poštnina platana v gotev^
MarUtonM
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 284 Maribor, torek 15. decembra 1931
«ha a 'a?un nede,e n praznikov vsak dan ob 16. ur Kačun prt poltntm č*k lav v Ljubljani M. 11.409 Velia mesečno oreie-nan « upravi ali po polti 10 Din, doatavfjsn na dom pa 12 Din
»FUTRA«
Telefon:	I	Ur#d,viitv0 *n Uprava: Maribor, Alaksandrova cesta št. 13
Uredn. 2440 Uprava 2468 j 0gtw ,pr^»m» 1m<* o«W edJuT j!lrw v L|ufcl|Ml, Pralamova ulica It. 4
Odhod kralja Aleksandra v inozemstvo
KRALJA BO ZA CASA ODSOTNOSTI ZASTOPAL MINISTRSKI SVET.
BEOGRAD, 15. decembra. Korespondenca »Avala« poroča: Današnje »Služ' bene Novine« objavljajo ta-le: ukaz: »MI, Aleksander I« po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije določamo na osnovi člena 40 ustave kraljevine Jugoslavije in po želji preživeti nekaj časa izven mej domovine, da nas od dneva odhoda pa do dneva povratka v izvrševanju kraljevske ustavne moči v smislu ustave nadomešča ministrski svet.
Naš ministrski predsednik In minister za notranje zadeve naj izpolnita ta ukaz. Beograd, 15. decembra 1931. Aleksander, s. r. Ministrski predsednik In minister za notranje zadeve: Peter Živkovld, s. r.
Slede še podpisi vseh ostalih ministrov.
SOKOL ZA SOCIALNO POMOČ.
BEOGRAD, 15. decembra. Na zadnji seji izvršilnega odbora SKJ je bilo sklenjeno, da se ustanovi pri vseh so-koskih društvih socialna sekcija, ki naj pomaga siromašnim slojem prebivalstva.
SAMOMOR GENERALA SILA.
BUDIMPEŠTA, 15. dec. Po uradnem poročilu se je upokojeni orožniški general Perenz Sil v preiskovalnem zaporu obesil. Kakor znano, je bil general Sil nedavno aretiran zaradi sodelovanja ort prevratniški akciji poročnika Falava. To ga je tako potrlo, da je vzel pas in se je obesil na vodovodni cevi. Njegovo truplo je bilo vče raj obducirano in bo jutri pokopano v njegovem rojstnem kraju, in sicer z vsemi vojaškimi častmi. Pokojni general je bil star 55 let.
SMRT FIF OZOFA LE BONA.
PARIZ, 15. dec. V Marnesu je umrl slavni francoski filozof Gustave Le Bon v visoki starosti 92 let. Njegovo specialno področje je bila psihologija mase. Le Bon je bil znan v znanstvenih krogih vsega sveta In njegova dela so bila nrevedbna na vse svetovne jezike. (Tudi Slovenci Imamo nekaj prevodov njegovih del. Op. ur.)
MACDONALD POLETI V INDIJO.
LONDON, 15. decembra. V političnih krogih je razširjena vest, da bo ministrski predsednik Macdonald spomladi polete) v Indijo. Vest je pa malo verjetna, ker Je v ospredju angleške politike preveč velikiii in nujnih vprašanj da bi ministrski predsednik mogel za več Časa odpotovati iz Evrope.
STRAŠNA NESREČA NA JANGCE-KIANGU.	>
ŠANGHAJ, 15. decembra. V bližini Šanghaja se je.zgodila'na reki Jangcc-ktnngu Strahovita nesreča. Na nekem potniškem parniku je nastal požar in ogenj ie bliskovito razširil po vseh prostorih Parnik se je kmalu potopil. Nesreča se je zgodila ponoči, ko so potniki spali, jceraj zjutraj so našli 30 mrličev, ven-dar pa je število žrtev še veliko večje.
Proti draginji
VELIK SHOD DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV V UNIONSKI DVORANI. -AKCIJA ZA POBIJANJE DRAGINJE PREVISOKIH STANOVANJSKIH NAJEMNIN IN BREZPOSELNOSTI. _ SPREJETA RESOLUCIJA.
Vsesplošna gospodarska kriza je v živo zadela predvsem uslužbence in delavce, ki tvorijo pretežno večino mestnega in okoliškega prebivalstva. Še prav posebej tlačijo stanovanjske najemnike visoke najemnine, ki niso v nikakem razmerju z njihovimi prejemki. Pa tudi cene živil in drugih potrebščin niso v pravičnem razmerju z zaslužkom tako uradnika kakor de'avca. Vse to je dalo povod strokovnim organizacijam, da so po akcijskem odboru za pobijanje draginje sklicale snoči javen shod v Unionu, katerega se je udeležilo ogromno število nameščencev in delavcev, ki so do malega napolnili veliko dvorano.
Shod je otvoril ob 19. uri predsednik akcijskega odbora za pobijanje draginje g. Malenšek, ki je v kratkem nagovoru iznesel razloge, ki so privedli do tega vse združene strokovne organizacije, da skličejo ta shod. Naglašal je složnost vseh strokovnih organizacij v borbi proti draginji in visokim stanovanjskim najemninam in brezposelnosti.
Nadalje so govorili gg. Rudolf Tumpej, Petejan in Brandtner, ki so orisali današnji težki položaj državnega kakor privatnega uradništva in delavstva ter naglasi potrebo energične akcije proti draginji in vsem njenim zlim izrastkom.
