Pri Janezu Giontini-tu, bftkyarju v Ljubljani, »o nasledilo bukve nu prodaj: Romarska palica po poti v večnost. Prepisal Oroslar Car. I. pel. — Misijonski govori. Z ap op a de k. Japonski mučenci, križani 5. februarja 1597. Življenje in tepfljeaje »Malajk®? Mjil, kteri so bili o. februarja 1597 na Japanskem križani in o binkuStih leta 1862 v Rimu slovesno Svetnikam prišteti. V LJUBLJANI, 1808. V založbi in na prodaj pri Jan o z n Giontinitn, bukvaiji. - I. Japanski mučenci. 1 Ar -;ii i a naj zadnjem koncu izhodne Azije stoji' več otokov, kterih bregove kitajsko in veliko morje spira. Imenujejo jih z enim imenam Ja pan. Gospodarstvo čez nje ni bilo zmiraj v enih rokah, ampak mnogi so prejšne čase čez nje go¬ spodovali. Nazadnje spravi naj inogoč- neji njih, kralj Tenkan, druge pod svojo oblast in se imenuje cesarja. Pod to cesarsko vlado je bila dežela Ja pan, ko so Portugizi pervi pot do njenih bregov prijadrili. Komaj sedem let po¬ zneje prinese veliki apostelj Indov, sv. Frančišk Ksaveri, keršansko vero tje, in kersti mnogo ljudstva in tudi več kraljev, ker je Bog sam njegov nebeški uk s čudeži in znamenji poterdil. Ta nova keršanska občina ali gmajna je svetila z mnogimi in velikimi čed¬ nostmi in sicer tako, da je bilo misliti, da so se ventili časi aposteljnov zopet v te dežele. Skorej štirdeset let je rast- lo v Japanu število vernih mož in žena v miru in v sladkem varstvu sv. Duha; pa kar se vzdigne stari sovražnik čl«— veškiga rodu, razdjati dela božje. Neki hudobnež izmed derhali, Faksiba po imenu, ki se je pozneje Tajkosama imenoval, umori cesarja Nabunanga in se polasti gospodarstva čez Japan. Ta človek se je hlinil v začetku silno dobriga do kristjanov, jih je obkla¬ dal s častmi in službami in izroče- val jim je celo naj iuienitnejši deržavne opravila. Misijonarjem iz družbe Jezu¬ sove je celo privolil, da smejo brez vse zavire po vsem Japanu Kristusov nauk oznanovati ter prebivališa in cerkve zidati. Ali malikovavski popi, Bonči imenovani, kteriin je bilo zavoljo gerde dobičkarije na tem ležeče, da se stara malika Kumis in Fotoki še dalje častita, naznanijo Tajkosamu, da jim ni 7 mogoče, zalih deklet pregovoriti, ktere bi se vsaki cesarjevi volji udale, ker so kristjane in jim vera to prepoveduje. Ves serdit je razodel na to divjak na¬ enkrat naklepe, ktere je že davno sko¬ val, in leta 1587 da povelje, da imajo vsi misijonarji japanske dežele zapustili, Japanci pa, kteri so se k novi veri spre- obernili, k bogovam svoje domovine se verniti. Zdaj začnejo cerkve in hiše mi¬ sijonarjev ropati in požigati ter veliko zlo poštenih mož pahnejo v revšino. Ko pa pride portugiška barka pred Fi- rando, se zboji trinog, da bi mu kup¬ čija slabo nesla, ako se kristjanam sovražniga pokaže. Zavoljo tega pre¬ mem' sklepe svojiga serca zopet po okolišinah tistega časa. Sprejme tedaj portugiškiga poveljnika kaj prijazno ka¬ kor tudi Jezuite, ki so ga k cesarski mu dvoru spremljali. Dokler jih je tako nemilo preganjal, so se Jezuiti tiho v Firando umaknili. Na prošnjo kupcov, kristjanov ne preganjati, obljubi Jezuilam, da smejo v Japanu ostati, v cesarskem mestu 8 Nangasaki si hiše in cerkev zidati, tudi Portugizam, toda samo tem, pri¬ digati. Španski kraljevi namestnik na fili¬ pinskih otokih, Gomez Perez das Ma- rinas, si je mislil, da je zdaj prišel pravi čas, nektere mnilie svojiga naroda v Japan poslati, in sicer kol kraljeve poročnike ali poslance, da bi Tajkosa- lnu boljše misli do španskiga kraljestva vcepili. Zakaj cesar je žugal, filipinske otoke pod svojo oblast spraviti. Iz tega namena so bili izvoljeni: Pater Peter Baptist kot poslanec in komisar, očeta Jernej Ruiz, Franc od sv. Mihela, in pa brat Gonsalvi Garzia, kteri je ja- panski jezik razumel, vsi iz reda bo¬ sih frančiškanov. Podajo se ti možje na pot, pa bolj zato, da bi priložnost imeli, evangeli oznanovati, kakor pa za kra¬ ljeve zadeve se potegovati. Crejo pa toliko bolj serčni in polni zaupanja na delo, ker je papež Sikst V. z apostol¬ skim pisuiam od 25 . novembra 1586 vsem 9 frančiškaiiam, zlasti po onim na filipin¬ skih otokih prebivajočim, privolil, v Indii in Kini nove hiše in kloštre za razšir¬ janje vere napravljati, tako da bi ne bilo treba papeža pred za privoljenje prositi. Odrinili so 26 . maja 1593 iz Manile, pridejo po srečni vožnji na ja¬ ponske bregove, grej o k Tajkosamu, kteri je bil ravno v Nankoji, in mn iz- roče darove, ktere mu je poslal kraljevi namestnik Perez. Trinog sprejme pri¬ jazno poslance, čudeč se nad njihovo revno obleko, potem pa govori z veliko ošabnostjo od sebe in od svoje mogoč¬ nosti in jim razodene svoj sklep, da bo pred ko pred filipinske otoke obsedel, ako se kraljevi namestnik in Manilčani njemu ne podveržejo in vsako leto dav¬ ka ne plačajo. Za komisarja postavljeni Pater mu odgovori po svojem tolmaču, da španski kralj ne spozna nobeniga druziga