime predlanskega le(a. Kje naj dobi denar za davke, obleko in druga g09podarske potrebščine? Če pa ima kaj za prodajo, se mu za to ponujajo malenkostne pare. Vsled tega se mora današnji kmet pogrezniti v velike dolge, katerih se ne more rešiti. — V Ljubljani je bil pokopan v nedeljo tukajšnji faran, vzoren mladenič Karol Vučina, star 19 let. Njegovo mlado življenje je uničil električni tok. Po poklicu je bil kovač. Pokojni Karol je bil vzgleden in dober kristjan, vestno je izpolnjeval verske dolžnosti; bil je tudi v Apost. mladeničev in v drugih cerkvenih družbah. Dragi Karol! Tvoja prezgodnja smrt nas je zelo presenetiia. Iz daljnih Slovenskih goric ti kličemo: Počivaj v miru, dragi Karol, in naj ti bo ljubljanska zemljica lahka! Želimo ti, da se bomo enkrat zopet združili tam gori, kjer vlada nedeljeno veselje. Potrti družini naše iskreno sožalje! Hajdina. Tako je bilo in tako bo ostalo, da, kjer se dva tepeta, navadno treiji odnese dobiček. Prejšnji teden so si delili zeraljo, ki spada pod agrarno reformo. Nekatere stranke so vpile in se celo dejansko med seboj napadle, a dobile niso ničesar, pač pa so izgubile še tisti kožček zemlje, ki so ga imele dosedai. Sploh pa je opažati, da je med ljudmi vedno manj sloge in strpljivosti in da raste sebičnost na vseh straneh. Posebno dobro bi bilo, da bi se ljudje sporazumeli, kadar gre za popravljanje občinskih cest in mašnih potov, ker fudno bi pač bilo, da bi morali hoditi po njivah in travnikih, ko vendar ne primanjkuje gramoza v naši deželici! Kar pa se tiče prodaje poljskih pridelkov, pa ni, da bi človek govoril! Odkod bomo torej našli (ali vzeli) denar za davek? Posebno banovinske doklade so občutno velike! Odkod denar za cb!eko, ko je vendar zima vsak dan bliže? Ljuds-^.vo dviga svoje prihranke, ali pa si izposoja in se tako zadolžuje, kar pa gotovo ni znamenje lepših dni. Toda, boljše je, govoriti o letnih časih a!i o vremenu, da ne bi komu pokvarili okusa! Poklon na vse plati! _t. Janž na Diavskem polju. Redka je slovesnost, ki smo jo obhajali Šentjanžčani v nedeljo dne 12. t. m., ko je prevzv. g. pomožnl škof dr. Tomažič blngoslovil motorno brizgalno in naš Društveni dom. Čestitati moramo našim požarnikom, da so mogli zbrati tako veliko svoto denarja in nabaviti za našo župnijo prepotrebno rnotorno brizgalno. Še večje požrtvovalnosti je bilo treba vlč. g. župniku in župljanom, da smo si postavili Društveni dom, ki je priča, da je v kmetskera narodu stremljenje in hrepenenje po izobrazbi. Dasi so farani pomagali z materijalom in delovnimi močma, je vendar stala ta stavba okrog pol milijona dinarjev. Pogoste in dobro obiskane prireditve kažejo, da se zaveda naša mladina, čemu ima ta dom. Ali ni boljše, da si iščejo fantje in dekleta. razvedrila v tem domu, kakor pa na dvomljivih veselicah? To se je pri nas tudi že pokazalo. Pohvaliti moramo naše igralce, ki se prav lepo razvijajo; upamo, da bodo ostali zvesti svoji nalogi, dasi je včasih precej naporna. Zanimivo je, da so spet pnstopili igraici, ki so se za nekaj časa racli malenkostnih vzrokov odstranili. Spoznali so, da je le tukaj pravi dom, kjer bodo našli pošteno razvedrilo in pravo izobrazbo. Fantje in