Nato je bila soglasno sprejeta resolucija, ki bo predložena vsem merodajnim oblastvom in poklicanim činlteljem, in ki se glasi:
Ugotavljamo soglasno, da je postalo življenje s'užbojemalcev vseh vrst od uradnika do delavca ogroženo po visokih najemninah, ki niso v nikakem razmerju s plačami oziroma mezdami, in da tudi poziv gospoda bana na znižanje najemnin ni rodil pričakovanega uspeha. Ker je podan s tem zadosten dokaz, da hišni posestniki niso voljni prostovoljno znižati najemnin, zahtevamo da se stanovanjski najemniki zaščitijo z zakonom oziroma z maksimiranjem najemnin na podlagi zlate paritete iz leta 1913., t. j. 1:10. Predvsem pa naj na tej podlagi uredijo najemnine država, banovine in občine v svojih objektih ter dajo s tem ostalim hišnim lastnikom dober zgled.
Ugotavljamo, da prodajne cene blaga niso v pravičnem razmerju z nakupnimi cenami kmetijskih produktov in da so cene industrijskega, osobito pa manufak-turnega in tekstilnega blaga pretirane. Oblasti, ki so v to poklicane, naj poskrbijo z najstrožjo kontrolo, da dobiček industrijcev, trgovcev In ostalih prekupčevalcev v nobenem primeru ne bo presegal po zakonu dopustnih mej, ker sta sicer prizadeta kmet radi nizkih kon-zument po radi visokih cen.
Ugotavljamo nadalje, da je sklicevanje na pocenitev življensklh potrebščin neosnovano, ker se življenjske potrebščine niso bistveno pocenile in če so cene nekaterim vrstam nekoliko nižje, je to le prehodnega značaja. Zato odločno obsojamo tendenco po znižanju prejemkov, ker ni utemeljena, dokler se ne vzpostavi pravilno razmerje med prejemki in življenskimi potrebščinami na podlagi zlata paritete.
Resolucija protestira nadalje proti izkoriščanju delavstva zlasti v tekstilni Industriji, kjer so mezde tako sramotno nizke, apelira na vlado, banovine in občine, da za ublažitev brezposelnosti po zgledu drugih držav uvedejo izvršitev nujno potrebnih javnih del in da z vsemi sredstvi priskočijo na pomoč brezposelnim, in pozdravlja pomožno akcijo, ki jo je uvedla mariborska mestna občina za siromašne sloje mesta Maribora. Imoviti sloji Imajo priliko prispevati k ublažitvi bede, povzročene siromašnim slojem po težki gospodarski krizi. Vodi naj se pa Javna kontrola o tem, če so vsi, ki jim je to mogoče, storili syojo dolžnost In prispevali k tej akciji po svojih premoženjskih razmerah. Le tako bo akcija, h kateri naj prispevajo tudi službojemalcl, ki žive v ugodnejših razmerah, dosegla za-željeni uspeh, da se olajša gorje trpečim vsaj v najtežjem zimskem času.
Slednjič izraža resolucija simpatije delavstvu Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, ki mu je bilo delo odpovedano uprav za božične praznike rn poziva vlado, da z najodločnejšlmi ukrepi težko prizadetemu delavstvu omogoči člmprej zopetno zaposlitev;
HITLER USTANOVLJA ZRAČNO FLOTILJO.
BERLIN, 15. decembra. »Berliner Zel-tung« poroča, da je Hitler odredil popis vseh nacionaino-socialističnih pilotov in letalcev. Ustanoviti hoče svojo lastno nacionalno-socialistiČno letalsko službo List pripominja, da Hitler svoje zračne flotllje prav gotovo ne ustanavlja iz športnih namenov, ampak v jasne strankarske svrhe.
ORADNJA OGROMNE CARINARNICE V VIROVITICI.
BEOGRAD, 14. decembra. Po odredbi ministra za gradnje je odobren načrt za gradnjo velikih novih carinarnlŠklh objektov v Viroviticl, ki so preračunjeni na 100,647.570 Din. Tehnični odde'ek v Bjelovarju je pooblaščen, da razpiše dela v roku 30 dni.
ORKAN NAD AFRIŠKO OBALJO.
LONDON, 15. dec. Že od sobote div ja po vsej severni obali Afrike silen orkan, ki je napravil ogromno škodo V Tunisu so nastale povodnji In je utonilo voj ljudi.
CARINSKA OBRAMBA ŠVICE.
BERN, 15. decembra. Zvezni svet je predložil parlamentu zakonski osnutek, po katerem se svet pooblašča, da določi na zakoniti osnovi carine za vse blago, ki se uvaža v švico, in sicer od 13. t. m. dalje, Žvezni svet se nadalje pooblašča, da sklene kratkoročne trgovinske pogodbe z vsemi onimi državami, ki »o omejile devizni promet za izplačevanje uvoženega inozemskega blaga.
DEMONSTRACIJE V NANKINGU.
NANKING. 15. dec. Kakih 600 kitajskih dijakov je priredilo tukaj velike demostracije. Demonstrantih so navalili na poslopje zunanjega ministrstva In tra omistošifl.
NEZGODA VARŠAVSKEGA „ BRZOVLAKA.
VARŠAVA, 15. dec. Sinoči je brzo-vlak Varšava—Dunaj pri postaji Rogo skoči! s tfra. Smrtnih Žrtev ni bilo. samo n kaj potnikov je bilo ranjenih od nad a loče nrtjia^e Preiskava je do-smala, da so bile tračnice zrahHane od zločinskih rok.
