List 35. go dar i brtnišk Tečaj m in narodn #5 ^ ^f*, ťJM V Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gold. 80 kr., za Četrt leta 90 kr., posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 28. avgusta 1867. Gospodarske stvari. je bil komaj 2 čevlja visok, sem ředil skozi 8 10 dni Mako se izrejajo hrastove svilne (židne) po 20 do 30 gosenčic. Le za to skrbi, da mladi hra- go stič večkrat z vodo poškropiš senice Yama-maí. Popisal J. Mah. *) iskaje ne uidejo. 9 da gosenčice vode Jajčica čez zimo hrani na mestu, kjer ni presuho, pred, sicer pa kasneje. Metulj čez kakih 40 dni iz mešička izleze, in to vselej zvečer ali ponoči; v toplem vlažném vremenu pa tudi prevažno ne; zračno naj bode in ne zatuhlo ? y Ako so se jajčica pozimi prevec osušila, treba e gorko od do pajkov, miši in tičev. stopinj po R. gorkomeru; varuj jih jib spomladi z mlačno vodo poškropiti ali jih na topli "in vlažni zrak djati. Rahla jajčica naj se položé na vlažni papir, prilepijo se sama pri sušenji s svojim klejem. Tako se gosenica, zmrzlině in nagle premembe toplote ali mraza, pa tudi Gosenica izleze navadno ponoči iz mešička, v kte- se sama pri susenji s svojim Kiejem. ±aKO se gosenica, rega je zapředena bila in to prve dni aprila, ako R. kadar ven leze, trdneje drží in ne vleče svoje jajčje kte- gorkomer kaže 7 do 10 stopinj. Brž se loti hrastovega lušóine se seboj. perja, najljubši jej je dob ali poletni hrast (Stieleiche) Jajčica sem tukaj lansko leto od avgusta meseca cera (Zerreiche) se letos ni hotela dotakniti. Vejice do novembra imel med oknom na osojni (odsolnčni) se vtaknejo v steklenice (flaške), ki so napolnjene s strani, od novembra pa do aprila v nezakurjeni izbi, čisto frišno vođo. Te steklenice naj imajo to-le podobo, kjer pa ni zmrzovalo. in zmiraj naj so vode polne. Gosenica leze po vejici v vodo, da pije m se koplje, steklenice se z dobovimi vejicami ali pa z ma- Oži vrat solnčni strani. Ředil sem jih v nezakurjeni izbi, ki je bila na zamaši hom dna, kjer ? sicer gosenica po vejici leze do dolg Gosenice so gale predno so se zapredle lot uo^uiou ovj va^aiu^ ^i^uuu ou O^ž ^a^xuuiu ^ x lui so bile 10 centimetrov, metulj pa z razpetima pe 9 pa vtone, ako je ne zapaziš Će tudi rutnicama meri 16 centimetrov gosenico še le čez več ur na dnu zapaziš, pa jo potem brž vèn vzameš in na zrak položiš, da voda od nje odteče, zopet se vživi in živi. Dobro je, ako jej položiš rosene hrastove vejice ali * pa da vejice, vzlasti kadar je vroče in solnčno vreme, da krompir v kletu (keldru) ne gnjije poškropiš z frišno čisto vodo. Gospodarske skusnje. Neugašeno ali živo apno se priporoča, Apno vleče vlago (mokroto) na-se. To Je Gosenice imajo rade frišen zrak in da solnce sije. krompir v klet spravlja, naj se v sredo kupa, Cem stareje prihajajo gosenice, tem toplejše naj se držé, ali zgoraj živega apna dene; tako bo krompir suh osta znano. Kadar se spodaj opoldne čez 20 stopinj R. košna toplota jej najbolje kakor otrpnjena; ako pa solnce na-njo Gosenica sama kaže, koli-dé; ako jej je premrzlo, sedi pripeka, išče hlada v senci perja; kadar jej je toplota prava, je vsa apno in krompir pride enmalo slame, rezanice živa in požrešna. Kadar se je do sitega nažrla, počiva. in zdrav. Skušnje so pokazale, da je tako gleštan krompir zdrav ostal, drug pa iste sorte in barve brez apna je zeló gnjil. Apno se pa tako devlje, da med ali dračja vmes, ali pa se apno v koscih, za pest debelih, tudi v Hrastove gosenice se levé 4krat in to vselej čez korbo ali žakelj dene. — Kadar se je krompir povžil 9 8 do 12 dni, kakor je toplota in kakor se počutijo. Ko se je zlevila, obrne se in požrešno požre naj pred svoj in se apno ne potřebuje vec, je to apno dobro za gnoj na njivo Namesti apna so „Novice" priporočale že kožuh, ki gaje izslekla; potem še le išče druge hrane, tudi oglje, ker tudi vlago na-se vleče in krompir Tako je pri prvih levenjih bilo lani vselej 9 letos Nekoliko dni po 4. levenji se zavije gosenica v hrastovo perje pa ne. gnjiline obvaruje. Mi ne dvomimo o veliki moči, ki jo imata apno in oglje v tem, da vlečeta vlago na-se; al to nam ni Hrastove vejice in vodo moraš menjati vsaki dan, pri gori omenjenih skušnjah jasno: ali se je hvaljena zadnji čas pa po dvakrat na dan. . V» ozdaj se je večkrat přiměřilo, da so gosenice iz jajcic že izlezle, predno je hrastje ozelenélo so pa glada pocepa 5 Tedaj zato e dobro, ako nekoliko moč apna in oglja skazala proti navadni gnjilobi krompirjevi ali pa pri tišti, ki izvira iz kužne bolezni krompirjeve, ^ gnjiti in odtod dalje gnjije pri kteri začne krompir pod kožo Te bolezni. ki se že na mladih hrastičev v jeseni v lonce posadiš in jih tako njivi pokaže ali pa še le"v kletih, imamo žalibog! letos ^^^^ "ÍW^wavv w ' J v ^ v T *** ----11 J 1 Y JL Cill OU AV> V xxivijxxi^ • gleštaš, da konec sušca meseca ali prve dni aprila (ma- na Kranjskem zopet veliko. Domů spravljeni 9 na lega travna, popke nastavijo. Na majhnem hrastiću, ki ♦ ) Poglej 33. list „Novicík na 274. strani. videz čisto zdravi (plavi) krompir začenja letos v malo dneh gnjiti, da ga je treba pridno prebirati in bolnega Vređ. ločiti od zdravega. Kar se še od gnjilega odreže zdra- -s» A ■ - 286 é vega, naj se prešičem pokuha, da se ga saj nekoliko v prid obrne. Gospodarske novice. * Žitni pridelek v Banatu. Gosp. Valentin Pleiweis, ki ima znani veliki mlin v Karlovcu, je rav-nokar přišel iz Banata. Povedal nam je, da žitna letina je ondi na vsako stran izvrstna. Ljudje ne vejo, kam s pšenico. Samo ena grajščina — Hatz-feld — med Segedinom in Temešvarom je same pšenice přidělala 160.000 vagano v (mecnov). Prišli so do gosp. Pleiweisa kmetje, pšenice mu ponujaje, rekoč, da 40 kmetov mu je more prodati 100.000 vagánov. Al ni čuda, ker na oralu (johu) zemlje pridelajo v dobrih le- tinah po 25 do 30 vaganov pšenice, v Pančovi celó do 40 vagánov. Cena vaganu je na mestu zdaj po 4 gold. Tudi koruza v doljnih krajih kaže lepó. — Ce clovek take reči sliši — in te so gotove — more si pač vprašanje staviti: je li to pošteno, da Magjari zdaj, ko gré za to, da nosijo z nami vred pravično mero plačil, sebe lajšajo, nas pa — z večidel revno zemljo — obkladati hočejo z veliko večo butaro? — In drugo vprašanje je: kako je to, da je na Ogerskem, če je le ena letina revna, uboštvo povsod, kamor pogledaš? Na to vprašanje nočemo odgovoriti; saj vsak sam lahko odgovor ugane. Ozir po domovini. Topolovcanje. Spisal J. Lovriha. Topolovška deželica se naslanja proti izhodu na Kras, proti jugu na Portule (Oprto) in se dotika enega kosu Krasa; proti zahodu jo mejijo Brda in Momiano, proti polnoči pa reka Rokava in „Savranija." Zemlja ima posebno v tem^kraji vès drugacen obraz kakor pa na Gorenskem. Sirocega polja in velicih travnikov ni; le ozka zelena riža je tu in tam med hribi in goricami. Gore niso tako visoke, pa tudi ne tako puste in nerodovitne; na njih se vidijo med golim skalovjem senožeti in velike hoste. Planjava