gospoda nad sabo, kakor Boga, kralja nebes in zemlje, pa vendar stori rad prijatelštvo z njim, kakor je sam rekel kralju v pismu. Na to odgovori 10 cesar, da si v prihodnje nič bolj ne bo prizadeval, kakor s španskim kraljem in Manilčani vedno v miru živeti. Potem prosijo mnilii cesarja, jim privoliti, da smejo obe naj imenitnejši ja- panske mesti, Mijako in Ohosaka, obiskati. Trinog dovoli v njih želje in da svojimu ministru povelje, mnihe kot poslance po stari japanski šegi na ce¬ sarske stroške z vsem preskerbeti. Sko- rej pol leta so ostali mnilii v hiši po- ganskiga pleinenitnika, kteri jim je nena¬ vadno prijaznost skazoval. Ko se potem Tajkosama v svoj poletni grad Fuksimi verne, je dovolil frančiškanam, kteri so se mu prikupili, si v Mijaku hišo sozi- dati, toda s tem, da Japancain ne ozna- nujejo keršanske vere. Sozidavši si maj¬ hen klošter, so pridjali še majhno cer¬ kvico in jo posvetijo sv. Marii od An- geljev v Porcijunkuli. Obhajali so ondi leta 1594 vpričo mnogo mnogo še po¬ ganskih prebivavcov mesta Mijako praz¬ nik sv. očeta Frančiška. Ravno tako 11 so sozidali za bolnike dve bolnišnici, da so, kjer je bilo treba, tudi telesno po¬ moč dajali. Vsi goreči za zveličanje duš so ti mnihi v novi cerkvi vedno pridigali in sicer s tako srečo za poslušavce, da je rastlo, kakor ob času aposteljnov (djanje apost. Si, 47.) od dne do dne število tistih, ki so bili rešeni. Ali Bonči, kterili serd do kristja¬ nov ni bil nič manji, kakor hudobnost nekdanjih farizejev, se pritožijo pri mijakanskem poglavarji, da jih ljudstvo nič več ne spoštuje in jim daril ne nosi, kar so Mijakanci začeli te beraško oblečene pritepence občudovati in njih uk spolnovati. Poglavar pa, dasiravno pogan, vendar ni bil sovražnik kristja¬ nov. Svaril je mnihe, da naj nekoliko odjenjajo; bati se je, da bi cesar ne dal povelja, storiti to, kar je bil sicer že ukazal. Ali bratje spomnivši se besed sv. Petra in drugih apo¬ steljnov pred velikim zboram Judov: ,,Bogu se mora veči pokoršina skazo- 12 vati kakor ljudem" niso odjenjali od tega, kar so zaceli; še po drugih de¬ lavcev so poslali, po Patra Frančiška Blanko in Patra Martina od vnebohoda, odprd v Ohosaki drug klošter z ime- nain Betlehem iii ob eneni tudi še tretji klošter na stroške »pancov in Portugizov- zunaj mesta Nangasaki zraven cerkvice sv. Lazarja. Cesar vsega (ega nič ni vedil, da očetje očitno oznanujejo evangeli in keršujejo. Ko pa po zvitih Bončih to zve, se je mislil zaničevaniga od mnihov in ves razkačen ponovi zdajci povelje, ktero je dal pred malo leti in po kterem imajo oznanovavci keršanske vere kakor tudi spreobernjenci. umreti. Brez odloga (zakaj cesarjeve povelja so bile silne) hite vojaki h kloštru in cerkvi v Mijaku in jo obstopijo. Ravno so bili vsi du¬ hovni za petje večernic zbrani in tudi nekaj Japancov je bilo ondi, ki so se spreobernili in keršeni in v tretji red sv. Frančiška vzeti bili. Verh tega so prijeli briči tri izverstne duhovne iz 13 družbe Jezusove v njih stanišu v Oho- saki in sicer po hudobnosti poglavarja tega mesta, kteri jih je dal v Mijako peljati, dasiravno je trinog Tajkosania rekel, da naj se Jezuiti pri miru pu¬ stijo. Ti vsi, 2(i jih je bilo, so bili 13. decembra 1596 v spone vkovani in v ječo zaperti. Z vročim hrepe¬ nenjem sopri čakovali dneva svojiga nm- čenstva. Njih imena so te le: 1. P. Peter Baptist, duhoven in pridigar, prednik inisijonstva in po¬ slanstva, kakih 50 let star, je bil v gradu sv. Stefana v Avilski škofii na Španskem od žlahtnih staršev rojen. Sloveč po čednostih in veliki učenosti ni bil samo imeniten pridigar, teniuč tudi pokoril kristjan. Veliko tacih, ki so zašli, je pripeljal zopet na pot pra¬ vičnosti nazaj in hrepeneč po zveličanji 14 nevernikov je sel najpervo na Novo- špansko, potem pa se je pridružil mo¬ žem, kteri so šli na filipinske otoke evangeli oznanovat. 2. F. Martin de Agairre (ali od vnebohoda), duhoven in pridigar in eden izmed poslanstva, 30 let star, je bil rojen v Vergari na Španskem od žlahtnih staršev. Učil se je modro- in bogoslovstva s čudopolnim uspeham na visoki šoli v Alkali. Se kot mladeneč se je odpovedal bogastvu svojih staršev in je stopil v red bosih frančiškanov. Po storjeni redovi obljubi je postal duhoven in se je ojstro bojeval sam sabo, ker je svoj život, kakor koli je mogel, šibal. Hrepeneč po smerli mučeniški je šel naj¬ pervo v Meksiko, potem pa v Manilo. 3. F. Franc lilanko, duhoven in pridigar, kakili 30 let star, rojen v Oviedski škofii na Španskem. Bil je najpervo vzet v red frančiškanov, potem pa je želel priti k bosim frančiškanam. 15 V obojih kloštrih je zapustil izglede posebne čednosti. Na Japanskem ni imel druge skerbi kakor za zveličanje duše svojiga bližnjiga. Razumel je prav dobro japanski jezik. 