dekleta, zavedajmo se, da imsrao sedaj svoj dom, ki je odprt vsakemu, ki išče rnzvedrila in izobrazbe in kjer dobi pravilhih smernic za pošteno življenje. Starši, pošiljajte otroke v ta dom, če vam je mar njih pravilna vzgoja in njih bodočnost _in{e na Pohoijn. (Vodovod.) Tinjčani smo dobili minuli mesec nov prenotrebni, dolgo pjičakovani in zaželjeni vodovod. Doslej smo rnbili orltok iz mofvir.ia, ki je dajal grdo, kalno ia nesnaž&o vudo, za ljudi in živiao. Zato so 3i nukatere hiše že prej dale izkopati Stepihe. Druge hiše, med temi tudi trirazredna šola in župnišče, pa so pogrešali dobre pittie vode. Občmski odbor, ki mu že 2j let načeluje župau Janez Ferk, je ta nedostatek odpravil in dal letos zgraditi modern liigijenski javen vodovod. Stavbeno podjetje Ivan Živic v Mariboru je izvršilo delo v dveh tednih, to je od 15. do 30. septembra 1930. Posestnica Neža Pliberšek je dala za vodovod n_ razpolago bister stuitenec, ki izvira tam gori nad vasjo pod gozdom in da vsako minuto en škaf vode (15 litrov), torej v eni uri 900 litrov, kar popolnoma zadostuje. Izivirek je zajet v betonski rezervoar, ki meri 12 hektolitiov. Iz tsga je voda napeljana v daljavi 273 metrov po železnih, znotraj in zunaj pocinkanih ceveh z 2'A cm notranje svetlobe, v vas, kjer stoji ob šoli železen hidrant c dvema pipama. Iz jedne pipe teče voda v betonsko korito, iz druge pa v železno školjko. Novi vodnjak služi obenem v kras našemu »glavnemu trgu«. Blagoslov in otvoritev .vodovoda se je izvršila ob najlepšem vremenu v nedeljo dne 12. oktobra. Po sv. maši so se zbrali ljudje mecl sviranjera domače tinjeke godbe pred okrašenirn vodnjakom, ob katerem sta plapolali dve državni zastavi. Vlč. g. župnik Hafner Urli je blagoslovil vodovod, župan Janez Ferk je pozdravil udeležsnce, še posebno goste iz Maribora ln Slov. Bistrice, ki so jih avtomobili pripeljali prav do srede vasi, med drugimi posebno g. dr. Vrtovca, vodjo drž. zdravstvenega doma v Mariboiu, in zgraditelja vodovoda g. Ivana Živica. G. Brezki načelnik dr. Ilacin je bil službeno zadržan. Župan se je zahvalil vsem, ki so k urešničenju te piekoristne naprave kaj pripomogli, posebno banski upravi v Ljubljani, ki je prispevala dve tretjini k stroSkom. Dr. Vrtovec, ki iraa velike zasluge za ta vodovod, je nato orisal zgodovino vodovoda, njegov veliki pomen in priporočal snago povsod, ker snaga in čistoat je predpogoj zdravja. — Vodovod dela čast njegovim ustanoviteljem, na.j bo tudi v veselje in korist mnogim tinjskim rodovom! Ribnica na Pohorju. Kakor blišeeče kapljice v solnčnem jutru so izginili drug za dru gim prijazni in topli poletni dnevi, jesen rnzgrinja činidalje otožnejši plašč po našem Pohorju. Pričakovali smo to, znali srao neizprosnost zakona narave, dasi ne brez ganutja. Nismo.pa pričakovali, da nam bo ta kruta smrt iztrgala tako nenadoma iz naše sredine dobro in kršeansko Feferlovo mamico, Rozalijo Miklavc. Mnogotero srce je zaplakalo ob bridki novici, kako tudi ne bi, saj je tolikeri bil deležsn dobrotljivosti njenega plemenitega srca, zlasti siromaki in pa revni otroci so bili Rjsni ljubljenci. Pa tudi za cerkve in razne jiotrebščine v razvoj časti božje se je odHkovala