to-polovške doline je ozka, po sredi pa teče potok, ^ki se proti jugu pri Portulah zbira v majhno jezero Čepič imenovano. Pri potoku sta dva malna, ktera pa le za silo meljeta. Tudi vasi niso velike; hiše so raztresene, večidel zidane, pa tudi sè slamo pokritih je obilo. Vas Topolovac je eno uro dolga, ima 620 duš po tod in tam raztaknjenih kočah. Prav za prav je s to vasjo združenih 8 vasi : Koromače, Zrno vac, Belvedur, Harvoje, Mocenige, Skrlice, Dugobrdo in Kučjibreg. Na prijetnem homcu, skoraj na sredi deželice stoji samotna vasica, ki ne šteje več ko 5 hiš in jej je ime Harvoje. Tù je farovž in cerkev. Kučjibreg in Topolovac imata tudi svojo poddružno cerkev in pokopališče, kjer se pa ne mašuje več in tudi ne pokopuje več. Na pokopa-lišču sv. Hieronima v Topolovcu so pokopavali mrtve iz spodnje Istrije in iz cele „Savranije." Našli so pri nekem kopanji pisker srebra z napisom „Romanis." Pričetek teh vasi se ne zna nič prav na tanko, samo od dveh vasi: to je od Harvoj in Koro mače v se vé. Ime Harvoje je vasi dal Hrvat, ki se je v to vas preselil. Koromači so iz rodbine čiške. Topolovčani imajo samo enega gospoda, in ta stanuje v farovžu pri cerkvi sv. Zenona. Vsi Topolo včani hodijo v cerkev sv. Zenona k službi božji. Oni žive od svojih zemíjišč, ki jih pridno obdelujejo, od lesa in kupčije. Pridelujejo rž, turšico, hiljačo, pirjavico, oves, krompir , repe malo ali celó nič. Topolovški svet je peščen in nerodoviten; vsako leto morajo dobro gno- jiti, ako hočejo kaj pridelati. Redijo tudi krave, vole in ovce. Najpremožniše hiše imajo navadno po 30 ovác, in po 8 volov in 2 ali 3 krave. Sè sadjerejo se malo ali celó nič ne peČajo. Žalostno! Celi Topolovac je pod občino Portule, in pod okrajno uradnijo Montona (Mataun). Sole nimajo, in zaraa tega se najde málokdo, da zná pisati in brati. Jezik je hrvašk, al prav čist ni, ker živé v sredi Lahov in hodijo v mesta, kjer morajo laški jezik saj za silo govoriti. Njih obleka je iz domaćega platna ; hlače nosijo kratke in ozke; slamnike si sami pletejo in jih nosijo pozimi in poleti. Vsi nosijo svoje otroke v cerkev sv. Zenona k sv. krstu; ravno tjè tudi svoje mrliče in jih zakopujejo na novem pokopališču sv. Zenona. Po krstu, ko pridejo na prag cerkveni, dajo poljubej mirú detetovemu očetu, kumu (botru), kumici in babi. Potem gredó vsi skupaj na veselo kosilce. Porodnice ostanejo ene tedne po porodu domá; potem pa jih spremlja baba (babica) do cerkve k navadnemu blagoslovu. Tù poklekne pred cerkvenimi vratmi; tako ostane ondi celi čas, ko du-hoven sv. blagoslov čez njo govori, kakor stoji v rim-skem obredniku. Kadar se premožniši ženijo (udajajo), pridejo na dan poroke do cerkve z velikim številom svatov. Kar je možkih, gredó v lepem redu po dva in dva,, drug za drugim, in na zadnje ženin na desni svojega druga; za njimi gredó ženske v ravno takem redu, al nevesta pred vsemi, sè svojo družico na levi. Pri vsakih svatih imajo tudi. godce, po domače „škripače", ki jim pot do cerkve, celó tudi v cerkvi po „sanktusu" do dokonča-nega povzdigovanja, in potem od cerkve nazaj na dom godejo. Kadar pridejo iz cerkve, poljubi vsa žlahta iu ženin ne vesto, potem pa se vrnejó na dom ravno v tistem redu, kakor so prišli. Tu se napravi vesela že-nitnina ter se pleše. ' : Vsacega mrliča, naj je bil ubog ali bogat, duhoven spremlja od hiše do pokopališča, in to se godi vselej pred poldné. Kadar vzdignejo mrliča, da ga iz hiše nesó, začnejo na ves glas jokati ali „bugariti", da je joj, vsi njegovi sorodniki in znanci, in to trpi celo pot noter do cerkve; v cerkvi ta jok enmalo potihne med svetim opravilom, začne se pa zopet po tem in še z večim krikom, kadar mrliča v jamo spuščajo. Ni je pogrebščine v Istri, pri kteri bi se ne slišal tako glasea jok in stok, in sicer je to žalovanje mnogokrat prisiljeno, kajti navada je taka. Na dan pogreba hiša, iz ktere je bil mrlič, napravi obed vsi žlahti, ki je mrliča do groba spremljala. Kadar je obed pri koncu, pojeta pevca, tudi po vab lj ena, hrvaški „Sudac dniva oce priti", to je „Dies ira, dies ilia", žene pa jokajo. Topolovac, v starih časih močno stiskán od Tali-janov, je zgubil vso bogatijo, pobral je Talijan vse dohodke in posestva cerkvena, celó zvonové , tako, da se cerkve zdaj oskrbujejo s samo „elemosino." O pre-selitvah in drugih starih dogodbah znajo malo pripo-vedovati. Národně stvari. Beseda o „Matici66 naši. m^ïùà Iz Ilaloz. R. B. — Dokler so Rimlj ani sami se borili za svojo rimljansko državo in njeno slavo; dokler so světli meči se lesketali v rokah junaških prva-kov in velikaše v ; dokler so rimlj anski državljani po izbor kakor vojvode v prvih vojniških vrstah, vsaj na čelu služili; dokler so si odlikaši in izvrstnjaki na svoje zásobné potroške kupovali bridko orožje, čile konje ; dokler je Rimljanov kleno jedro iz čiste ljubezni do domovine 28? se hrabro borilo, zaničevaje in preziraje vsako tudi smrtni strah, za domovino : nevarnost dano častno darilo na polovico darovati za Krem- m tudi smrtni stran, za domovino: dotle je cvetela, pljnov spominek in^ s v ečanost, na polovico dotle je bila slavna, ugledna, mogočna, tre- pa za „Koledarje", kteri se naj pošljejo omikanejšim pet sovražnikom. Kedar pa je mehkužnost počela Prekmurcem; če pa hoče, naj razpiše darilo za kak širiti kvarne spašnike; kedar se je poskusilo z najem- poveči znanstveni sestavek, ali pa za glediščino igro, niki, to je za plačilo najetími vojščakí v bran se sta- na pr. „ťrisego KorošKega vojvode41 na kamenem previti neprijatelju, vse je nastopilo* rakovo pot; država stolu pod Karnutogradom, h čemur bi vendar treba bilo ie pešala, dokler se ni sevsema razrušila ona država, v še priložiti kakih 20 gold. to je za plačilo najetími vojščaki v bran se sta- pr Prisego koroškega vojvode" na kamenem pře- je pešala, dokler se ni sevsema razrušila ona država kteri solnce ni zašlo, ktera je štela 120 milijonov ljudí. Bodi mi dovolj eno iz tega velikanskega primera na malem nauk posneti za naš novi slovstveni zavod še priložiti kakih 20 gold. za Označilo. yy Matico." Matičine knjige za 1867. leto so razposlane. Go- Národni razumniki so pred tremi leti dali zaupanje spode poverjenike lepo prosimo, da je kmalu razdelé udom. Pri tej priliki tudi naznanjamo, da se vse do- nekterim knjižnikom, izvolivši 40 odbornikov, čijih naloga je z zavodom pametno in modro ravnati ter pred sedanje Matičine knjige pri bukvarjih prodajajo po na- vsem pospeševati napredek slovstvenega delovanja za omikanejše občinstvo. Te možake bi jaz imenoval narodne starešine v dušném oziru. Sveta naloga teh častnikov je na vso moč se potezati za razvoj in raz- slednji ceni vrh tega pa so tudi sami šir slovenskega slovstva ; dolžni delati, zlasti za letopis „Matičin", ki doslej samo enkrat izhaja, (razve drgah y ^■PH >> m, drznem se povedati, ne za plačilo ako bi kteri odbornik bil v tesnih novcnih za- inači pa izveden in marljiv pisatelj) Ul ^Čtll , ILIČIUX JŮVCUCU J.1J. ILIC4J. J.J J. V ^xoaioijj , n(3gO IZJ čiste ljubezni za Matico, za zboljšek slovenskih slov- 1Z stvenih razmer, na korist domovini. Kdor ima in nosi ktere Zgodovina slov. národa po 60 kr. Vojvodstvo kranjsko po 40 kr. Vojvodstvo koroško po 34 kr. 4. Národni koledar z letopisom za 1867. 