4. Fr. Filip de las Casas (ali od Jezusa), je imel samo manjši žegne. Bil je 5Ž3 let star in iz Meksike. Starši njegovi so bili španskiga rodii. Ze v svoji pervi mladosti je šel k franči- škanam. Ko je mniško obleko oblekel, še ni dosti previdil, da mu bo v kloštru z zvitim sovražnikam se bojevati. Oma¬ ga tedaj pred njegovimi skušnjavami in iz kloštra pobegne. Ta nestanovitnost je njegove starše tako zlo žalila, da so ga na filipinske otoke poslali, da bi ga več ne vidili. Dve leti potem je obžalo¬ val svoje djanje in prejel mniško obleko pri frančiškanih kloštra sv. Marije od an- geljev v Manili. Ko je eno let na posku- šnji bil in jo je s častjo prestal, je prise¬ gel iu spokoril madeže svojiga prejšniga življenja s tako posebno spokornostjo, 16 da je bil vsem izgled svetosti. Veseli, da se je njih sin tako špreobernil, pro¬ sijo njegovi starši veliciga komisarja frančiškanov v Indii, ki je ravno v Me- ksiki bil, da bi smeli viditi svojiga sina v obleki serafinskiga očeta. Njih prošnja je bila uslišana, pa zavoljo lmdiga viharja na morji Filip ne pride vMeksiko; temuč v Urando v japanskem kraljestvu Tosan. Od ondi gre k Patru Petru Baptistu, misijon— skimu predniku v Mijaku, kteri ga prav prijazno sprejme in v klošter v Ohosaki pošlje, da bi bil P. Martinu v apostolskih opravkih pomočnik. Od tod je prišel v Mijako, kjer je bil v kloštru sv. Marije k angeljem z druzitni tovarši vjet. 5. Fr. Franc od sv. Mihaela. frančiškanski brat, eden izmed poslan¬ stva, 54 let star, se je rodil v Bariii, v škofii Palencia ne daleč od mesta Valadolid na Španskem. Dal se je naj- 17 pervo preobleči pri frančiškanih svojiga kraja, pa malo let pozneje prestopi k bosim frančiškauam. Poslali so ga potem v Novo Španijo in živel je sperva v Meksiki, pride potem v deželo Šišime- kancov, med kterimi je mogel veliko zopernost in britkost prestati. Potem se poda s P. Petram Baptistam na fili¬ pinske otoke, kjer je tako pobožno živel, da se je ves svet čudil nad njim. Bog je hotel s posebnimi gna- dami svetost svojiga služabnika po- terditi. 0. Fr. (aonsalvus Garcia, brat in eden izmed poslanstva, je bil rojen v Bazaiuu v izhodni lndii od portugi- ških staršev. Petnajst let star se pri¬ druži Jezuilam, ki so šli v Japan, se nauči deželniga jezika in očetje so ga odločili za učenika novospre- obernjenih. Z Bonči je imel več ko enkrat prepir in več njih se je po nje¬ govi mogočni zgovornosti spreober- nilo in kerstiti dalo. Osem let je bil 18 v Japanu, potem pa gre v Manilo. Tu je obiskoval večkrat frančiškanski klošter sv. Marije od Porcijunkule j stopil je v frančiškanski red in P. Petru Bapti¬ stu je prisegel kteri ga je i/.volil za tolmača in uda japanskiga poslan¬ stva. 7 . B*avcl Miki, Jezuit, Japanec, žlahtniga rodu in zlo omikan v posvetnih kakor tudi duhovnih rečeh, bil je v 33. letu svoje starosti. Blizo je že bil, za mašnika posvečen biti in spreobernil je s svojo zgovornostjo kakor tudi z bu¬ kvami, ki jih je spisal, mnogo mnogo svojih rojakov od pomote k resnici ali pa od hudobniga življenja k čed¬ nosti; med temi so bili tudi en cesarsk pervosednik in pa osem čuvajev der- žavnih ječ v Ohosaki in Mijaku. 8. Janez Soan (ali de Gotto, ker je bil na otoku Gotto rojen), Ja¬ panec, Jezuit, 19 let star, se je še učil in pripravljal za misijonsko službo, 19 ker je ljudstvu razkladal perve nauke keršanske vere. 9. Didak ali Jakob Kisai. Japanec, Jezuit, 64 let star, je keršanski nauk učil, zraven pa še v kloštru gospo¬ darstvo oskerboval posebno pohlevno in poterpežljivo, in s čednostmi, s kte- rimi ga je vsakdanje premišljevanje ter- pečiga Zveličarja silno vnemalo. 10. Pavel Suzukvi, Japanec iz Oari, ud tretjiga reda sv. Frančiška, je spisal več bukev za poduk novo- spreobernjenih, je stregel v bolnišnici in bil tolmač Frančiška nam. 11. Gabriel iz Duiska, iz ja- panskiga kraljestva Idsu, brat tret¬ jiga reda, učenec frančiškanov, 19 let star. 12. Janez Kvizuja. Japanec iz Mijaka, še ne davno keršen, brat tret¬ jiga reda, sosed frančiškanov. 2 - 20 13. Tomaž Danki. iz Mijake, brat tretjiga reda, tolmač mniham. 14. France, mijakanski mestnjan, brat tretjiga reda. zdravnik in spisavec pisem za hrambo keršanske vere, tol¬ mač mniham, 64 let star. 15. Tomaž Kosakvi. Japanec, brat tretjiga reda, ministrant očetam frančiškanam, 15 let star. 16. Joahim Sakvijor. Japanec iz Ohosake, tritjiga reda, stre/,oj v bolnišnici in kuhar frančiškanam. 1?. Bonaventura, .Japanec izMi- jaka, tretjiga reda, je bil kot otrok sicer keršen, pa je zapadel po zgodnji smerti svojih staršev kmali zopet malikovavstvu. Podučen pa od frančiškanov v dolžnostih, ktere je po kerstu prevzel, se je vernil ves skesan zopet v keršansko vero in ločiti se ni dal več od nje, ker je ostal stanoviten služabnik njen. 21 f8. Leon Eta razuma, Japanec žlahtnila rodu iz O ari, tretjiga reda in pervi tolmač frančiškanam. 19. Matija, Japanec iz Mijaka, brat tretjiga reda. Ko so bili mučenci zajeti, se je izdal za druziga Matija, kteri ravno ni bil priča in je do¬ segel tako namesti njega krono mu¬ čencev. 