Kocert trboveljskega mla (tinskega zbora
O sijajnem uspehu nedeljskega koncerta mladinskega pevskega zbora iz Trbovelj smo poročali že v pondeljkovem »Večerniku«. V naslednjem podajamo še strokovno oceno našega glasbenega poročevalca:
Takoj s prvo pesmijo, z Adamičevo »Pesmijo rudarskih otrok«, si je mladinski zbor osvojil srca vseh poslušalcev. Zbor poje disciplinirano, sigurno in samozavestno In — kar je glavno in čemur smo se posebno Čudili — intonačno čisto; zraven pa Ima veliko smisla za predavanje in Za potrebna nijansiranja. Da se morejo šolski otroci povzpeti do tako visoke pevske stopnje, je bilo pač treba izrednega truda in skrajne požrtvovalnosti. Neizmernega dela ki ga je imel zborovodja g. Šuligoj, da je spravil svoj zbor na tako višino, tega si lajik sploh ne more predstavljati. Od točke do točke se je stopnjeval prisrčni kontakt med pevci in publiko. Skladatelj Adamič, čegar skladbe so zavzemale dve tretjini vsega sporeda, je bil sam na koncertu navzoč in bil deležen viharnih aplavzov. So pa njegove stvarce res otroško-tem-peramentne in efektne. Ne vemo, kateri bi dali prednost, toda občinstvo je posebno na.vdušeno sprejelo pesmi »Koroškim fantom«, »Jurjevanje«, »Tri pure«, »IzpraŠevalnica« in šegavo »Kdo najlep-še živi«, ki so se morale vse ponoviti; ziasti je ugajala poslednja s svojimi nagajivimi namigavanji na razne stanove ■, pa tudi na skladatelja samega.
Od ostalih slovenskih skladateljev, so bili zastopani Ivan Grbec (Trst) s pesmico »Ciciban je zaspan«, Stanko Premrl (»Rože za Marijo«), Marij Kogoj (»Mladinska«), Francč Marolt (s slovaško narodno »Pasel Janko«) in Jakob Aljaž s »Triglavom«. Srednji del sporeda je izvajal dekliški zbor sam (6 pesmi), prvi in tretji pa združeni zbor dečkov in deklic (obakrat po 5 pesmi). Nekatere pevske točke so imele predpisan klavirski part ir. tega je spretno in diskretno oskrbel drugi zborovodja pevskega zbora JUU, Milan Pertot.
Občinstvo je pevcem navdušeno aplav,-diralo in zborovodji Šuligoju je bil poklonjen lep šopek belih nageljnov. Mladinski koncert, ki je trajal do 12 in pol, je bil resničen užitek, tako da je publika prav nerada zapuščala dvorano. Čestitamo tako zborovodji kakor mladim pevcem na tako velikem uspehu!
V ostalem naj služi ta prireditev v dokaz, da se da z mladino doseči marsikaj, ako je količkaj resne volje pri njenih voditeljih; a naj nam bo obenem za zgled, dasi ne smemo prezreti da so se tudi v naših krajih našli Idealisti, ki so se z vso vnemo posvetili oziroma se še posvečajo pevski vzgoji naše mladine, kakor n. pr. gdč. Minka Zachcrlova, Vinko Šušteršič, prof. Viktor Schtveiger in svojčas gdč. Rozmanova. Tako delo je velike vzgojne vrednosti ter vceplja že deci veselje do boljšega zborovskega petja. V. M.
Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa napetosti, želodčne motnje, za-stajanje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bo'cčlne v kolkih odpravimo z uporabo naravne »Franz Joselove« grenčice, če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo čašico. Zdravniške strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz JoSelova« voda celo pri zdražljivem Črevesu brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseli lekarnah, drogerijah In vseh špecerijskih trgovinah.
Mariborski in dneoni
Maribor brez električnega toka.
Danes je bilo skoro vse dopoldne naše mesto brez električnega toka. Tok je bil prekinjen ob 6. uri zjutraj. Šele ob 11.19 uri so mogli popraviti defekt v falski elektrarni, ki je nastal baje pri turbinah, tako da je bilo vso električno omrežje falske elektrarne brez toka. Zaradi tega je moralo več ali manj v vseh tovarnah in obratih počivati delo v dopoldanskih urah.
Ker je bil zaradi defekta v falski elek trarnl dopoldne ustavljen obrat tudi v Mariborski tiskarni, le mogel Iziti današnji »Večernik« šele po večurni zakasnitvi in s skrčeno vsebino.
Odlikovanja.
»Službene novine« objavljajo kraljev ukaz, s katerim je odlikovanih mnogo zaslužnih mož. Med drugimi so odlikovani z redom sv. Save IV. stopnje dr. Karel Ipavic, zdravnik, Ivan Vo'ler posestnik in trgovec, dr. Josip Urbaček in dr. Ivan Schmieder, vsi v Mariboru.
Iz policijske službe.
Upokojen je policijski nadzornik Ivan Kralj v Mariboru.
Trgovine ob praznikih.
V smislu naredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratovalnic' smejo biti v nedeljo 20. t. m., to je na nedeljo pred .božičem,, trgovine ves dan odprte. Zaprte pa morajo biti ves dan na praznik kraljevega rojstnega dne 17. t. m. in na praznik sv. Štefana 26. t. m.