1. 80 kr. Stirje letni časi po 1 gold. Rudninoslovje (mineralogija) po 40 kr. Národni koledar z letopisom za 1868. 1. 80 kr. Slovnica českega jezika po 70 kr. Kdor pri Matici ob enem kupi naj manj pet iztisov imenovane knjige y ta je dobi po ceni, po kteri od naroda laga zavod, inaci čast, treba mu je tudi nositi trhe, ktere na- bi lipovi bogovi tudi spolnili mesto v posvećenih gajevih. Moje medio mnenje jeto: vsak od- avgusta 1867. se prepuščajo bukvarjem. To veljá tudi dijakom. z odbora Matice slovenske v Ljubljani 27. bornik mora delati, to je, pisavati, ali pa, če se pisek spotiče, tvarno roko pomočnico prožiti ; ako pa ni v dohaja se, da bi le hip ime Dr. L. Vončina 1. predsednikov namestnik. y A. Lésar y tajnik in odbornik. tem ali onem pomoćnik, ne )) pa Matičin odbornik^ nosil, marveč poberi šila in kopita, - idi z Bogom! čudim se*), da je tudi meni kot od- borniku „Matica" prisodila za spise v „Koledar" po- častno darilo, vsaj sem ravno jaz menda lani nasveto- pišejo sestavke za le- vai , naj odborniki brezplačno topiš Ako me je slovensko razumništvo posadilo med slavne sposobnjake in izvrstne narodnjake, kako bi Šolske stvari. Šolska sporočila letošnjega leta. 5. Niza gimnazija v Kranji. Njeno sporočilo je čisto nemško, menda prav zato smel přebito paro si svojiti za neznatno delo, drobne čisto y VS 1 sestavke; najemnik bi bil, nikakor vreden sin premile mi matere Slovenije, kar si cenim za največo slavo na zemlji. Kaj bi mi moja vrla mati rekla, če bi jim v kaki mali reči postregel, na pr. kupico rujnega vinca ponudil, potem pa plačilo zahteval? Poštenost, pravičnost, prirodna ljubezen bi takega nehvaležneža obsodila v najčrnejšo temo. Kedar sinovi delajo ali pomagajo materi za plačilo, srečno sorodna zveza, srečno blagost ! Slovenski roditelji pošiljajo sinove v srednja in viša nasrkavši se znanosti, koristijo narodu ker so učenci — 83 jih je bilo konec leta Slovenci, kakor beremo na 21. strani tega sporočila. Vvodni sestavek je zgodovinskega obsega ter ima naslov: „Ueber die Theilnahme der englischen und fran-zosischen Konige an den Kámpfen zwischen den Welfen und Hohenstaufen", spisal ga je g. prof. Dominkuš. Ali je priimek gosp. šolskega svetovalca Jarca v vseh razposlanih sporočilih na 22. strani s svinčnikom popravljen v Jar z, ali le v našem, tega ne vemo. Skoda za trud! v • 1 • v v ucinsca > da y y 6. Vi8a gimnazija v Celji. če branijo njemu pravice, ali je za njega neprestrašeno zahtevajo. Kako more roj napredovati, tici stra delà odnašajo, namesto bučelice mada bi prinašale? Ako kdo za narodni razcvet, na to ga veže dolžnost, svoje dolžnosti pa spolnjevati se dohaja vsakemu umnému in poštenemu člověku, toliko več iskrenemu rodoljubu. Ve-leslavno Matičino prvosedništvo ali prvosednikovo na- mestništvo vredništvo „Koledarju" in tajništvo je prošeno**), da odloči v Matičinem imenu, ne v mojem, po- Program te gimnazije je priobčil nemšk in slo-vensk spis; nemškemu je naslov: „Sofokles5 religiose und sittliche Gedanken", v slovenskem pa gosp. Mih. Žolgar razlaga „slovensko sklanjo." — Podučevala je 225 Slovencev, 75 Nemcev in 4 Hrvate. — Podporno društvo je za učence přejelo 59 gold. 69 kr. ; izdalo pa Plačilo za spise, natisnjene v letošnjem „Koledarj kakor nam je sl. i*4, se je predsedstvo Matičino povedalo , po odboro 38 gold. 60 kr. in od te male podpore je treba odščipniti še 12 gold., ktere je prejel šolski sluga za svoja opravila (!!), tako da so ubogi dijaki přejeli 26 gold. 60 kr. podpore. vem sklepu, storjenem v VI. seji 7. marca 1. 1. prisodilo vsem pisateljem , kteri niso razločno naznanili, da Matici darujejo svoje sestavke, in to sta 7. Visa gimnazija v Trstu. dva Vred Ta priobčuje dolg nemšk spis: „uber das Wesen des .........7---------------------------- Lichtes und des Schalles" in kratek lašk: „storia lette- Ako Vas nismo napak uměli, v tem spisu darilo Vam priso- raria della novella in Italia." Stela je 100 laških, 88 jeno, darujete Matici. Pravica darovom določevati namen nemških in 33 slovenskih učencev, po veri 192 kato-gre pa Matičinemu odboru, in zato predsedstvo Matičino no- likov? 12 akatolikov in 17 izraelito v. Slovenščine se je bene in tudi stvari noče samo ob sebi odločiti. naj manj se Zato se odboru Vasa volja predloži v prihodnji seji t ki se snide konec meseca septembra in se bode gotovo oziral na Vas predlog. Vred. učilo 42 učencev v treh oddelkih po 2 uri na teden učitelj jim je bil g. Franjo Cegnar. Vidi se, da so slo-venščini tri posebne mize pogrnjene 288 8. Novomeèka gimnazija. V njem nam slavnoznani prof. gosp. o. Ladislav Hro vat podaja nauk o rabi „enklitek", ktere gosp. Svetec imenuje breznaglasnice (o. Ladislav je krščuje za „našlonjenke") pod naslovom: „pravila za pisavo." Ta nauk pojasnuje mnogo mnogo izgledov. Priporočamo ga vsem jezikoslovcem in pisatelj em slovenskim. O. Ladislav piše „Domovini", „da je dal nekoliko iztisov teh pravil posebej natisniti ter da želí, da bi si jih zlasti mladi duhovni v semeniščih naročiii, da bodo pridige pravilne in da se ljudje navzamejo pravega slovenskega duhá." Učencev je konec leta imela ta gimnazija 200 in tri pri vati ste. Med učenci je bilo 199 Slovencev, 3 Hrvatje in 6 Nemcev! Evo! gimnazija čisto slovenska. Pi- sava slovenskih priimkov in krajev je, kakor vselej, tudi letos pravilna, to je, čisto slovenska. Zgodovinske stvari. Bato, znamenovanje za najvišega glavarja pri nekdanjih f*anonih. Spisal Davorin Trstenjak. „Antiquam exquirite matrem" P. Virgilius Maro. Appian („Illyr." 22) piše, da panonski zleženiki (indigenae, eingeborne) ne živijo po mestih, temoč po pristavah ali vesih v rodbinah (zadrugah, „cognation es"), to je, da ena cela rodbina v eni vesi prebiva. Tudi piše, da nimajo občnih večnic za zbira-lišče in ni občnih glavarjev, kteri bi nižim zapovedovali. Kdo v tem popisu na prvi pogled ne spozná demokratične in patriarhalne ustave starih Slovanov? Appian piše dalje, da so Panoni znali 100.000 boj- nikov na noge spraviti, vendar je to vsigdar težko šlo, ker jim je manjkalo občega poglavarja. Ravno tako popisuje Prokop Ante in Slovene, rekši: „Čez Ante in Slovene ne vlada en edini poglavar, temoč iz prvih časov imajo ljudovlado „sr drjfjLoxQariy." (Bellům goth. HL 498.) „in populari imperio vitam agunt." Glava rodbine je bil očák, in zemljišče, na kterem je s svojimi prebival, zvalo se je — o čina. Kedar je oče že bil prestar ali preslab za vladanje ali pa je umri, tedaj si je rodbina v eno združena iz svojega kroga izvolila starosto ali bata, *) in pod njegovo upravo je ostala na gospodarstvu de do v svojih, in zato se je gospodarstvo velelo dědina ali batjina — bacina. Iz