220. Anton, Japanec iz mesta Nangasaki, brat tretjiga reda, fant 13 let star, sin Kitajca in Japanke, učenec in ministrant P. Petra Baptista. 221. Ltidovik Ibarki. Japanec iz Oari,stric zdolej imenovaniga Pavla, fant 122 let star, še le pred nekimi mesci keršen, brat tretjiga reda, uče¬ nec in ministrant frančiškanov. 22 . Pavel Ivnikvi Ibarki. .Ja¬ panec iz Oari, brat gori (pod 18) ime¬ novaniga Leona, še ne davno keršen, 22 brat tretjiga reda, sosed in tolmač frančiškanov. 2 ‘ 4 . Mihael Kozokvi. izjapan- skiga kraljestva Idsu, tretjiga reda, sosed in služabnik innihov. 24 . Peter Sekueikseiu. Japa- iiec, inijaški mestnjan, brat tretjiga reda. Služil je mniham, ko so bili vjeli, straže pa ga primejo in pridružijo tako inu- čencam. 25 . Kozina Rakviso. Japanec iz kraljestva Oari, stanujoč v mestu Mijako, sin žlahtnih in bogatili staršev, še le pred kratkim keršen, brat tretjiga reda, slrežej ubogim v bolnišnici mnihov in njih tolmač. 26 . France Fahelantc . iz Kampiuta, je postal tovarš bratov v terpljenji, ker jim je vjetništvu stregel. Zadnjič okliče neusmiljeni trinog ‘23 Tajkosama to-le sodbo zoper mučenike: „Ker je cesar prejšne leta prepovedal vero, ktero uče očetje (tako namreč so imenovali Japanci vse misijonarje), nekteri očetov pa, imenovani ,,poslanci iz Luzona“ (to je, filipinskih otokov), so v cesarskem mestu se naselili in imenovano vero oznanujejo: so oni in vsi Japanci, kteri so to vero za svojo spoznali, s tem k sinerti obsojeni. Število njih vseh znese štiri in dvajset. Križati jih imate v Nangasaku. Okli¬ čite in dajte na znanje, da cesar pri¬ hodnje zopet in še bolj ojstro to vero prepoveduje. Dajte torej povelje, da se to ojstro spolni. Ako bi pa kdo temu povelju nasproti delal, naj se ne pokori samo on, ampak tudi vsa njegova ro¬ dovina s smertjo. Tako dano 20. dan enajstiga mesca po rajtengi časa, ime¬ novanem „Evioko‘‘. Dasiravno je v tej smertni obsodbi samo 24 junakov imenovanih, je vendar vseh, kteri so venec mučenstva prejeli, 24 26, kakor so gori zapisani, ako se pri— štejeta še dva druga, ktera sta se še le spotama k njim pridružila in z njimi vred v ječo peljana bila. Ko je bila obsodba oklicana, so jo nabili na vseh naj bolj obiskovanih krajih mesta Mijako. Drugi dan peljejo vse mučence, ki sojini bile roke na lierbtu zvezane, peš na neke ulice gornjiga dela mesta Mijako, kjer so vsakima odre¬ zali košček leviga ušesa. Ko je bilo to opravljeno, so se mogli po trije in trije vkupej na kola usesti. Tako so jih po deželni šegi po mestu Mijako vozili, potem pa v njih prejšno ječo peljali. Tretji dan (bilo je 3. januarja) so naložili po trinogovem povelji slavno dru- šino na vozove, v Ohosako peljali in ondi kakor hudodelce po ulicah na ogled okrog vozili. Iz Ohosake jih peljejo v Sakaj, kjer so jih ravno tako v zaniče¬ vanje in zasramovanje na ogled okrog 25 vlačili. Potem zapove Tajkosama, jih po veliki cesti v mesto Nangasaki pri morji peljati z odpertim pismam, da jih imajo od mesta do mesta vojaki spremljati in jim vsega dati, česar na poti potrebujejo, do Nankoja, kjer jih pričakuje Fazambura, brat vladniga glavarja v Nangasaku, kteri jih bo dalje do Nangasaka spravil. Zapuste tedaj 9. januarja, močno od vojakov obdani, mesto Sakaj. Pred njimi so nesli prepis Taj kosamo ve smertne obsodbe na les pribit. Na tem žalostnem potu se pridružita sv. mučencam dva druga spoznovavca, Peter in Frančišk, ktera sta jim nekoliko jedi in pijače dajala; pa vojaki ji zgrabijo zavoljo tega, in ko povesta, da sta kristjana, ji peljejo tudi na moriše. Poslednji dan mesca januarja pri¬ dejo jetniki v Fakata. 3Ied tem pa je Fazambura zvedil, da jetniki kmali pridejo, ob enem pa je prejel odperlo pismo od cesarja s poveljem, jetnike 26 brez odloga v Nangasaki poslali. 1. fe¬ bruarja odrinejo iz Fakata in pridejo v Karazu, tri milje od Nankoja, kjer jih je Fazainbura s svojilni vojaki čakal. Dalje grejo tedaj po svoji dolgi poti in pridejo skozi kraljestvo Fizensko v Su- kusaki, odkodar so šli prihodnje jutro zopet naprej. Dasiravno pa so se bo- jevavci Kristusovi vsako minuto bolj in bolj bližali britki smerti, so ven¬ dar hotli, dasiravno so se vsi mraza tresli, do Sinonka, 8 do 9 milj od Nangasaka, rajši peš hoditi. 4. febru¬ arja pridejo jetniki v poldanski vročini v Sinonko. Zvečer pred dnevam, pre¬ den so se na svoji poti v Tonkizu na barko podali (7 milj daleč so imeli namreč po morji se peljati) so zvezali vojaki vsem jetnikam, samo frančiška- nam ne, roke na herbtu, okrog vratu pa so jim vervi djali. Kinalo pri¬ dejo v Tonkizu, pa celo noč so mo¬ gli strašen mraz terpeti. Fazambura je dal v Nangasaki vsem prenočiše pripraviti, pa iz strahu, da bi se velika 27 množica kristjanov ne spuntala, je pre- menil svoj namen in ukazal, jih drugo jutro (5. februarja) pred vratini mesta Nangasaki umoriti. Na poti k morišu se je čudno naključilo, da so prišli mla- dimu Antonu njegovi starši naproti in so skušali, jokaje in prilizovaje ga pre¬ govoriti, vero zatajiti. Ali on je ostal terden in reče jim: ,,Kar mi vi obe¬ tate, so zgolj minljive reči; kar mi je pa Kristus obljubil, je večno in ne- beško.