List 42.
Politiški oddelek.
Oživljeni parlamentarizem.
V sredo se je zopet sešel drž. zbor. V tej seji se je predstavila parlamentu nova vlada in teatraličnost grmenja od češke strani je pričala, da so časi obstruk-cije minuli.
Še predno je grof Clary svoj program z besedami označil, pokazal je z dejanjem, kam da meri njegova politika. Z razveljavljenjem jezikovnih naredb, izdanih za Češko in za Moravsko, je pokazal, da je njegov namen zadnji poskus, oživeti parlamentarizem in ohraniti sedanjo ustavo. Ta ohranitev sedanje ustave je največja progra-matična naloga novega ministrstva. V rešitev te ustave so bile razveljavljene jezikovne naredbe, ta ustava naj ostane temelj političnega ustroja naše monarhije. V tem odstavku Claryjeve izjave tiči njen največi pomen. Nova vlada je odločno ustavoverna in s tem odločno nasprotna vsaki premembi ustave v smislu programa desničarskih strank, programa deželne avtonomije, na katerega so se podpisali tudi slovenski poslanci, kakor bi bili hoteli s tem posvedočiti svojo politično kratkovidnost.
Na podlagi sedanje ustave hoče vlada poskusiti svojo srečo in zagotoviti državi tisti mir, katerega je v resnici krvavo potrebna. Tega namena seveda še ni dosegla z negativnim svojim činom, z razveljavljenjem jezikovnih naredb/ Ta korak, ki se je gotovo storil po vestnem prevdarku, se da samo tedaj opravičiti, če hoče in če more vlada jezikovne razmere v naši državni polovici urediti s posebnim jezikovnim zakonom. Vodja ministrskega predsedstva je v sredo že naznanil, da predloži parlamentu jezikovni zakon, toda kakšen bo, na katerih principih bo zasnovan, tega ni povsem določno in tega danes morda še sam ne ve.
Bazveljavljenje jezikovnih naredb je jasen dokaz, da vladna avtoriteta ne   zadustuje za rešitev jezikovnega
vprašanja, da je doslej priljubljena metoda, šušmariti v tej zadevi z ministrskimi naredbami, nesposobna, premagati ovire, katere nasprotujejo uredbi tega pere čega vprašanja.
Zdaj naj na mesto vladne avtoritete stopi avtoriteta parlamenta, zdaj naj poskusi parlament rešiti težko vprašanje, s katerim se je že toliko različnih ministrstev brezuspešno ukvarjalo. Novo ministrstvo hoče parlamentu predložiti načrt jezikovnega zakona, povrh pa obeta, da hoče pripravljati teren za zbliženie Čehov in Nemcev, da se oaacgoči uspešna rešitev jezikovnega vprašanja.
Žalostne razmere, katere vladajo v naši državi, so vzrok, da se suče izjava novega ministrstva največ okrog ustavnega in jezikovnega problema. Vlada se druzih zadev v svoji izjavi niti resno dotaknila ni, menda ker spoznava resnobo položaja in se zaveda, da je čas eksperimentiranja pri kraji. Parlament mora ozdraveti, samo če to hoče sam, vlada ga je oživila, posadila ga je tako-rekoč v sedlo, zdaj je njegova stvar dokazati, da zna sploh še jahati.
Naravno je, da vladna izjava ni ugajala češkim poslancem, in da so proti nji ugovarjali, ali priznati se mora, da je bilo to ugovarjanje tako, da se ga vladi ni treba bati. Če bodo cehi tudi delali opozicijo, bo ta opozicija samo platonična, taka opozicija pa še nikomur ni škodila. Češki ugovori so bili taki, da bi se moglo reči, da so se češki poslanci približali Rubikonu, ki loči nedolžno protestovanje od divje obstrukcije. cehi se niso ravnali po svojih obljubah in ne posnemajo svojih nasprotnikov, dasi so ti prav z obstrukcijo dosegli največji uspeh. Seveda se mora priznati, da bi tudi tega ne bili dosegli, ko bi se ne bili namenili, da obstruirajo volitev delegacije. Samo ker hočejo odločilni krogi, da se izvrši volitev delegacij in da ta korporacija dovoli novih milijonov za topove in za oficirje, se je izvršila sedanja prememba v ministrstvu.
Avtonomistične stranke na desnici ni vladna izjava zadovoljila  in to je čisto  naravno,   saj obsega ta izjava
358
negacijo avtonomističnega programa. Na nas pa ni naredila tako slabega vtisa. Nam še dosti dobro ugaja, ker nikakor nismo prijatelji razširjenja kompetenec deželnih zborov, četudi se čisto nič ne ogrevamo ne cent-valizem pod nemško komando.