tega patriarhalnega skupživljenja se razjasnuje, da mnogo vesi nosi imena po svojem vlastníku, na priliko: Radoslavci, Bodislavci, Budišovci, Drago-tinci, Vidanci, Frankovci, Ivanko vci, Vlastomirci, Ra-domirci, Drakonci, Bučkovci, Trebegojci, Berkovci, Oko-slavci itd. po Radoslavu, Bodislavu, Dragotinu, Vidanu, Franku, Ivanku, Vlastimiru, Radomíru, Bučku, Budeši, Trebegoju, Berku, Okoslavu itd. Ker se vesi s takimi imeni največ najde zunaj Hrvatske, Slavonije, Srbije, Bosne itd., med Sčavničarji in murskimi Polanci, je to znamenje, da se je tam patriarhalno življenje najaolže obdržalo. Med korotanskimi Slovenci takošnih zname-novanj za vesi ni naj ti; germanski fevdalizem je že zgodaj praslovensko upravo pokončal. Opominja na to rodbinsko življenje še dan danes navadno klicanje vsakega veščana: stric, teta, kume itd. *) Glej obsirnise: Jiřeček „Slov. prav." 66, Du dik 364. Palacký 189. Dedine in občine so se združile, kedar jim je žugai sovražnik; povelitelj tega združenega večega okroga je bii župan. Že Prokop takošnega združenja omenja: „utilitates et damna apudipsos in commune voćari soient." Konstant. Porphyrog. (de adm. imp. c. 29) župane imenuje „senes" — starce, staroste. Staroste so ravnali tudi z bogoslužbo in se veleli za tega del knezi, to je: z naj o či. V besedi knez v pomenu = kun in g, še vidimo prvo stopinj o glasnika, kteri se je v sanskritu omehčal v dž v slov. z. To vidimo tudi v besedi: člověk iz klovek iz korenike klu — s lu, sansk. çru; toda: člověka slovek, der Sprechende, re-dende ali pa: percipiens, der Vernehmende. Ena najimenitniših rodbin v stari Panonii so bili Bre vci. Gotovo so ime dobili po glavarju rodbine, ki se je imenoval Brevko. Prebivali so kraj Save, ker Plinij piše: „Savus per Colapianos et Breucos fluit." Ptolomaj jih stavlja pod Noričane, ter so bili njihovi sosedje. Njihovo poglavitno mesto je bilo : S i s e k . (Siscia*), ktero Appian: „horreum bellorum contra Dacos" imenuje. Horreum pomenja: škeden, žitnica, Kornhaus, Magazin, Brodhaus, „horreum Cereris" (Oolum.); in to še je Sisek danas, zato je že Safařik imé tolmačil skoz: c-bc^kt», area, Kasten (Abkunft der Slaw. str. Í76). Razun ljudstva so v tem mestu tudi živeli: „p rimo res" (Dio Cassij: ano tcor dvrátmv), gotovo se pod njimi imajo zastopiti: lehovje, ker te nemški letopisci tolmačijo skoz: nobiles primi ordinis, primores. Vesničari, občani, seljaki so le okoli mesta stanovali, in le ob času vojske so se v mestih zbirali za obrambo grada. Brevko utegne pomenjati to kar bra v ko, Aries, der Widder, prav naravno ime za načelnika rodbine, ktera še se je zraven tega pečala z rejo goved in o vac. Današnji stánovniki med Savo in Kolpo se velijo Brajci, ker a v = aj, primeri za vec in zaječ, Ladislaj in Ladislav. Ťa rodbina je bila zeló velika, ker še pod Rimljanom so postavili osem kohort na noge. Brevške kohorte so bile v posadki kraj reke Rhéna in v današnji Bavarii, kjer so boginji No rej i in bogu Se datu postavili spominek. Ako Sedatus ni polatinčeno ime, tedaj tudi v slovenščini dobimo naravno razlago. V Leskovci blizo Krškega je tudi spomenik: „Se dat o augusto sacrum." Božanstvo s perotnicama na hrbtu drží v roki gromsko kroglo in frečo (Schleuder, funda), pred njim se pa vidi lok podoben mavrici ali božjemu stolcu; bil je tedaj Sedat bog bliska in groma in ko takošnemu se lepo prileže ime: sedat = sivkast, graulicht, canus. V staroslovenščini: sěd, canus, aohog, weisslich, grau, alt. Bog groma in bliska pa se pri vseh narodih imenuje starec, sivec, ded. Sufiks at je tudi slovensk, primeri: rogat itd. Svojega glavarja so Brevci na čelo v boji z Rimljani postavili in izraz za glavarja bil jim i'e: „bato, tudi batjo, ker Svetoni piše: „contra iationem." Vuk ima: bato, pater, oče, ruski bat-juško, Vátterchen, moravski: bat ja, načelnik pastir-jev, slovaški: baťo, baťa = batjo = batja, oče; od njih so přijeli Magjari batya, oče, Rumuni batsi, oče, Meajimurci govoré: bat ja izgovori: bača, tj, ć pa je v bolgarščini št, zato najdemo: bašta, oče, ba-štinazzbatjina, hereditas. Dio Cassij piseda so se panonski Brevci pod svojim batom vzdignili, tako Bato ni osebno, temoč dostojanstveno ime. Strabo sam piše: „Gentes Panonnum sunt.......quorum dux Bato, aliique minores et obscuriores conven- tus." Saj Panoni niso bili Reuss Schleutzani, pri kte- *) Siscia ima tudi priimek: Variana Siscia, menda zato, ker je bila v ar j ena — munita urbs. Pis. 289 rih se vojvoda zmirom veli „Heinrich," Da je to ime dostojanstva, potrjuje Severini, Timon Sasinek. *) (Konec prihodnjič.) Dopisi. Iz turcijanskega sv. Martina 18. avgusta. 0. — Naša „Slovenska Matica" je 7. avgusta dopoldne imela svoj 5. občni zbor, pred ta dan pa je imel odbor svojo 17., in 7. avgusta od 4. do 6. ure popoldne svojo 18. seio. Naj iz teh sej njeni sestrici Matici slovenski v Ljubljani naznanimo najznamenitejše stvari, ki so se tù obravnavale. — V 17. odborovi seji je bil dr. Hurban naprošen, da oziraje se na tadašnjo zgodovino sestavi Lud. Šturo v življenjepis, ker na razglas razpisanega darila za to delo odboru ni došel nikakoršen spis. — Bilje izvoljen odsek, kteremu bode naloga, zbirati in v družbinem „Sborníku" razglaševati slovaških národnih pesmi, prigovorov, iger, navad itd. — Prehrana in odobrena je bila prošnja do ogerskega deželnega zbora, naj bi iz deželnega zaklada kaj podpore dovolil Ma^ tici, kakor iz tega zaklada podpira tudi enake ogerske zavode in družbe, z novci dobro založene. — Na-znanjeno je bilo, za koliko se je pomnožilo Matičino premoženje, da jej je prirastlo 5 novih udov in da je po oporoki došlo 600 gold. Matici. ^ Petega občnega zbora, ki je bil, kakor po navadi, v Matičini dvorani, se je vdeležilo okoli 300 rodoljubov iz vseh slovaških pokrajin in mnogo gostov druzih slovanskih plemen, izmed kterih po imenu omenjam hrva- ških župnikov J. Tombora in M. Martinkovića iz Sir- mije in rusina prof. Tomaneka iz Pešta. Pričel je zbor prvi podpredsednik Pavliny Tóth z ogovorom, primer-nim sedanjim okolišcinam, ki imajo svoj upljiv tudi na Matico. Iz letnih sporočil, kteri sta brala tajnika Hra-stek in Kramár, smo izvedeli, da je v preteklem letu Matici prirastlo 21 novih udov, da se je njen imetek pomnožil za 317 gold., tako da ima Matica sedaj blizo 60.000 gold, premoženja. Na to je blagajnik prošt Červen poročal o računu in oziraje se na to, da se je dozdaj silo mnogo novcev izdalo za izdane knjige, nasvetoval, da se stroški kar največ mogoče omejé za prihodnje leto. Po volitvi novih odbornikov namesto onih, ki so po pravilih izstopili iz odbora, je obcni zbor odboru dovolil 600 gold., da podpira akademične umetnike in vseučiliščine učence; sklenjeno je bilo, da se nadaljuje „národni koledar" in podučni „letopis" v dveh zvezkih. Presunljivo ginlj i v ogovor, s kterim je dr. Hurban lazdravil hrvaška gosta, sta ta dva srčno odzdravila v iiienu hrvaškega národa in znaznanilom, da pristopita k Mitici. Na