“ Potem da staršem obleko, v kteri je bil, in reče: ,,Nate obleko na¬ zaj, ktero ste mi dali“ in tako steče brez obleke h križu, ga objame, več¬ krat poljubi in zapoje zahvaljeno pesem. Z njim so bili drugi mučenci na križe privezani, kteri so bili na nekem griču, kakor na kalvarski gori, že pripravljeni. Tudi oče Janeza iz Goto je bil pri¬ čujoč , pa vse iz druziga namena ka¬ kor Antonovi starši; zakaj pobožen je bil in junaškiga duha in zdelo seje, da svojimu otroku zavida smert mučeniško. Pred vsemi se je Pavel Miki obnesel, 28 kteri je ra kužu začel zbranimu ljud¬ stvu govoriti in pridgati od keršanske vere; srečo si je vošil očitno, da sine na križu kakor Gospod Kristus in v ravno taki starosti kakor on svoje živ¬ ljenje končati. Nazadnje so mučence, vsaciga z dvema psicama, odspodaj od strani do pleč prederli in tako so iz¬ dihnili svoje blage duše v nebesa 5. fe¬ bruarja 1597. Njih trupla so visele delj časa na križih: vojaki so culi pri njih. Bog Vsogamogočni je hotel z marsikterimi znamenji svetost teh mu¬ čencev poterditi. 1. Ob tisti uri, ko so bili mučenci v ječo pahnjeni, se je prikazala zvezda z žarki, ki so bili križu podobni. Ste- gala se je od filipinskih otokov proti Nangasaku, kjer so bili mučenci po¬ zneje križani. Vidila se je vsako noč, dokler niso prišli mučenci na mesto svoje smerti. 29 2 . Ko .so mučenci v Mijaku v ječi ležali, se je zemlja skozi tri ure tako močno tresla, da se je več malikovskili tempelj nov poderlo. 3. \' tistem času so se oblaki nad mestam Mijako ulergali in povodinj na¬ pravili, ktera je mnogo ljudi, mož in žena, pokončala. 4. Podoba sv. Frančiška, ki je bila v cerkvi bratov postavljena, je potila kri potem, ko so bili mučenci vjeti. 5. Ko so mučenci na križu viseli in keršansko vero oznanovali, se je približala poganska žena, ktera je bila mutasta in tako nadložna, da je le še smerti čakala. Ko je križ P. Petra Baptista poljubila, je zdajci sprego¬ vorila in scrčno prosila keršena biti. Ko jo je Pater, ki je še živel, kerstil, je popolnama ozdravela. Mučenec nam¬ reč jo je mogel kerstiti, ker ni bil, ka- 30 kor tudi drugi ne, na križ pribit, ampak le privezan. 6. Tri dni po smerti P. Petra Baptista je teklo še obilno kervi iz njegoviga na križu visečiga trupla. 7 . Dasiravno so visele trupla mu- čencov dva mesca še po njih smerti na križu, so bili njih obrazi vendar, kakor ko bi bili živi. 8. Roparski tiči, kteri se na Ja- panskem Maskangues imenujejo in trupla ob življenje djanih razjedajo in žro, se v začudenje vseh pričujočih trupel mu- čencov kar dotaknili niso. • 9. Tista dva mesca, ko so trupla na križih visele, so vidili večkrat P. Petra Baptista s križa zginiti in v cerkvi sv. Lazarja pri kloštru v Nangasaki sv. mašo opravljati, pri kteri mu je mladi mučenec Anton v beli srajci stregel. S prisego poterjene pisane be- 31 sede, dveh prič, Janeza Rodrigueza Kuriela in Janeza Kerstnika de Aguirre se še hranijo, da sta se z lastnimi očmi tega prepričala. Janez de Aguirre pravi, da je vidil P. Petra Baptista v klošterski cerkvi v Nangasaki ma¬ ševati in prestrašen od tega, kar je vidil, je šel na mesto, kjer so mu¬ čenci na križu viseli; tu je vidil, da je križ P. Petra Baptista prazen in ko je stražo vprašal, kje da je truplo P. Petra, se mu je odgovorilo, da se prav dostikrat zgodi, da je križ pra¬ zen, čez nekaj časa pa se zopet vidi truplo 1*. Petra Baptista na njem viseti. Pi •iča je hitel tedaj zopet na¬ zaj, kjer je vidil Petra sv. mašo daro¬ vati, pa nikjer ga ni mogel več najti, verne se torej zopet h križem in najde mučenca na svojem križu viseti. Da so ravno to od poganskih vojakov slišali, so povedali pred sodnjo go¬ sposko: Peter Mentoja, gori imeno¬ vani Janez Rodriguez Kuriel in mnogi drugi. 32 Kiualo po smerti sv. mučencev so poslali provincijahi frančiškanov na filipinskih otokih od cesarja Tajkosama podpisano sniertno obsodbo, ravno tako pismo jezuita Petra Martineza, škofa japanskiga, kteri je bil pri njih smerti pričujoč. O tem je pisal veliki škof Manilski natanko v Rim in to pismo je veljalo kot od škofa storjen vvod za priprave za prištetje mučencov med zveličane. Apostolski sedež v Rimu je razpisal tedaj zdajci pooblastivne pisma, da bi tudi on to obravnavo začel, in razpisal jih je sicer škofu Tlaskalskimu, da bi se v Novi Spanii in v mestu Opidang, potem za vikarje dominikanov in jezuitov in za prised¬ li ike perviga, da bi se v Japanu, potem velikimu škofu Manilskimu in dvema višjima duhovnama ondašnje škofijske cerkve, da bi se na filipinskih otokih, zadnjič velikimu škofu Goaskimu in škofu Makaoskimu z dvema višjima duhovnama, da bi se v izhodni Indii ta reč preiskovala. 