Iz podružnice CMD.
Drevi ob 20. uri zborujeta v Narodnem domu oba odbora moške in ženske podružnice CMD. Razpravljala bosta o delu v bližnji bodočnosti.
Nagla smrt starčka.
V podstrešni sobici tia Pobrežju, na Cesti na Brezje št. 28 so našli včeraj zjutraj.mrtvega 731etnega prevžitkarja Franca Kavčiča. Štarčka je zadela kap.
Družabni večer
Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru se vrši v soboto, dne 19. decembra z začetkom ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Nameščenci posetite v obilnem številu vašo prireditev in pripeljite s seboj vaše prijatelje in znance. Vstopnine ni, vendar je za prijetno zabavo, posebno mlajših, preskrbljeno. Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo.
Fantovski pretep.
Na Smolniku pri Rušah so se spopadli fantje. Pri pretepu jo je najbolj izkupil 341etni delavec Alojzij Švind-ler, ki so ga fantje pošteno obdelali s koli in noži. Težko ranjenega so pripeljali v tukajšnjo bolnišnico.
S policije.
Policija je aretirala 201etnega Karla F., ki je pokradel nekemu posestniku pri Sv. Lovrencu na Pohorju več obleke. Izročili so ga sodišču. — Nadalje je bila aretirana Rafaela L. zaradi suma prevare. — V policijske zapore je romal Jo§in S. zaradi bazardiranja.
Službeni list
banske uprave objavlja v zadnji številki! zakon o kovanju srebrnega denarja po 10 in 20 dinarjev, uredbo o prejemkih civilnih državnih uslužbencev v naravi, poslovnik za obča upravna oblastva, popravek v pravilniku v polaganju profesorskih izpitov in navodila za pobiranje banovinske trošarine na pnevmatike.
Samomor Mariborčanke v Zagrebu.
Včeraj zjutraj je izpila 221etna Matilda Detičkova, ki je služila v Zagrebu, večjo količino octove kisline. Ves trud, da bi mlado obupanko rešili smrti, je bil zaman. Detičkova je kmalu nato umrla. V smrt jo je gnala baje neozdravljiva živčna bolezen.
Promet na severni meji.
V mesecu novembru je potovalo preko naše severne meje skupno 14.995 oseb. Dopotovalo je v Jugoslavijo skupno 7440 oseb in sicer 3462 Jugoslovanov, 2870 Avstrijcev, 530 Čehoslovakov, 247 Nemcev, 99 Italjanov in 250 podanikov iz drugih držav. Odšlo pa je preko severne meje skupno 7555 potnikov in sicer 2982 Jugoslovanov, 3274 Avstrijcev, 716 Čehoslovakov, 304 Nemci in 279 drugih državljanov.
dejanju in nekatere v drugem in tretjem je odigral plastično in prepričevalno, le na nekaterih tišjih mestih in tam, kjer je šel do skrajne plašljivosti, ni bil na docela isti višinski liniji. Ob njegovi strani pa je rastel Kočkarov g. Vladimirja Skrbinška v eno izmed njegovih celotno posrečenih kreacij. Karakterizacija, ki je že po avtorju močna je bila sploh odlika tega večera in obvladali so jo dobro tudi vsi ostali protagonisti, g. Edo Grom kot jaki eksekutor Jajčnik, g. Bojan Medven kot pehotni upokojeni častnik Anučkin in g. Anton Harastovič kot upokojeni mornariški poročnik Ževakin. Klasično lenobo Podkoljosinovega sluge Štefana je naposled pogodil g. Franjo Blaž tudi v skladnem ce'otnem stilu uprizoritve.
Tako je postala letošnja »Ženitev« prav posrečena predstava, vredna pohvale, ki je je bila s strani občinstva deležna pri premijeri v nedeljo zvečer. Obisk je bil sicer za predstavo izven abonmaja dober, lahko pa bi bil še boljši.	—r.
Šport
mariborsko gledališče
Premijera Gogoljeve wZenHve“
Napisati dobro komedijo je dosti težje kakor dobro dramo. Poceni komika je lahka stvar, a tisto, kar daje resnični komediji trajno umetniško vrednost je vse nekaj več. In Gogolj je znal najti »tisto več«, kakor malokateri pisatelj. Stara , je njegova »Ženitev« in dostikrat smo jo že videli, celo tudi v Mariboru, vendar je še vedno ljuba in draga; posebno če je dobro režirana in igrana.
Režiser g. Hinko Tomašič si jo je kot najnovejši oblikovalec zamislil nekako umerjeno realistično, toda še vedno toliko stilizirano, da ni zamoril nobene subtilnosti. Obenem je pa tudi pazil na ruski kolorit, ki se mu je izvrstno posrečil in nas vsaj rahlo spominjal na hudožestve-nike.
Iz tega režijskega okvira so rastli posamezni interpreti. Njihove kreacije so bile posebno mestoma močne, in gdč. Ema Starčeva nam je v vlogi Agafje Ti-honovne odkrila docela nove sposobnosti. Nič ni pretirano igrala, kakor stori rada, kadar jo zanese temperament od umetnosti v teater, zato menim da je ta Agafja ena njenih najboljših dosedanjih kreacij, če sploh ni najboljša. In po maski ta igri dovršena Arina Pante'ejmonovna ge. Mileve Zakrajškove je vrednost skupnih nastopov samo še povečavala. Ga. Štefa Dragutinovičeva je bila dokaj spretna snubačica Fjokla Ivanovna, a ga. Vera Založnikova karakteristična ruska strežnica Dunjaška; karikirana seveda.