to zažene ves zbor „živili Hrvati" tako na-vdišeno, da se je vsa dvorana tresla. — Vsled navdu-šenh govorov dr. Hurbana in J. Slote je bilo sklenjeno, nabrati darove, da se ustanovi „narodni muzej", ki ima \o pravilih združen biti z Matico. Pri tej priči je bilo Sljubljenih mnogo darov. — Potem, ko se je časniku ,J?eštb. Vědom." dovolilo 200 gold, za to, ker v svojih istih razglašuje zapisnike odborovih sej in Matičina mznanila, bil je sprejet predlog, da se nasveto-vani spr»men Matičinih pravil odloží do tistega časa, da se sklene društvena postava, ktero namerava ogerski deželni zlor. Po storjenem sklepu, da se ima 6. občni zbor Matidni sniti 5. avgusta 1868. leta, predsednik občni zbor sklene z govorom, v kterem se zahvaljuje *) Ako pa ni B a t o oce, pa ponnjam: bat, malleus, clava, tudes in soptrum, tudi prikladno ime za junaka. Bat je Slovanom tako priljubljen, da se hrvatska prislovica velí: Nega bata z vrhu zlata, On železná tere vrata. Pis. zbraním udom za vdeleštvo in mestu sv. Martina za skazano gostoljubnost. Doneča slava prvosednika je bila poslednja beseda občnega zbora. — Predno s klenem svoj dopis, naj še povem, da je pred občnim zborom zvečer bila igrana šaloigra „Po anglicky", ktero so kaj dobro predstavljali diletanti, da je bil po občnem zboru občni obed z mnogimi navdušenimi napitnicami. Sklep te národně jako pomenljive slovesnosti pa je bila slovesná „beseda." — Živila tudi Matica slovenska v Ljubljani, vrla naša sestrica po duhu in imenu! lz Zagreba 20. avg. — Naš „Pozor", nezavisni politični časnik, je ustavljen za3 mesece. Po „dveh opomin ih", ki so še monumentum Bachove vlade, je ,,rozor" vsak dan gledal pred seboj — „memento mori"! Sedaj sta mu Rauch in Zlatarović zatrobila „Stoj"! Nekteri mislijo, da je to znamenje, da pridejo kmalu nove volitve za deželni zbor, in v to ime, mislita ona gospoda, je treba, da gré nasprotnik dva-lizma — izpoti. Al ker narodni stranki ne morete biti brez svojega časnika, osnoval se bode namesti ,,Po-zora" drug, ali doma ali zunej doma, ne znam Vam še povedati. Čujem pa, da tudi dvalistična (magjaron-ska) stranka, akoravno ima v službi „Narodne Novine" delà na to, da dobi svoj nezávisen list, da more — še zdat-nejše delati propagando za magjarstvo. Vse zastonj! Iz Senja 25. avg. — Čudne reči se godé tudi pri nas. Našemu škofu je od hrvaško-slavonske dvorne kancelarije došlo povelje, da ima preiskavati tiste duhovne pastirje, ktere je kralj, komisar Csech pri njej o vadil zarad politiških agitacij. Marljivo in na tanko se je preiskovalo, in kaj se je našlo? - da so ova-jeni gospodje popoinoma nedolžni. Naš škof baron Ozegovic je vse spise, ki so v zvezi s to pre-iskavo, odposlal dvorni kancelariji ter jej odgovoril, da so prestave dotičnih toženih duhovnih pastirje v v druge duhovnije, kar je zahtevala dvorna kancelarija, zoper cerkvene postave, po kterih se mora ravnati tudi v tem primerljeji; kajti predno se obsodi kakov duhovnik, treba je, da prestopek, kterega ga kdo dolží, preiskuje komisija duhovne in svetovne gosposke; ta preiskava je podloga čisto cerkveni pravdi, in še le tedaj, če je dokazana njegova krivda, sme se mu določiti primerna kažen. V tem primerljeji pa — pravi škof dalje — je na dan prišlo, da je ta ovada le golo sumničenje (denuncijacija), ktera nikakor ne more biti podloga pravični najmanj pa cerkveni obsodbi. Nasproti pa škof dvorni kancelariji naznanja, da se v mnogih primorskih krajih psuje duhovščina in sramoti tako, da psovanja ni varna niti v cerkvi niti v drugih javnih krajih, da vendar pri gosposki ne najde obrambe, ktere zahteva in da bode imelo žalostné nasledke, ako se kmalu v okom ne pride tej brezpostavnosti. Duhovščina in vsi, kterim je resnica mar, so preuzvišenemu škofu jako hvaležni, da je o pravem času govoril možato besedo in se potegnil za nedolžne duhovnike. Iz Celja. 18. avg. + — Ravnopravnost pri nas zeló konec j emlj e. Slovenšcina, ki je vpoprejšnji cesarski glavni ljudski šoli vendar še pohleven kopiček imela, pošlo vila se bode menda popoinoma, ker se je cesarska glavna šola prekrstila v nemško mestno šolo. Mesto bode to šolo zdrževalo, zato si je občina mestna pridržala tudi to, da bode imenovanje učiteljev itd. od nje odvisno. Tù se prav očitno kaže, kamo pridejo ljudske šole, ako so same občine gospodarice! Taki „mestni očetje" pa so vendar preslepi, ki še 1867. leta ne spoznajo tega, da je na slovenski zemlji treba mladini učiti se ravno tako slovenskega kakor nemškega jezika. i I ^ Iz Celovca 25. avgusta. — Te dni je bil vitez Waser, novi prvosednik tukajšnje c. kr. deželne sod- 290 nije, v Uelovcu. rreastavin so se mu uraaniKi s o a- bodi-si JNemec, Italijan ali Francoz na slover niski in pri tej priliki je g. Waser razodel jim prav spoštuie narodnost slovensko in se jej uklani v Celovcu. Predstavili so se mu uradniki sod- bodi-si Nemec pravične mion, a^iwv, ^^ ^ ~ u«, ui uui more dalje več biti; Koroška šteje tretjino stanoval- vito more misli Italijan ali Francoz na slovenski rekoč blizo tako-le: Gospoda! tako ne da bi hotel gospodovati « « a ^n^ w i u A i - * » 1 O JT „Si fueris Romae, 7 ne mlji pa, romano vi- cev, ki so Slovenci UCV j tt.1 BU U1U V OUUi j se ne smejo vršiti po tolmačih. kazenske obravnave s Slovenci Moja skrb bode, da se se glasi starodavni pregovor, ki ima ve- sestavi sodstvo tako SCSUtVl OUUObVU taiw , daje v ui«uuittu » VUAVO, so popolnoma zmožni slovenskega jezika. To je pravo in pošteno še dan danes. Kadar Slovenec pride na Nemško ravná se po nemških ali laških običaj ih ali Laško itd ----J—--------7---- (Mix jjaoau nu. j iavua do jju n c m o iv i ii ail ičtSli.111 U U uradnikov vmes, ki in skuša si prilastiti nemškega ali laškega jezika nas pa bi moral narobe svet biti, ako bi šio po gla pri e pravo m posienu. nekterih nemškutarjev, to je tacih ljudi, ki se 1< Iz Gorice 25. avg. — Tudi pri nas se razletujejo 0d poštenih Nemcev v tem, da bi le njih moral to je tacih ljudi ki ločij ve- laške petarde; 17. dne t. m. se jih je razneslo O, pa ljati, vsak domač panjimhlapec ali suženj biti! Pošteni brez posebne škode. S tem menda goriški Garibaldovci Nemci so nam prijatli in mi njim; votli nemškutar pa , Da jim ni obveljalo to, da bi gospodovali v deželnem zboru, v mestnem zboru, v kupčijski zbornici, to jih grize in Avstrijo opominjajo, da slovenska^ Gorica je — laška nastavlja le rogove, da bi tù in tam koga dregnil Gorizia ! prevzame prihodnji mesec Govori se, da vredništvo „Wochenblatta" H. Penn. Iz Trnovega na Notranjskem 20. avg. (Strasna to je jed vsega ijihovega početja, kterega celó skriti nesreća. Prošnja.) Na sv. Roka dan se ob dveh po- ne morejo in ga v različnih varijacijah razkladaj po poldne žalostno oglasijo zvonovi. Vse je prestrašeno dunajskih, graških in tržaških časnikih kakor jud svoje CUje v j^iujv. . „ » v,**«.