vsikdar med prvimi. Bila je dolgo vrsio let svoji hiši vzor gospodinje in matere, ki kliče samoposebi k posnemanju. Skrom na, dobrosrčna in krščanska vzgo.jila je v tera duhu tudi svaje otroke: pet pridnih hferkic in sina Lipeta, ki danes bridko objokujejo »mrt svoje ljube nenadomeslljive mamice. Celo njeno življenje je bi!o venec ljubezni in trpljenja. Vzajemna iskrena Ijubezen s pok možem Lipetom, bratom pok. pisatelja Podravskega, ii je olajšala težko zakonsko pot Plamen čiste ljubezni je vel toplino iz srca v srce, kadar je v krogu svojih dobrih otrok .uživala sad svoje rnodre vzgoje. Trpelo pa je ¦n.jeno srce največ pri spominu na izgubo svo¦je ljubljenke, llletne hčerkice Rozike, ki;jo je ¦nscloižno cvetko že pred vrsto let presadi p.ebeški Vrtnar v svoj zlati vrt. Pogosto ji je Btrmelo oko skozi okno, odkoder se razločno 'vidi na pokopališče pri Sv. Lenartu, in se j topilo v solzah. Po letih sta ji klicala »na ve «elo svidenje v nebesih« od tam še dobri mož iter že polnoletna lif-erka Marica. Zdaj so se sešli, upati je v zarji one neskonens sreče, kl j« zemlja nikomur nima dati. Kakšno ^mitovanje in čaat je uživala pokojnica po kolici, je najbolj živo očrtala množica pogrebccv ocl blizu in daleč. Želinio polni sočutja fz srca blagi pokojni mamici po 71. letu njenega trudapolnega življenja miren in sladak počitek v Gospodu! Ostalim pa naj nebo rosi, na priprošnjo ljube mamice v nebesih, tolažbo in svoj blagoslov! Sv. Vid pii Ptuju. V nedeljo dne 12. t. m. smo pri nas praznovali res pomemben dan. Že v soboto je prišel k nam prevzv. gospod knezoškof dr. Karlin, ki smo ga v večernem mraku sprejeli z balončki in petjem. Drugi dan je prišlo 14 duhovnikov, ki sq prevzvišenega spremljali k oltarju. Knezoškof je naj prej blagoslovil oba nova oltarja Srca Jezusovega in Lurške Gospe, nato pa še kipe, ki mo jih po cerkvi postavili. V lepi pridigi so nas navdušili za pobožnost do Srca Jezusovega in LurSke Matere božje. Pri škofovi sv. maši so naši pevci res lepo peli, takega petja e težko kje dobi. Po rnaši je nas škof izročil v varstvo Srcu Gos-podovemu- in zapel zahvalno pesem. Vsi smo zahvalno pesem peli iz globine srca, saj vidimo zdaj, da je naSa cerkev tako lepa, da imamo najvefje veselje z njo. Gospod Sojč se je res potrudil in nam jo prelepo okrasil, posebno lepo je izdelal kip Srca Jezusovega. Hvala tudi našim faranom, ki so s prostovoljnimi prispevki pripomogli do lepe cerkve! Posebna hvala še našim gg. duhovnikom! Gospod knezoškof se je odpaljal v nedeljo zveSer. Naj sprejme našo prisrPno zahvalo za svojo dobrotljivost! — Sedaj popravljamo še pokopaliače, da bo res vsa župnija v najlepšem redu. — Želimo še, da pride do uresničenja napeljava elektrike po naši župniji! Pclzela. Xa Polzeli je v gostilni pri Malerfku pri Novem kloštru v nedeljo dne 26. t. m. vinska trgatev. Začetek ob treh popoldne. Ker je čisti dobiCeh namenjen za kritje s^roSkov spomenika padlim vojakom, vse prijatelje lepega grozd.ja in sladkega vinskega mošta uljudno vabihio! Sv. JuriJ cb južni žel. Tudi pri nas v Brczju je precej novic, o katerih pa ne izve svet, ker jih ne spravljamo v javnost. Zadnji čas nas hodi pridno obiskovat nek