33 S temi pooblastivnimi pismi je bilo vsakimu teh sodnikov naročeno, vse pisma v Rim poslati, ktere to reč za¬ devajo. Ti pooblastenci rimskiga papeža so se pridno tega opravka lotili in so pridjali pričevavne pisma, med kterinii ste bile zopet od Tajkosama podpisana smertna obsodba od besede do besede v latinski jezik prestavljena, in ravno tako pismo jezuita Petra Martineza, škofa japanskiga. Vse te pisma so šle v Rim, da bi jih sveti prestol presodil. Papež Pavel V. je izročil to opravilo po tadanji šegi trem svetovavcam najvišji duhovne sodnije v Rimu: Janezu Kerstn. Coc- cini, Alfonzu Manzonadi in Filipu Pirovani. Ti so presojevali z vso prid¬ nostjo dosedanje obravnave in so našli, da se ne pogreša kar nič več za ve¬ ljavnost in poterjenje. Ker so pa prav mislili, da se vsaka taka obravnava 3 34 ravna po veljavnih spričbah, ako hoče obveljati, so si prizadevali pred vsem dokazati, da so priče brez graje in popolnaina zaupljive. Ko so to zadevo rešili, so izrekli v sklepu s popolnim prepričanjem, da so priče take, da nihče ne more nič zoper nje in da so v vseli rečeh verjetne. To je bila podstava cele obravnave. Ko je bilo to do gotovosti dognano, je začela sodnija kar mučen- stvo preiskovati. in kaj ugodno mu je bilo. Pred vsem se je dalo previditi, da je več prič, kakor jih postave tirjajo. Naštetih je namreč 19 prič, ktere vse iz svoje lastne vednosti izrečejo, da so ti služabniki božji veselo in radostno prestali mučenstvo za katoliško vero, za njeno spoznovanje in oznanovanje. Pride pa še več družili, kteri tisto pričajo in terdijo po tem, kar so slišali in kar je sploh od tega znano, lil ker pa ne postane zavoljo tega mučenec, kar kdo preterpi, ampak zavoljo tega, za kar kdo terpi, so sodniki popolnaina jasno dokazali mučenstvo kot pravo in 35 resnično, ne samo i/. junaškiga obna¬ šanja, stanovitniga do siuerli, ampak tudi iz duha in sklepa trinoga Taj ko¬ sama. Zavoljo tega so od cesarja stor¬ jeno in zgorej povedano obsodbo hotli predložiti, iz ktere se jasno in natanko posname, da je bilo sovraštvo do ker- šanske vere samo vzrok, da se je Tajkosama tako razserdil in da je ne- plašljivim tem spoznovavcam katoliške vere tako neusmiljeno smert nakloniti ukazal. Ni imel tedaj nič druziga, zlasti pa nič političniga pregrešenja mučencam očitati, ampak samo sovraštvo do ker- šanske vere je spodžgalo trinoga tako zlo, da so mogli tako nečloveško na križih umreti. Potem so pomislili sodniki, da so gori naštete mnoge čudeže pri¬ povedovale terdne priče, in da so bili ti čudeži posebno pripravni, mučenstvu pečat višiga polerjenja pritisniti. Na¬ zadnje so sklenili svoje natančno sporo¬ čilo o celi obravnavi z izrečenjem: Ta reč je taka, da se morejo po šegi rimske cerkve in po cerkvenih postavah, ako 3* 36 je svetimu Očetu (Urbanu Vlil.) tako prav, li služabniki Božji posvetiti in v spisek svetnikov po navadnem cer¬ kvenem obredu vzeti. — Ko je bila ta preiskava srečno dokončana, je šla ta reč po stari šegi k zboru kardinalov, ki je za red cerkvenih ceremonij po¬ stavljen; ta zbor je vse natanko pre- vdaril in od sebe dal: Dostojno je doka¬ zano mučenslvo in tudi čudeži so pre- pričavno dokazani in kadarkoli se mo¬ rejo ti mučenci kot svetniki razglasiti. Ko je tedaj general frančiškanov papeža Urbana VIII, serčno prosil, mu privoliti, da sme cerkvene dnevne čase in sv. maše v spomin teh mučencov obhajati, dokler niso med svetnike po¬ stavljeni, so odgovorili papež na menjenje kardinalov z apostolskim pismam od 24. septembra 1627, da privolijo po postavi, da ves frančiškanski red, potem tudi v Manilskem škofijstvu, v kterem so mučenci za keršansko vero posebno veliko storili, na dan njih uiučenstva t. j. 37 5. februarja cerkvene dnevne čase in sv. mašo obhajati smejo, kakor je v praznikih več inučencov navadno. Pri lem je ta obravnava obstala. Pozneje ni prišla več pred kako svetovavstvo, da bi jo papež kon¬ čali. Sodnjimu obravnovanju, ktero je bilo tako čudovito srečno doti— stihmal nadaljevano, je manjkalo sklep¬ ne in poglavitne obravnave, ktere je bilo treba za dokončanje te zadeve, da bi se mučenci poslednjič kot svetniki razglasili. Tako je počivala ta reč skorej tri sto let in nihče ni govoril od nje. Pa Bog vsigamogočni, kteriga sklepi so nezapopadljivi in kteriga pota so skrivne, je storil, da so se zadeve za¬ stran posvečenja japanskih mučencov, ktere so bile pred že skorej dokončane, ravno v naših žalostnih časih dognale, v kterih je, kakor se vidi, še celo v omikanih laških deželah setev hudobij 38 zoper keršansko vero s silo dozorela. V njih se postavi nov in očiten izgled vernim v natančno premišljevanje pred oči, kako naj si na vso moč prizade¬ vajo, te bojevavce božje posnemati in kakor oni, ne po zvijačah ne s straham pred