«. ~ ~ ~ ~ - ~ 7 D----. y-------- J ~ orw<* , luui o v ju luxu, ići«. JJl iiatvillii „UClIJSiSeinU videla kmalu lepo vas v ognji, in komaj je preteklo bundu" brez vprašanja naroda slovenskega, ali hoče ali pol ure, 24 hiš z druzimi poslopji bilo je požarišče . . . . 1.1 V ____1 -1*1______ ________ Vmes se kmalu vpitje: „Velika Bukovica gori!" Cela fara je vpraševalo: kaj je? — kje je ogenj? cunjasto blago. Kranjska dežela je in je bila sloven- leta pritaknili „nemškemu ska tudi J° 1815 noče Zarad silnega piša in velike suse, zarad obilnega sprav- v kteri se slovensko je tudi glavno mesto „bela Ljublj kop mškutarj (saj j* 7 so- ljenega sena in slame je ogenj švigal neznano visoko, piri? kakor da bi bila zato tukaj, da draži z besedo in spenjal se po drevji, in vse opalilj poprej lepi vrti so črni s peresom po časnikih našo deželo. „Novice" so berite zdaj kakošno blato meče na naše bleško je- o^uujai ou jjv vil vyj* j A" » I; 7 r r J zdaj pustota. Valil se je ogenj tudi po tleh. je enim, ki so na polji bili, Pokončal vse orodje, obleko, živež, v dokaz tega unidan citirale novo „Presse staro „Presse" 77 » 7 \jxxxxxij ax OV liiv 7 ----J 7 ----7 ---7 o bcitx \J jjucooo , xv.ai\uouu UiaiU UICCC! 11 Cv UČISC UlCO samo ljubo življenje so odnesli. Kteri so bili pa domá, zero! Dokler bode tacih ljudi med nami, ne bode so iz strahú zbežali iz hiš, pa ogenj jih je omamil in miru kajti noben pošten domačin ne more trpeti tacih psovek t- aia «..a «a m « a « m A « A 7- metal po tleh, njih mnogo opekel. Dva otroka in ženo, Najljubši bi sicer to bilo tej kop da tivu; J —I------ — ------------------/ ^^ J AJ UOJL ui ulvvl HKJ U11U UtJ JFW y U.C* U i UI \DLk kteri se niso vec upali iz goreče hiše, sta žandarja trpěli vse, kar nam ti ljudjé žalega rekó in storé brez glasa France Zapletal in Jože Klaúžek komaj s smrtne ne- Ijubš bi jim bilo 7 5 na.l- da ne bi se v deželnem, ne v dr- varnosti rešila, kterima se tukaj očitno zahvalujemo, žavnem zboru, ne v časnikih nobeden naših prvakov nadjaje se, da jima bo visoka vlada vredno za to po- oglasil za národové pravice, in ker se glasé, kakor je J J ^^ y ^^ Jw —----- ------- *------ --- — r ugiaoïi £a%ûi oc? glcboKï y gumno delo poplaćala. En mož pa je ostal v ognji; njih dolžnost, proglašajo jih protivniki naši drugi dan so le nekaj koščic njegovega telesa pobrali, peljivce" mladine! „Narodnjaki molčite, tiho bodite za ,,za- Zarad silne vročine in pomanjkanja vode niso se upali ljudje v vas ; zato je vse tako pokončano, da srce člo- to je veka boli, ko groblje kamenja ogleduje, kjer so popřed cijo t njih Ako konstitucije; tako oni tolma se tedaj domorodec obžaluje, nobeden ne odobruj godijo napake, ktere vsak ker pot stala lepa poslopja. Enim je tudi trdo prihranjeni denar postave povrne razžaljenemu škodo, stavimo mi vendar HH I MIH MHflHHH I WÊ MMÉ I WÊ d zgorel, zato se reveži ne vejo kam obrniti. Zavaro vani so za male zneske res vsi bili, al 9 izmed njih zadnje vprašanj e ali niso moralični začetniki tacih revščme. leto ni plaćalo doneskov zavoljo reveži zdaj obrniti ? Vam, usmiljena Kam se hočejo srca, kli č ej o krivi, kakor storivci sami? — Še manj pa moremo razumeti akaj je disciplinarna obravnava segl > čez društvo 77 Sokola", ako se je ta ali uni njegovih družabnikov v z zaupanjem, pomagajte nam bratje! Hvaležni čem pregrešil? Nobenih razprtij bi ne bilo, ako ne bi Vam bomo na veke za vsak dar, in prosili bomo, da bilo dveh enacih društev na enem kraji. Društvo Soko-Večni stotéro povrne, kar nam darujete. Prosimo, slavne „Novice"! priporočite nas slovenskim bratom, spreje- p tako se nam po deželi pripoveduj je neki m v majte njih darove, ter jih pošiljajte gospodu farm an u Mi na deželi pa rnovem. V Izpod Šmarne gore 26. avg ložilo dolgo vali. zvemo mestne homatije pozneje kakor vi mestj ani jih tudi z mirnejšim srcem pretehtujemo. Vendar smo dino prosilo dovoljenja in vladi pravila pred ; al odlašalo se je rešenje njihove prošnje tako ^ da so tudi „turnerji" za-se društvo zahte-Cemu to? Saj bi bil „Sokol" vsacega, naj je Slove- nec ali Nemec, rad v gimnastično društvo vzel in nobenih razpor bi ne bilo Kako pa je to mogoče, da tudi z veliko nevoljo brali nemšk popis ljubljanske dogodbe najhuja časnikarska strast more po vsej deželi spošto v 175. listu ,, Tagespoštnem", v kterem se nekako na- vanega župana ljubljanskega razžaljivo vpletati v ome v kterem se nekako na- vanega župana ljubljanskega alj pletati v ome tolcujejo národni deželni poslanci, národna duhovščina njeni eksces, tej zastavici more biti le uganjka to in kar se sicer prišteva inteligenciji narodne stranke, smo gori omenili o oni kopici, ki po časnikih 7 kar z da ne odvraćaj o ekscesov narodne mladine. tacih pisih se preocitno vidi pravi — >,pes taco moli." Takim pisačem najpred rečemo to, da nikakor ne odobrujemo samosilstva, kam po- kakor naš pregovor lažmi tržuje dan v' m ktere ni sram, če se tudi desetkrát na poved Božj izvira od domače ali kakoršne koli strani naj ravno dovali pregresi zoper Iz Ljubljane. (Dozdanji vspeh spomenice sloven skih državnih poslancev.) Te dni so časniki pripove x /i vii<» vu uuuičujo au. JvaAui one 1WH oia<*m5 «i i «a, v u w uuvaii, da je spomenica sioveusKiii urzavniu p tako smo nasprotniki temu, ako se tujstvo predrzno podana državnemu kancelarju baronu Beustu spomenica slovenskih državnih poslancev 7 vêde pri nas in s takim ponašanjem povod daje 7 da 7 potem se ministroma notranjih zadev ter pravosodja in nauka, te napake godé, kajti to je naša misel: naj tuji človek, dni dobila svoje rešenje, ter je vsled tega minister no- NesreČa je res strasna, revščina zato silna, in ubogi pogorelci so tem bolj podpore vredni, ker s tem, da so se z a v a-r o val i, kažejo, da niso nečimurni gospodarji. Naj tedaj do- tranjih zad grof Taafe razposlal deželnim pogla varjem štajerskemu, koroškemu, kranjskemu in primor skemu okrožnico (cirkular), v kteri se bere med dru brotljivi ljudjé pritekó siromakom na°pomočktero" bodo'tudi gim to-le : „Gosp. cesarskim namestnikom se priporoča, Novice" rade prejemale za-nje. Vred. naj skrbé da politiške gosposke nič tacega ne store 7 291 zavolj česar bi tnoglo slovensko ljudstvo po pravici to- in naj bode tudi prepričan, da prizadevanie Matice t . i T^ t • 1 1 • à 1 il 1 1 1 » • m » % m * m ^ «V • ^ z itl. ~ ~ ~ O ~ —w — ~ -J — ~ ~ - ' ~ - X-----*---«WJ VJJIJ.\;«Uj VICK uuûauovaiim £M.C*I<1V\Š , 1Ů Posebno naj gledajo na to, da se bodo slovenske danjem izvrstnih knjig potřebám občnim koristi, se bo vloge ne samo brez vsega obotavljanja sprejemale, am- tudi od moje straní vsikdar ko zaslužno na znanje vzelo! pak tudi v prvi instanciji v slovenskem jeziku reše- vale da se bo v vseh zadevah uradnega občenja (ust- Ljubljani 24. avgusta 1867. Conrad s/r. v««, ^ m »oua «i««uv&« vmvvuj« — (Mestni odbor) je med drugim v poslednji seji mene in pismene dotike z ljudmi) rabil slovenski jezik, gosp. dr. Orla izvolil v odsek, ki je pri deželnem od- a,ko dotičniki ali udeleženci to zahtevajo." Časniki pi- boru ustanovljen za posvèt o realkinem poslopji. ^ v* "I • v 1 • ' 1 • 1 I • . i _ • . _ v ' i i • vi I «1 • 1 * 1« « . . ^ ^ sejo y so prišli ali da pridejo ukazi o tej reči tudi večkratnih prošnj ah se spolni spodnjim Poljancem želja y da dobijo pod Počivalnikovo hišo zložno pot Ljubljanici. Na podlagi pre- za živino in vozove od ministra pravosodja in nauka.