človek. Zdaj gre k enemu sosedu, potem k drugemu. Pride pkoro vsak dan, včasih k nekaterim celo po večkrnt. Pride in vabljivo govori. Kaj neki hofe? Ali hodi vasovat? Dekleta obiskovat? Aii hodi kakšno blago proclajat? Kozje. Spet nas je obiskala neizprosna bela žena in poklicala iz naše srede mnogozaslužnega moža Antona Novak. Imenovani je veliko let opravljal z vso vnemo službo cerkvenega ključarja čeravno je bil zadnja leta večinoma priklenjen na bolniško postelj, je vendar z isto skrbjo, kot v čilih letih skrbel in želel biti vedno vreden in odgovarjajoč fakfor svoji od škofijstva mu podeljeni službi. Pogreb dragega pokojnika se je vršil v torek dne li. t. m. ob 9. uri dopoldns. Priljubljeaost, ki si jo je pridabil merl farani, se je spet dovolj jasno pokazala ob njegovem številnem žalnem sprcmstvu. Na grobu se je od njega v Custvujočih besedah poslovil domači vlf. g. župnik, nakar mu je cerkveni pevski zbor zapel ganijivo nagrobnico »Jaz sern vstajenje in žhi.jenje«. Pofivaj sladko na našem veličastnem mirodvoni, mi pa ti hoCemo ohraniti hvaležni spomin. Sveti nnj ti .vei^na luč! Sromlje. Že 37 let nismo Iineii v na.«i ?.upniji takesra aii podobnega dogodka, zato nam je težje o-b tej priliki. Dne 12. oktobra naa je zapustil naš vl. g. župnik Josip Pečnak in odšel na župnijo Sv. Jurij ob Taboru. Le neradi srao se sprijaznili s tem dejstvom, ker smo ga vsi čislali in je bil v vseh kro,gih piiljubljen. Župljani ne borao nikdar pozabili, kako se je z njegovim piihodom leta 1919 naša cela župnija poživila. Ustanovil nam je fantovsko ih dekliško Mari.jino družbo. Xaslednje leto se je nstnnovilo izobrnžsvalno druM.vo, katerega knjižnica Steje danes nad 5 sto knjig. Seveda je najiopšs daroval gospod župnik sam. Ker je bilo predstojništvo 3. reda oddaljeno dve uri, se je po dobroti gospoda župnika udtanovila podružnica v naši župniji, vsled česar je število članov precej narastlo. Pred par leti je bila popolnonia prenovljena župna cerkev sv. jMariina in župnišče, letoa pa podružnica sv. Janeza Nep. Nabavili so se pri obeh cerkvah novi zvonovi. Ker je bila cerkvena obleka kakor: plaščl, oltarui prti, v slabem stauju, je gospod župnik dal vse obnoviti, enako tudi vse druge potrebščine. Vlč. g. župnik! Nismo se mogli ob slovesu dostojno zahvaliti, kajti beseda nam je vsem kakor zastala v gilu. Zdelo se nam je, da se nam dobri oče. poslavlja od nas. Čutimo si dolžni, da se Vam javno zahvalimo za vsa. _elimo Vam mnogo milosti in blagoslova y Vašem novem delokrogu. Župljanom Sv. Jurija pa čestitamo, da so dobih tako dobrega dušnega pastirja! Laško. Letina kot je bila leta 1926 in 9* par pozneje, moiamo reei, da J8 še kar dobra. Zlast.i je mnogo svinjske piča. Da pa bi kedaj sadno dievje tukaj bilo tako prazno kot je sedaj, pa ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Skrbni in trezni gospodarji so si še prihranili sadjevca iz lanskega leta. 0 pijancib pa tukaj ne govoiimo, ker so naša največja sramota in nadloga celemu svetu! Ko greS ob endeljah k prvemu sv. opravilu, vidij pred cerkvijo in okrog cerkve sfati med pridigo in nekaj celo med sv. mašo razne moSke obraze, ki kadijo ter govorijo; ko gr« človek mimo, zlasti