terpljenjem se premakniti dati, od svoje vere tudi v nar manjši reči ne od¬ stopiti. Božjo previdnost voljno spolno- vajeso hotli tedaj naš presveti Oče papež Pij IX., da se posvečenje mučencov po stari napravi dokonča. .Sprejeli so tedaj prošnjo generala frančiškanov in ko so zaslišali od prelata, kteriuiu je bila ta zadeva naročena, da je resnica skozi in skozi dokazana, so sklicali namesti konzistorja v Vatikanu 3. septembra lanskiga leta zbor kardinalov od skupš¬ čine za cerkvene ceremonije, v kterem je kardinal Konstantin Patrici, prednik te skupščine in ob enem poročnik v tej reči vprašal: Ali se morejo z gotovostjo slovesniga posvečenja 23 mučencov iz frančiškanskiga reda lotiti? Vsi kar¬ dinali so odgovorili, da. — Sveti Oče 39 so se tedaj, ko so sv. Duha goreče /.a razsvetljenje prosili, 17. septembra 1861, v praznik sv. Frančiška Asisijana, v cerkev sv. Marije in Ara Coeli po¬ dali. sklicali prelatov, kolikor jih je bilo treba, in izrekli: „da se morejo z gotovostjo posvečenja 523 japonskih mučencev lotiti.“ Ko pa tudi general Jezuitov, I*. Pe¬ ter Bekers svetimu Očetu prošnjo poda, ravno to izrečenje tudi za tri mučence iz reda jezuitov dati, so zbrali papež potem, ko so si dali kakor popred resnico dokazati, ravno tisto skupščino k seji v Vatikanu 6. marca 18652, v kteri je kardinal Nikolaj Clarelli Peracciani kot poročnik vprašal: „AIi se morejo z gotovostjo slovesniga posvečenja 3 mučencov iz družbe Je¬ zusove lotiti? Vsi kardinali so odgovorili, da. Nazadnje so odločili sv. Očeta potem, ko so še bolj goreče Boga za razsvet¬ ljenje in pomoč prosili, v naznanjenje svojiga sklepa dan Marijniga oznanjenja, 40 kteriga je prečista Devica za vredno spoznana bila, v svojem prečistem telesu Besedo večniga Očeta spočeti. Potem ko je bil tedaj 25. marca imenovaniga leta v cerkvi sv. Marije nad Minervo, obdan od zbranih kardinalov, pri veliki maši, so rekli papež v zakristii te cerkve: Z gotovostjo se morejo lotiti posvečenja 3 japanskih mučencov iz družbe Jezusove. II. Življenje in djanja P. Mihaela, mniha v/, reda bosih trinitarjev. aS^ajnki Mihael, imenovan „od Svet- nikov“, je bil sin pobožnih in premož¬ nih staršev. Njegovinm očetu je bilo ime Henrik Argeinir, materi pa Mar¬ gareta Monserada. Bojen je bil leta 1591, v dan v arhangela Mihaela, v mestu Viš v »panskem kraljestvu. Ko je bil gnado sv. Duha pri sv. kerstu prejel, jo je ohranil in množil do po¬ sl ednjiga zdihljeja. Ker ga je Bog, kakor sv. pismo pravi (psalm 520, -1), s sladkim bla- godarovanjein obdaril, se je že kot maj¬ hen otrok popolnama pobožnosti udal in zlasti sv. Devico in Mater Božjo je tako močno častil, da je angoljsko češenje že molil, ko so njegove usta še komaj 44 jecljali mogle; njene kapele je zaljšal s svečavo in cvetlicami in z bolj viso- ciga kraja, kakor s prižnice, je spod- badal tudi druge otroke, ravno tako pobožno sveti Devici služiti. Na toliko stopnjo pobožnosti je celo prišel, da je, komaj pet let star, prečisti Devici ob¬ ljubil, večno čist kakor lilija ostati, in to obljubo je tako natanko spolnoval, da se pozneje nobeden, tudi norčevaje ne, ni smel prederzniti, od kake posvetne zveze z njim govoriti. Zgodaj že je prišel v šolo, kjer se je neizrečeno pridno učil. Sumljivih tovaršij se je ogibal in vedno je le življenje svetnikov prebiral, posebno tacih, kteri so v samoti živeli. Kakor pridna bučelica je nosil cvetni prali čednosti skupej in bolj in bolj ga je mikalo, v njih stopinje stopiti. Tako se je zgodilo, da je vnet od želje, življenje starih pušavnikov posnemati, z dvema šolskima tovaršema skrivaj mesto zapustil in visoko goro poiskal, 45 kjer se 'je v berlog skril, v k tereni je neki sv. Žiga, kralj Burgundski, kot pušavnik živel. Ker so ga skerbno iskali, ga najde nazadnje njegov oče na kolenih klečečiga in vsega objo- kaniga; ko ga oče vprašajo, zakaj se joka, odgovori, da premišljuje brid¬ ko terpljenje Kristusovo. Vernivši se v očetovo hišo je zgubil sicer upanje do pušavniškiga življenja, pa sklenil je, v svoji hiši kot milih živeti. Za¬ voljo tega se je začel močno sani sabo bojevati. Deske so mu bile po¬ stelja, kamen blazina; z bičem, s spokor¬ nim pašam in s postani je terl svoj slabi život. Pripoveduje se, da je ta¬ krat, kot otrok še, od ljubezni do terpljenja gnan se med ternje vergel in z vsem svojim životam se valjal, v čudenje in strah svojih pričujočih tovaršev, kteri so tudi pozneje drugim pričam pripovedovali, kako čudopolno so potolaženi bili, ko so ga brez vse poškodbe in še od najniaujšiga ternca ne opraskaniga zopet vstati vidili, ka- 46 kor ko bi se ne bilo upalo ternje nje¬ govima prečistiga života dotakniti se. Nedolžni fantič je rekel, da je to storil „iz ljubezni do Boga iu v posnemanje sv. očeta Frančiška 44 . Bog, kteriga dobrotljivost je tako obilna, tega prostovoljniga in ojstriga pokorjenj.a svojiga služabnika ni pustil