Plašljivi ženin, dvorni svetnik Podko-Ijosin g. Pavla Koviča, je bil v splošnem močno karakteriziran. Prizore v prvem
Mariborski smučarski klub
ima v sredo v hotelu Orel važno sejo. — MSK.
Hašk v Mariboru?
SK Maribor se pogaja z zagrebškim Haškom zaradi prijateljske tekme v Mariboru, ki naj bi se odigrala v četrtek, dne 17. decembra. Ako pogajanja uspejo bomo po dolgem času zopet gledali zanimivo nogometno tekmo. Hašk je momen-tano v odlični formi, saj je v nedeljo v Ljubljani zmagal nad Ilirijo s 7:4.
Ta tekma bi bila tudi važna posebno zdaj pred skupščino JNS. Ako namreč SK Maribor doseže lepši rezultat kot ljubljanska Ilirija, bo to spričevalo, da se goji v Mariboru boljši nogomet, kar se bo moralo tudi v bodočem liginem tekmovanju na vsak način upoštevati.
9000 dolarjev izginilo.
Na pošti v Aradu na Madžarskem je skopnelo denarno pismo z 9000 dolarji, ki je bilo namenjeno za n„eko banko. Sumijo, da gre za premeteno tatvino.
Dunaj izumira...
Pod tem naslovom prinašajo dunajski listi obširne statistične članke o nazadovanju porodov na Dunaju. Leta .1900 je bilo na Dunaju nad 50.000 rojstev, letos pa le 17.000. Povečalo pa se je število samomorov. V dnevni kroniki jih imajo letos zabeleženih samo en dan 42. Sicer si pa Dunajčani zaradi tega ne delajo nobenih posebnih skrbi. Dunaj ostane Dunaj alleweil lustig und fidel...
Prva tvornlca sintetičnega bencina.
V Angliji je patentirana nova metoda pridobivanja bencina in petro'eja iz premoga. V kratkem bodo zgradili prvo veliko tvornico za pridobivanje bencina po tej metodi. Angleži računajo, da bo znašala produkcija bencina približno 50.000 litrov iz tisoč ton premoga. Tako pridobljeni bencin bo veliko cenejši.
V snegu med volkovi.
Mlad drvar Jovo iz Bosne z grozo pripoveduje, kar je morsl nedavno doživeti in hvali Boga, da je odnesel zdrave pete. S tovarišem Kocio sta sekala drva v samotnem gozdu. Sneg je naletaval ves dan. Zato sta prenočila v gozdu v zasilni kolibi. Izvohali pa so ju volkovi. Ko sta opazila pretečo nevarnost, sta splezala na bližnje drevo. Nesreča je hotela, da je padel Kosta z drevesa. V tem trenutku so planili na nesrečneža lačni volkovi in ga na muh raztrgali in požrli. Strah in groza, ki jo je preživel uboigi Jovo na drevesu, ko je gledal, kako žalostna usoda je doe-tela njegovega tovariša, sta ga tako prevzela, da si še danes ne upa iz hiše ta trepeče po vsem životu.
Lov na dolarje.
Budimpeštanska kriminalna policija preživlja grenke dni. Afera, v katero so zapleteni celo višji uradniki policijske uprave in detektivi, je vzbudila ve ko ogorčenje med mestnim prebivalstvom. Prišlo je na svetlo, da so izvrševali nekateri detektivi na svojo roko hišne preiskave pri bogatih trgovcih in plenTi dolarje. Ministrstvo pravde je podvrelo vse mere, da razčisti umazano afero. Aretirali so triintrideset detektivov in uradnikov ter jih izročili sodišču.
Najstarejša moskovska cerkev porušena.
Z dinamitom so porušili najstarejšo moskovsko katedralo, ki je bila sezidana leta 1812. v spomin propasti Napoleonove vojske. Katedrala je bila najznamenitejša izmed vseh zgradb v Rusiji. Eksplozija je bila tako silna, da se ja streslo vse mesto in so popokale vse šipe v bližini. Na njenem mestu bodo zgra dili veliko sovjetsko kongresno palačo.
Parkelj ustrelil Miklavža
Škotje so znani, da so silno skopi Iti
0 njihovi skoposti kroži po svetu ne-broj morebiti resničnih, še več pa boljše ali slabše jzmišljenih anekdot.
Na Miklavževo so objavili neki nem ski listi sledečo zgodbico o Škotu, ki je imel sedem otrok, pa se mu je zdelo škoda vsakega vinarja, ki bi ga bil moral izdaff, da napravi otrokom za Miklavža vsaj skromno veselje.
Otroci so sedeli okoli mize, polni upov in sladkega pričakovanja, kaj jim prinese Miklavžek- Ko pa Miklavža le ni bilo od nikoder in so otroci postajali že nestrnni. je odšel oče malo ven pogledat za Miklavžem. Trenutek po očetovem odhodu je zunaj počil strel. In takoj nato je planil v sobo oče, rekoč: »Ljubi otroci, nikar se ne ustrašite in ne jokajte — Miklavžka je pravkar ustrelil parkelj!« Ustrelil je seveda oče, ker je bil strel cenejši . ..
Dobra krčma.