— Iz tega je razvidno, da je ministre vsaj volja, nekaj za nas Slovence storiti. Ali bo pa to našim pravičnim zahtevam tudi vdarjenih 750 gld. se bo delo za to napravo podražbi zadostovalo, ne bomo danes sodili, ampak počakajmo, oddalo. da izvemo, kakošni so ukazi ministra pravosodja in — V današnjem „Oglasniku" razpisuje deželni odbor nauka. Le toliko rečemo že danes, da se nam pot, štipendijo za učenca v živinozdravniški dunajski šoli. po kteri hoče ministerstvo notranjih zadev zadovoliti tem pa, da je kdo s to štipendijo dovršil živinozdrav-potrebam slovenskega ljudstva, nikakor ne zdi prava Zakaj trdno smo prepričani, da vse okrožnice in vsi ukazi zastran slovenščine v pisarnicah ostanejo do ti- stihmal OUUUlttl 1C Zgolj iX<* JJ0.|JIXJU, UU a.iV/1 o V, ui Hiuu*».vui U«*OblCl WlVldJUl piCUBLUJUlIV. V {JURUJI gUSJJ. UI. LHJllIHJT za trdno ne ukaže, da se morajo pisan ja slo- daroval kmetijski družbi veliko hruševih in jabelčnih na papirju dokler se uradnikom ništvo , ni ob enem tudi sklenjena taka plaćana služba pozneje. . CZahvalaNa prošnjo v 34. listu „Novic" je častiti okrajni predstojnik v pokoji gosp. pl. Leitner venskega jezika naučiti, in dokler sejira v ta namen ne postavi rok ali termin. Tudi ne umeino zakaj ministerstvo v tej reči ni hotlo poslušati Ulil^LUU ^ JU CL rvct J liiiUIO tvyiot Y V T l/Vj ■*» vwi u* "vviv ^ sveta slovenskih državnih poslancev; ne umemo > zakaj pešek. Lepo se zahvaljuje za ta dar oskrbništvo društv. vrta. poslednjem listu naznanjena knjižica za župane je že gotova in se v Egerjevi tiskarnici odbor- se ministerstvo tega edino vspešnega sredstva tako dobiva po 70 krajc. Zdaj pa le po nji župani, uuuui-ogiblje. Kaka težava je neki to, reči uradnikom: do niki in svetovalci! V nji dobite vse, česar potřebujete tega in tega časa morate se slovenske pisave vsaj to- v svojih opravilih; za vsa pisanja imate obrazce (for- liko navaditi, da bote to, kar govorite vi ljudem y ljudje vam, znali zapisati? Ne bo jih konec ne nikov, ako bi se jim to tudi prav trdo zapretilo ! ali urad- Kaj mulare), vrh tega tudi poduk, kako v redu imeti svojo spis nic o (registraturo), opravilni red občinskega odbora, opravilni nauk občinskim uradnikom in aj▼ y WIAV VA »^V^ J ^ T ^^ w VVA^Vl Ml y f 11U1 11 Ci U IX kj UUlUOI\llll U l < bo pomagalo ljudém, če smejo od uradnije zahtevati slo- služabnikom itd. In vse to le za 70 krajc. venske zapisnike in slovenske dopise, ako pa uradniki ~~ pisati ne znajo! Ali ne bodo taki uradniki — in poznamo jih, ki čeravno so domači, še slovenskega prav nega vitrijola, nam je že od nekterih strani došlo Ker je za obrambo kolere v Ljubljani zopet ukazano, da se v záhode (sekrete) vliva voda zele- brati ne znajo — na vso moc upirali se, stranke hotele slovenšcino zahtevati rebiti še kaj hujšega delati? Saj imamo že skušnje, kaj ki bi odgovarjali, strašili, in mo- da Je more- vprašanje: ali vitrijol ne škoduje gnoju biti potem manj vreden? Na to vprašanje moremo po naključbi s časnikom „Chem. Ackersmann" odgovoriti, se to pravi, od n a s p r o t n i h uradnikov kaj zahtevati. Iz da zeleni vitrijol nic ne škoduje, marveč je še korišten kreg in prepir, in zeló se bojimo, gnoju po skušnjah v Lipsiku, Draždanah, Koloniji, razmer ízvira tacih da se ta ne bo vselej stránkám in slovenščini na korist Frankfurtu končaval. Dobro pomnimo pomen južno-slovenskega pregovora: „Komur je moliti, njega ni srditi." y Rotterdamu, Strassburgu itd. tudi tega ne umemo, zakaj se ravno nam «loven- péla Karlota Patti, ki jo časniki za „pevsko čudo" cem naša pravica na ta, tako nenavadni pogoj veže, razglašajo, s ktero se nekinobena drugapevka primerjati zakaj se Pa ravno nam Sloven- niti ; da Prijatlom petja in glasbe sploh moremo nazna- dan septembra bode v redutni dvorani péla Karlota Patti, ki jo časniki za „pevsko Čudo da jo moramo vselej še le posebej zahtevati, mure^ z, uju vreu pa st? uuju piuuuuuau »e urugi se mora vjsak posameznik še le z uradnikom za njo muzikalni mojstri, kteri slovijo po svetu. Ameri-trgati! Poljaku pravica brez posebnega zahte vanja godi? m da ne more ž njo vred pa se bojo producirali še drugi Zakaj se Nemcu, Talijanu, Magjarju, Hrvatu, Ali da v kanec Ullman vodi Karloto Patti po svetu, koncertih poje; da pa so predmeti teh koncertov mno-je Slovenec menj vreden, ko uni? Ali Slovenci ne govrstni, pridružuje jiizvrstne druge umetnike petja, izpolnujejo državnih dolžnosti; ne plačuje davkov kot glasovira, godbe itd. Po takem postajajo ti koncerti res uni y ne daje vojakov kot uni? Zakaj se tedaj samo neka posebna prikazen, kterim jih ni para. Potovavši njemu pri pravicah razloček delà? Nadjamo se, da po Ameriki, Angležkem, Francozkem, Nemškem přišel bodo jasnili naši državni poslanci y in upamo, da ne brez vspeha. ministrom to raz- je gosp. Ullman tudi v Avstrijo Pa kakor po- y in y pride manjkljivo je tudi to , kar se nam je za zdaj dovolilo, kodar se dne prihodnjega meseca v Lj u b lj an o, kakor smo rekli od y cez Maribor, kjer tudi napravi koncert ; primimo se tega čvrsto, in glejmo, da nam kar najboljši vrne v Gradec itd. Adelina, sestra Karloti sad obrodí. Naše načelo bodi: poslužiti se vsake ; SI do- praví ce, kolikor najbolj moremo. Delajte tedaj morodci slovenski; zahtevajte slovenske zapisnike in obogatéti je, kakor francozk časnik pripoveduje, pripéla premoženje od 15 miiijonov frankov, Karlota mora še bolj ako odpise. Posebno se nadjamo od naših domoljubnih žu- tov res da dohodki Ullmanovih koncer- IV Ul y aav/ IU 1 UO y KACU UUU^UUl UllULIMíUV Y1U 11.V1AVV1 v kterih Karlota poje, so po Francozkem zna- * UUWWÍ1V uv UWU.JM4UU \J \A UltOlU UWUlVijUUUlU U M llVV J V tvtuiui J-V CV JL 1 v u Cv pujo , OU J^U i. 1WUVVÙQ.U panov, da se bodo dovoljenih novih pravic skoz in Šali vsak mesec okoli 40.000 frankov. Karlota skozi posluževali. Kar je vlada ravnopravnosti glas v navadnem srednjem izrazu ni ne lep y ne ktere wKEEÍK^^^K^ĚKEEKBĚKK^^K^^^KĚĚĚĚK poin, premalo storila, moramo sami pristoriti. „Pomagaj si ne močen, je pa v visocih glas i h nedosegljiva ; časniki jo primerjajo s škrjancekom, kadar se ob zori sam kaw KJ Kj a. AiW y U.IVIUII-UV UULU1 i. IljUvl lil* }) VUlCigCi in Bog ti pomore!" — starodavni je pregovor yy Matica" je gospodu c. kr. deželnemu glavarju d vigne v višine in žvrgoli presladke pesmice Tedaj poklonila knjige, ki jih je ravnokar izdala. Na to je tega amerikanskega škrjanceka bomo tudi mi kmalu ~ priliko imeli slišati, sicer za dragi denar (vstopnina přejela ta-le prijazni slovenski dopis: „Slavni odbor! veseljem sem sprejel knjige, ktere je si. odbor 19. dne 1 gold., sedež gold.) vendar, ker se kaj tacega tega meseca mi izročil. Naj sprejme slavni odbor za enkrat sliši, šel bode gotovo poslušat, kdor strpi ban ta dokaz prijaznega obzira izraz posebne moje zahvale kovček. 