pa tujci letoviščarji, sa zgražajo nad tem. Pisec teh vrst je ugotovil, kakšne vrste ljudje so to in menda jih j« pogodil: Ti so najpameinejši ljudje na svetu, ker vedo sv. pismo na pamet in jim ni treba poslušati n.jegovega razlaganja. Ti ljudje so najbogatejši in to javno kažejo, ker tam kadijo cigarete. Ti ljudje so lako nadarjeni, da se še do danes n.iso naučili, da je stokrat boljše za dušo in telo, če ne misliš v cerkev iti, da rajše doma ostaneš, sebi pot drugim pa pohujSanje obvarješ! Sv. Rupert nad Laškim. V ležavnem, bregovitem, raztrganera svetu živimo; že kraj sam kaže trud in trpljenje, ki ga mora tukaj človek in žival prenašati dan za dnevom. In vendar, ali menda bolje: ravno radi tega so Ijudje utrjeni in zdravi ter mnogi dosežejo veliko starost. V zadnjera času sta tukaj umrla dva zelo stara moža, eden 90 let, drugi 88 let star; a najstarejši, 92 let star, še živi. Dne 4. t. m. je zatisnil svoje trudne oči k več nemu poSitku Tomaž Tratnik, mali posestnik v Gori, star 90 let, dne 7. t. m. pa Janez Zemljak iz frat v Velikih Grahovšah, star 88 let. Oba ta moža sta imela več hudega kakor dobrega v svojem življenju, na stare dni sta trpela pomanjkanje in stiske vsake vrste, a sta učakala visoko starost. Počivajta v mini! — Deževno, neprijazno vreme nas je stiskalo Ž9 skoro celi mesec, da so poljska dela zelo za^ ostala; a najbolj nas tlači denarna stiska; proclati nimamo takorekoč ničesar. vina nimamo, sadje je letos tako popolno izostalo, kakor že desetletja ne; žito nima nobene cene, z lesom sa trgovci naravnost norčiijejo, živir.a nima vrednosti, davki pa na.s tlafijo z vsakim dnevom bolj. Trgovine imajo svoje visoke cene in jih Se vedno dvigujejo, ubogl kmet, kaj naj stori? Dobova. Po gorkih dnevih je prišel dež in po dcžju mraz, ki nas je skoro vjel v trgatvi. Vina bo pri nekaterih malo več kot lani, pri nekaterih zopet manj, kakor jih je pač toča dosegla. Letošnja toča je napravila v vinogradih res precej škode in vedno boli se kaže pofreba po splošnem zavarovanju 'vinogradov proti vremenskim nezgodarn. Če bo slaba letina, bodo težko plnfali tako zavarovalnino, fe bi bila dobra letina, bi se zdclo nepotiebno plačati, a če bi zadela vinograde nesreča, bi bilo le dobro vzdiprniti zavarov.nlnino. O tem bo pač vinogradnikom 5e treba razmisl.iati. — Po nalivih preteklih drii js na§a reka Sotla slddila svoji st&ri aavadU da je prestopila svojo mejo, šla iz struge in preplavila njive \n (ravnike. Res, da imajo kmetje že precej pospravljenega, vemlar je zunaj še ponekod koruza, ajda, zelje in repa. Poplavila je lep kompleks njiv in travnikov, lako da je bila skoro pot na Hrvatsko zaprta. Le po progi je še bila edina pot, ki veže po brvi ločene občine na.še fare. Pa ni čuda, če izstopi Sotla, saj se vije na vse strani: naprej, nazaj in v stran; nobena kača se vam tako ne zvija, kakor je na vse naeine zvita struga naše Sotle. In kaj neki bi preprečilo te poplave? Edino regulacija in poglobitev struge Sot.le in deloma Save. Xovo, ravno in globoko sti:ugo bi morala dobiti Sotla, pa bi ne bilo teh nesreč. Tudi na to bo treba m.isliti in delati ter zainteresirati merodajne oblasti, da se potrebno stori.