Stari kapitan pokaže na svojo junof »Gospod natakar, kakšna tekočina ie to-Ie ?«
»Juha, gospod kapitan.«
1 / -r jko’,tak° • • • Potemtakem sem 20 let jadral po juhi.«
Razgovor z Avgustom Šuligojem
dirigentom trboveljskega mladinskega zbora.
(Ob priliki nedeljskega sijajno uspelega koncerta v Mariboru.)
—■ Povej, mi, kako si prišel pri svojem zboru do take pevske popolnosti?
= Videl si in poznaš me, da se kot učitelj poglabljam že več let v moderna vzgojeslovna stremljenja, ki teže po spoznavanju otroka. Ob prihodu v Trbovlje sem intuitivno čutil, kako je baš deca teh črnih revirjev potrebna ljube-zmi. In ta ljubezen do uboge rudarske de-ce Je bila glavni movens, da sem pričel misliti na petje, ki naj vsaj duševno razvedri in dvigne proletarsko deco, živečo v strašnih socijalnih razmerah. Da sem poleg tega imel v mislih umetniške vidike, je jasno. In če združiš oba ta momenta in si ju zamisliš kot moj ž i v-I j e n j s k i smoter, so — ob pevsko nadarjeni knapovski mladini — vsi pogoji za uspehe dani.
--In vendar se mi dozdeva, da tičijo za Tvojim umetniškim razmahom neke tajne sik i
— Nisem nikak čarovniki Priznavam, da je zbor 110 teles le ena duša, ki čustveno doživlja, kar poje. S smo-trenim prerešetanjem (jezikovnim, dekla-matoričuim, ritmičnim) vsake pesmi in s skrbnim vežbanjem melodije, to pa vedno v zvezi s smiselnim izražanjem — ser.i se podal na pot sodobnih pevskih prizadevanj. Če povem, da sem poskušal obratno didaktično načelo: »Od težjega k lažjemu« in ne od lažjega k težjemu, sem izdal vso ono »skrivnost«, o kateri se govori. Povdarjam, da je ta pot usposobila mladino tako, da danes po eni vaji obvlada pesmi, ki bi jih sicer vadila dolgo.
— Kako si razlagaš glasbeno nadarjenost rudarske mladine, ki je hudo pod vplivom slabih socijalnih razmer?
= Pred leti sem v »Popotniku* točno opisal socijalne vplive na trboveljsko deco. Uvodna beseda pri koncertu je imela tudi namen opozoriti širšo javnost na gorje, ki stiska in duši družine. Paradoksno zveni torej dejstvo, da je ta mladina pevsko nadarjena. In vendar je res,^ da so akustične dispozicije rudarja takšne, da vriska in poje, čeprav z bolestjo v srcu. Morda vpliva nanj dušeče okolje in hrepenenje tja k sotacu... Saj
je pesem tudi lahko izliv bolestnih čustev. Vsekakor so deci pevski talenti prirojeni.
— Vidim, da globoko čutiš s svojo o-kolico, vendar imaš na pevskem programu poleg 1 socijalnega samo lirične motive.
= Zadel si v živo! Na žalost imamo le ma!o pesnikov, ki bi znali naše razmere izraziti s čustvi knapovskega otroka. Posrečilo se je to z našo »himno«, ki je od mojstra Adamiča primerno uglašena; s pesmijo beračev O. Hudalesa smo imeli težkoče, drugih pa nimamo. Ker pa deca ljubi tudi vesele, lirične motive, so na programu, Čeprav je marsikateri daleč od rudarskega miljeja. Glasbeno pa so nedvomno originalni.
—, Kaj Te je napotilo, da sl se lotil modernega programa?
= Že 7 let prepevam pri Učit. pevskem zboro v Ljubljani, kjer nam je vodja Srečko Kumar pokazal vse lepote in vrline naše umetne pesmi. Navdušil sem se zanjo. Kakor jo podajamo z lju-beznijo Že več let mi učitelji v domovini in v inozemstvu, prav tako rada jo poje moja — lani ustanovljena — pevska družina mladcev. Tudi Bakulejev zbor v Pragi in »Sangerknaben« na Dunaju so
mi dali pobude za gojitev sodobno pesmi.
— Kateri skladatelj se Ti zdi otroku
najbližji?
= Iz sporeda si mogel spoznati, da Adamiča nad vse Čislam. Čim bolj se poglabljam v njegove pesmi, bolj spoznavam, kako zna zadeti ono veselo otroškost, ki res dviga mlade duše k pristnemu doživljanju. Glavno smerilo pa je dejstvo, da njegove pesmi deca najrajšf prepeva. Med drugimi glasbeniki pa tudi najdem posamezne, res prave — otroške.
— Ali si z dosedanjimi uspehi zadovoljen? In kakšne načrte imaš za bodočnost?
= Z dosedanjimi gostovanji v Rogaški Slatini, Litiji, Hrastniku, Ljubljani, Celju in danes v Mariboru smo publiko očivid-no zelo zadovoljili. Tudi kritiki izražajo laska va priznanja. Vsekakor hočem razvoj sodobne mladinske pesmi nada'je-vati in stopnjevati. Rad bi se lotil k kolektivizmu usmerjenega izražanja, kar bi povsemd odgovarjalo življenju v naši dolini, kjer se solnce ne smehlja... Zato pesniki in glasbeniki: na plan!
— Ali še prideš s svojo vrlo pevsko družinico v Maribor?
= Prav rad! Drugo leto — z novim programom in novimi načrti! **
Currer Bell:
Lowoodska sirota
1. knjiga.