292 Gosp. Kazda je 25. dne t. m. začel načrto- daje cesar Napoleon rekel vanje belaško-ljubljanske železnice v Be laku y da > yy a so Slovani zeló kamor Je tudi gosp dr. Toman šel. Novicar iz domaćih in ptujib dežel. petek je cesar Napoleon s cesarico zapustil Salcburg. Odhod cesarjev in cesaric je bil ravno tako prijazen kakor je bil prihod. Vládni časniki na-znanjajo, da ta shod pomeni mir svetu, ker ne avstrijskega ne francozkega cesarja ni volja vojske pri-četi. Bog daj! Napoleonovo cesarstvo si je brž pri pričetku prisvojilo prislovico: „cesarstvo je mir"; vendar koliko krvavih vojsk je že podkurilo! Blagor Av- nevarni protivniki Avstrije." Te besede so nem-škutarski časniki brž z debelimi črkami ponatisnili. Al sama nova ..Presse" je preklicala že drugi dan to laž m rekla y da je Napoleon le tako-le govoril: „Slovan- sko vprašanje jeza Avstrijo važno vprašanje; ako se to vprašanje nerodno razpravlja, utegne jej biti nevarno." To so vse drugačne besede, pa tudi nič novega niso. — Obravnave dun aj ske in ogerske deputacije še niso nič opravile; „glihate glihate", pa še nič niste „izglihale." Pri obedih, kterih so še dokaj imeli, so si poslanci prav dobrovoljni; al druga je pri razpravah denarnih. Magjarska deputacija se ne gane strij i j ako se ni Francozu v tesnejšo zavezo spustila, od tega, da Ogerska plača za skupne stroške to se bo v se pozneje bolj na tanko izvedelo. Naj povemo, kaj je pod naslovom „Skušnjave" (Heimsu-chungen) te dni pisal zraven „Zukunft" edini Slovanom pravični dunajski časnik „Reform", ko sta našega cesarja turški in francozki cesar obiskala, tako-le: „Ta dva pohoda (obiska) utegneta Avstrii nevarni radi to skušnjavi biti, ako se po njih zgodi to, česar nekteri ima cesarstvo na leto in dan svoj zadnja leta vplačanih davkov delež j ki jih po méri dunaj ska deputacija pa zahteva, da vsaka stran plača svoj delež ne po vplačanih, ampak po razpisanih davkih. Magjari so zvite glavice : nobena dežela ni v plačevanji davkov toliko zaostala kakor ogerska; zdaj bi pa UXVU^J^.X «.«.v. "J--O----7 ~------------ kratkovidni politiki želijo in prerokujejo. Imamo nam- naši reč v Avstrii nosti tako po zvezah hrepenijo, da bi tudi Turku bra-tovsko roko podali, Francozu pa celó v naročje ali naravnost v grlo zleteli. Politično življenje naklada težke dolžnosti in hude verige ! Se niso potihnili žalostni glasovi o smrti Maksovi, in že je přišel Napoleon III. v gostje na avstrijsko zemljo. Temu se morebiti ni bilo mogoče ogniti; al z ve z o Avstrije z Napoleonom Bog je po- da niso davka odrajtovali, sebi za podlago imeli, koliko naj bi v prihodnje donašali v skupno avstrijsko državno denarnico. Lepa bi bila ta, da bi na politike take, ki iz strahú in obup- naše dežeie navalili še več davka. Druga zadrega za obvaruj ! Ko to rečemo, ne mislimo nato, koliko srečni izid teh obravnav pa je ta, da ogerska deputacija nima po sklepu ogerskega zbora pravice, se že zdaj spustiti v to: koliko avstrijskega državnega dolgá vzame vsaka stran na-se in vendar je pri silném državnem dolgu to velike važnosti, da se brez obotavljanja odloči vsega tega se vidi, da se bojo „to plaćamo mi, ne mi- litika Napoleonova Avstrijo že poškodovala, slimo na to, da ona je naj prva in največ kriva vseh nazadnje ne bo iz te „glihenge glihali to plačate vi. in glihali nic. 4. dne prihod- ^ š ) _ J y -t # J ■' ; voijen, svoje nesreč, ki so Avstrijo poslednja leta zadele; se tako terrichtsrath" njega meseca začne odbor, za ustavne zadeve izvoljen, svoje obravnave na Dunaji. — Schmerlingov velikodušni smo, da verjamemo, da Napoleon spoznava krivico, ki jo je storil Avstriji, in da se storil kesá, da je to ,,Un- Že- leznico med Karlovcem in Reko začnó kmalu delati. je po „Fremdenbl." razpuščen. in da bi rad kaj popravil. In vendar svarimo Ogersko ministerstvo je za najtežavnejšo, 4 milj dolgo owlu j 1 m "" Aau aaj rrMï11' t^v*^ pot oc Avstrijo, naj se z Francozom ne zveže zoper Prusa j)a ^i pot od Reke v sredo dežele, dovolilo 4 milijone gold. (Prajsa). Prijateljstvo Napoleonovo obstaja v tem, p0 denaria? -se Avstrije želi poslužiti zoper Prusijo. Sovraštvo sn0vali zarôto da to ogersko ministerstvo ne prišlo na Dunaj po denarja? — Iz Crnegore se sliši, da so ondi na- nj ego vo proti Prusiji pa izvira iz francozkega strahú, dane bi se Nemčija zedinila, y po, kteri naj bi se zapodil sedanji knez ktera je zeló ne- črnogorski in se Crnogora zedinila s Srbijo. Prav na varna Francozu. Avstrija naj bi tedaj francozki po- tanko se pa ničesa ne vé. veliko slavo začeta litiki bila sredstvo zato, da ostane Nemčija razcep- ljena in po takem slaba, Francozu nenevarna. drla vse skupščina mladine v Belemgradu je v dveh dneh žalostěn konec vzela. Prenapeta stranka je podrla in raz- 7 Ako bi Avstrija ne premagala te skušnjave, utegne biti da vidi Prusijo ponižano, — al sovražtvo hudo nem- y s tem že je osupnila večino, da si je izvolila škega naroda si na glavo nakoplje. Naši strahopezd-ljivi, zvezelakomni politiki (berite le časnike!) želijo si celó zveze s turskim sultanom zoper Rusijo in slovanstvo. Iz strahú pred Rusijo in iz sovraštva do Slo- tistega Gruića, ki je bil med porotniki takrat, zarotnike zoper življenje knězovo oprostili krivde! ko so vanov bi se ti politiki hudiču samemu zapisali! Potem pa se čudijo in togotijo, ako tudi avstrijske Slovane zgrabi obupnost in ako mislijo na z vezo, ki bi jim sicer bila pogubivna. Ako se Avstrija ne ubrani skušnjave, v zvezo stopiti s polimescem zoper križ; ako bi se v jutrovih deželah v zvezi s Turkom v boj podala zoper Rusa, tedaj bi Rusija vse kristjane na Turškem in večino avstrijskih Slovanov na svoji strani imela. Naj tedaj Avstrija resno prevdari vse to, da odbije od sebe vse Listnica vredništva. Gosp. iz Ljub: Organizacija, bi se zdaj pripravlja in pred ustanovljenjem pride v pretres dež. zboru ali saj odboru, zadeva edino le kraje, kamor naj pridejo te oblastnije. Po takem ,,sve jedno". V Zit il a cena v Ljubljani 24. avgusta 1867. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 5 fl. banaške 5 fl. 97. tursice 3 soraice 3 fl. ječmena 2 fl. 50. fl. 40 prosa 2 fl. 80. 3 fl. 84. ajde 3 fl. 15. rži skušnjave, kterih nasledki ji utegnejo osodepolni biti. u ovsa 1 fl. 70. Salcburgu je cesar Napoleon poklical dunajskega državnega poslanca in notarja dr. Schindlerja pred , zato neki, ker mu je ta „véliki Nemec" po obrazu Kursi na Dunaji 21. avgusta. se zeló podoben. Pogovarjala sta se marsikai v avstrijskih zadevah; če je res, kar je menda Schindler sam v svojo hvalo raznesel po časnikih, in tù je tudi stalo, 5% metaliki 57 fl. 70 kr. Narodno posojilo 66 fl. 70 kr. Ažijo srebra 122 fl. 50 kr. Cekini 5 fl. 95 kr. Odgovorni vrednik: Janez fflurnik Natiskar in založnik : Jožef Blaznik v Ljubij