8
Mrs. Reed je sedela po svoji navadi pri kaminu. Pomignila mi je, naj stopim bliže. Storila sem tako in predstavila me je kamnatemu stebru z besedami: »To je deklina, radi katere sem Vas povabila«.
O n — bil je mož — je pomalem obračal glavo tja, kjer sem stala; premotril me je od glave do pete s sivimi prodirnimi očmi, ki so blestele pod košatimi obrvmi, in dejal svečano z debelim basom:
»Slabotna je; koliko je stara?«
»Deset let.«
»Toliko?« se je začudil; nato me je spet motril nekaj minut. Zdajci me je ogovoril:
»Vaše ime, deklica?«
»Jana Eyre, gospod!«
Po teh besedah sem ga pogledala. Zdel se mi je ogromen, ker sem bila tedaj še tako majhna. Imel je široko lice in vse na njem je bilo neprijazno in togo.
»No, Ja-na Eyre, ali ste kaj pridni?«
Potrditi tega nikakor nisem mogla; ves mali svet okoli mene je bil drugega mnenja, zato sem molčala. Mrs. Reed je odgovorila zame, kimajoč značilno z gavo; nato pa je pristavila: »Nemara bi bilo bolje, ko bi o tej stvari prav nič ne govorili, gospod Brockle-hurst*).«
»Prav žal mi je, da moram kaj takega slišati! Midva se morava malo pomeniti!«
Sklonivši se, je sedel v naslanjač nasproti ujni. »Pojdi k meni!« je velel.
Stopila sem na gunj pred kaminom, postavil me je točno pred sebe. Kakšno mu je bilo lice, ki je bilo zdaj tik pred mojimi očmi! Kako ogromen je bil nos! Kako široko so zevala usta, in kako so iz njih štrleli zobje!
»Ni je na svetu žalostnejše stvar! od zlobnega otroka,« je začel, »zlasti od hudobne deklice. Ali veste, kam pridejo zlobneži po smrti?«
»V pekel gredo,« je M točni in pravoverni odigovor.
»In kaj je pekel? Ali mi veste tudi to povedati?«
»Jama polna ognja.«
»Pa bi li radi padli v to jamo to tam goreli za vse večne čase?«
»Ne, sir**).«
»Kaj Vam je storiti, da se temu ognete?«
Nekaj časa sem ugibala. Ne vem, ali je pritegnil mojemu odgovoru: »Ostati moram vedno zdrava im ne smem umreti.«
»Kako morete ostati venomer zdravi? Otroci, ki so mlajši od Vas, umirajo dan za dnem. Pokopal sem dete petih let še^e pred dvema dnevoma — dobro de-tetce, ki je zdaj v nebesih. Bojim se, da bi tega ne smel trditi o Vas, ko bi Vas zdajle poklical Bog s sveta.«
Ker mu nisem mogla dvoma odvzeti, sem le povesila oči na ogromne noge, ki so tlačile gunj, in sem vzdihnila, želeč, da bi bila daleč strani.
*) Izg.: Broklherst.
**) Itg.: sor — gospod.
»Upam, da Vam prihaja ta vzdih iz srca, in da se kesate, če ste kdaj povzročili, da je bila Vaša izvrstna dobrotnica nevoljna.«
»Dobrotnica, dobrotnica!« sem ponavljala na tihem; »vsi pravijo, da je Mrs. Reed moja dobrotnica! Ce je temu res tako, potem je dobrotnica zelo neugodna stvar!«
»Ali kaj molite zvečer in zjutraj?« je nadaljeval moj izpovednik.
»Da, gospod.«
»A’i čitate v svetem pismu?«
»Včasih.«
»Z naslado? Ali Vam ugaja?«
»Rada prebiram Odkritja in Danijelovo knjigo in Genezo in Samtie'a in košček iz Izhoda in nekaj poglavij iz Knjige kraljev in Letopisov in Joba in Jona.«
»In Psalme? Nadejam se, da Vam zelo ugajajo.«
»Ne, gospod.«
»Ne, oj groza! Imam fantiča, mlajšega od Vas, ki zna šest psalmov na pamet. Če ga vprašate, kaj bi rajši, pojel poprnjak ali se naučil verz kakega psalma, pravi: »Oh! Naučite me verz psalma! Angeli pojejo psalme«, pravi, »rad bi bil angelček na zemlji!« Nato debi dva poprnjaka v plačilo za otroško pobožnost.«
»Psalmi niso zajemljivi,« sem se opravičevala.
»To dokazuje, da,imate pokvarjeno srce; in prosite Boga, naj Vam da drugo srce, naj Vam da novo in čisto srce, naj Vam vzame srce iz kamna in Vam da srce iz mesa.«
Hotela sem ga vprašati, kako si to operacijo izmenjave src misli, pa je posegla Mrs. Reed v pomenek in mi velela, naj sedem; potem pa se je sama naprej pomenkovala.
Pristopajte k »Vodnikovi družbi"!
Stanovanje !n hrano
oddam boljšemu delavcu. Splavarska ulica 6.	5730
Prodam
skoraj nov otroški avtomobil za vožnjo. Naslov v upravi lista.	5731
Lepo sobo in kuhinjo
s pritik'inami separirano, v lepi legi in v vili pod piramido, takoj za vselit, oddam stranki, katera mi posodi Din 12.000 na eno leto. Naslov v upravi Večernika.	5724
DARUJTE letos praktično
otrokom
A
\
\
X
l
puloverje . .	35.—	gamaše. . .	18.—
telovnike . .	28.—	kratke nogavice	7-50
sviterje . .	44.—	čeolce . . .	8.—
šekerjte . . .	55.—	nogavice . .	5.—
gamaše hlače	58.—	rokavice . .	13.—
.C. Biidefe dt, Maribor
I Ceneno prekaleno meso
j= dobite v Brado m Četrtek m Glavnem trgu pr
stojnici (mesaiiu)
|i Karl Weltzl, pred gostilno Tscheligi.
ZAHVALA.
Vsem, ki so spremili pokojnega sina in vnuka
Aloizs Čamar-ja
na njegovi zadnji poti, iskrena hvala.
Posebna hvala za pretresljive besede 6. «. prof. Bosoviču, gg. prof Trd;novi, dr. Kotniku, Hericu razredniku Severju in njegovim součencem iz realne gimnazije, iskre na hvala tudi tovarišem-prijateljem za ganljivo petje.	6721
Maribor, 13. decembra 1931.
Ivan Čamar.
*» A V
r	«,4
SOKLIČ] Maribor ffi
^& •Mtopnlki m (prejme]«
Inseriralte
.Veterniku
»•
PRILIKO
OD MIKLAVŽA
DO BOŽICA
DIN
DIN f3Q-104-
DIN HO.- 88 -
HVAR OBLEKE
ZA VAŠE
OTROKE
I
c
Zelo
dobro vino
prodaja od 5 litrov naprej
Masko, Košaki GO.
Naznanilo!
V s edo, dno 16. doc« bra 1931
bom piodajol priblfiao 1000 kg teletine.
Stegno in pleča kg...  Din	8*~~
Prsa, kare itd.......  Din	6*~
Sto nica Pirš, C*lavni tre II.
Velika božična prodaia
v Tekstilnem bazaru
Maribor, Vetr nšska ulica 15
Leno primerno dt.ilo Din 16"% *ameti v vseli barvah ter velika izbira platna, zaves Itd.	Poglejte	si	izložbe!
Marthorsfr? VFCFRVIR Mra
Izkoristite naše znižane cene obutve za božično darilo. Opremili smo nase prodajalnice Z vsakovrstno obutvijo in smo pripravljeni, da Vas strokovno postrežemo in da Vam dobro priporočimo
PRAKriCNO DARILO vsakega razvesel
Vrsta 240
Čeveljčki st Vato bebo It enobaivne ->i nu
čevlne ifi z mehkim podpl tom. Za Va e ljubljenčke, ko so v vozičku in za po liiši.
Vrsta 2851-05
Praktični čevellčki iz laka ali n>eg telecie^a boksa. Dovršeno se prllegjo nogi. Hoja v njih je jaKo udouna.
Gumiste deSke znežke s toplo p .dlo u.' V Mm otiokom vsekako potieone za Diatno in deževno vreme.
Visoki Čevlji Jz flne?a boksi z gu : asi Im pod petniKom Imamo jin čine in rave baive in v kumomacijah raznih barv.
Vrsta 20S
Jako lahki in udobni domači čevlji iz klobučevine z usnjatim podplatom. Za Vašo udobnost po deitt.
Vrsta 1075-25
Jako lahki In o! e iem topli zimski gumast čevlji. Pozimi so Vam neobhodno poliebni. Najbolje Vam čuvajo zdifcvjc.
Vrsta 9315-03
Evo Vam za neverjetno nizko ceno lepih že iških čeveljčkov iz kiota. Za malo denaija velik luksus.
VnU 7047
Z« gospode amo pripravili udobne copate mikada. Za prijtten odpOčIttk po d*lu. V njih se Vato Dodo no-ge najaolje odpočile.
Vrsta 9817-61
Po nijvečjem dežju in največjem blatu Vam bodo noge v njih vedno suhe. Piodajimo jin z jamstvom po samo Din 69’—
Vrsta 9775-03
Vedno so elegantni in vedno modemi preprosti čevlji s spono. Imamo jih iz svilnatega črnega ali belega atlasa, ki jih barvamo v Istem tonu VaSe toilete. uti iz pavolnatega atlasa ali žameta za Din 69
Vrst« 3967-23
Evo za Va* neobhodno potrebnih Čevljev ,t deio, V njih lahko hodite po blatu in ob vsakem vremenu, pa Vam bodo nog« Vtdrfo suhe.
v	Vrsta	9977*27
Čevlji h iinega telečjega boksa z močnim uanj tim podplatom, i oHiljasta oblika daje čevljem osobito eleganco. Nosijo se navadne dni in ob prazn kih.
Vrsta 3267-00
Model športnih čevljev iz rjavega dulnoKsa z močnim d.ojnlm podplato n. Ne piopuSčajo vode. Zlasti dobri za lovce in za vse vrste tuiizma.
Vrsta 36S7-00
Tistim, ki so po svolem poklicu prisiljeni del ti ot> Vsakem vremenu so te meltonke vsekakor potrebne-
Copate za doma...........................
GalHe.......................•............
Čevlji iz boks« z guitiasim podpis
Tople mikade . . Snežke iz gabardena Čevlji iz lastina
___________________Cevlll	»a vse družino 9 ©arov za Din <501'-	_
l*daj« Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja ta urednik: JOSIP FR. KNAFL1C v Mariboru ■ Tisk« M Hburska”tiskarna d d., prcd*»vfK
STANKO DETELA v Mariboru.