brez plačila. Kar se namreč v življenji sveliga Alojzija Gonzaškiga bere, je hotel Bog na Mihaelu ponoviti, ker je tudi ta večkrat skušnjave zapeljive mesenosti občutil, pa nikoli ni kaka manj spodobna ali manj poštena misel njegove duše navdala. Ko je bil Mihael osem let star. mu uinerjd oče in mati in pride jero- bam v oblast, na kterih povelje se je mogel šoli odpovedali iu kupčijstva učiti. Zakaj njegovi skerbniki so mislili, tako njegovo premoženje po očetu zboljšati, da si je njih mladi skerbljenec svoj živež sam služil. Med tem pa Mihael 47 ni nehal, v pokori in pobožnosti vaditi so, in je bil izgled, klenimi se je bilo čuditi. K presveti Devici, ktero si je posebno za namestnico svojih star¬ šev izvolil, je z gorečim sercam molil, da bi mu pot do popolniga življenja kazala. Njegova želja ni bila prazna. Ko eniga dne bolj goreče ko kadaj moli, se mu prikažejo naenkrat njegov ranjki oče, in iz te prikazni je spoznal, da ga Božja volja k mniškimu življenju v klošter kliče. Zavoljo tega vzame od žlahte, prijatlov in domačije slovo in se napravi peš na dolgo in (ežavno pot v Barcelono. Ko v to mesto pride, stopi v red obutih mnihov ,,sv. Trojice za odkupovanje vjetih 44 , in ko je bil šestnajst let star, je storil klošlersko obljubo. Ko je pa izvedil, da je pater .,Janez Kerstnik od čistiga spočetja 44 , kteri je bil pozneje med zveličane po¬ stavljen , stare bolj ojstre pravila ime- novaniga reda ponovil, gre s privolje¬ njem višjih svojih v Pampelono, prejme ondi obleko tega bolj oj.striga reda iz 48 rok začetnika tega reda samiga, opravi v občudovanje vseh novicijat in stori potem v lem redu novo obljubo. Težko se da povedati in misliti, kako je Mi¬ hael v tem novem duhovnem življenji v čednosti rastel in kakšne izglede popolne svetosti je drugim zapustil, po kteri je od začetka svojiga življenja brez prenehanja z vso močjo hrepenel. Med tem se je po povelji svojih višjih modrijanstva in svetiga pisma najpervo na visoki šoli v Baezi učil, potem pa v Salamanki. Ker je bil silno bistriga uma in pri neprenehanem premišljevanji ne¬ beških reči od nebeške luči razsvetljen, si je pridobil v teh šolah toliko modrosti, da so ga večkrat njegovi učeniki sami v globokih in težkih vprašanjih za svet prašali. Kot duhoven se je zedinil v ljubezni popolnama z Bogatil in skerbel je z vso močjo za blagor in srečo duš svojiga bližnjiga ; to ste dve reči, na ktere se popolna svetost in pa zapopadek vse čednosti opira. 49 In res! kar zadeva ljubezen do Bo¬ ga. je bilo njegovo serce od lakiga ognja božje ljubezni vnelo, daje bil velikokrat v čudnem zamaknjenji z zemljo odmaknjen. Tako, postavim, se je, ko je eniga dne na visoki šoli v Salamanki patra Antoli- neza, zlo učeniga moža iz reda Avgu¬ štinov, od včlovečenja Besede božje sli¬ šal učiti, v premišljevanji te skrivnosti kar z vsem životam vzdignil in je v začudenje vseh tako dolgo mirno v zraku visel, dokler ni učenik sklenil svojigauka. Drug pot, ko je ne daleč od kloštra s svojimi tovarši od dobrote Božje go¬ voril, se je kar na enkrat vzdignil in neslo ga je čez kloštersko zidovje in z žilam obsejano polje tako daleč, da je prišel do cerkveniga praga, kjer je zo¬ pet na zemljo stopil in šel presveto Rešuje Telo častit. Ko so se dalje Salamančani pred¬ pustni čas nečimerno razveselovali, je napravil služabnik Božji s svojimi klošterskimi brati procesijo skozi mesto 4 50 in pride na zadnje do kraja, kjer se je najbolj divji hrup razlegal. Klo- š terski višji stopi tu na nekoliko višji kraj in s križem v roki si prizadeva, ljudstvo k pokori opominjati. Ko bi trenil, se zamakne Mihael v duhu, se vzdigne od zemlje, objame križ Go¬ spodov in ostane tako celo pridigo v silno zavzetje množice. Zlasti med sv. mašo in po povzdigovanji keliha se je zamaknil in vidili so ga z raztegnje¬ nimi rokami proti nebu se vzdigovati, tako vsega ločeniga od posvetnosti, da je eniga dne svečo na altarji, ktere luč je njegovo desno roko ožgala, še le opazil, ko ga je vpitje pričujočih iz zamaknjenja zbudilo. Vrednost te velike ljubezni do Boga je pa Mihaelova skerbnost za blagor bližnjiga še bolj povekšala. Noč in dan se je trudil, jim v revšini po¬ magati. Tolažil je žalostne, ženske, ktere so zašle s poti čednosti, je pri¬ peljal zopet na pot zveličanja, skerbel 51 je za bolnike (ako, da je velikokrat njih terpljenje sam prevzel; najbolj delaven je pa bil v odkupovanji sužnih, kar je poglavitni namen njegoviga reda, — kratko reči, bil je vsem vse, da bi bil vse Kristusu pridobil. Tej goreči ljubezni do Boga in do bližnjiga pa so stale tudi vse druge čednosti v lepi zvezi kot pomočnice na strani. V' svojih večkratnih viših raz¬ svetljenjih ni samo v skrivnosti Božje terdno veroval, temuč spoznaval jih je tudi jasno, kolikor je človeku na zemlji mogoče. Ko so ga enkrat vprašali, kaj zve, kadar je zamaknjen, je odgovoril: ,,Uterjeniga se čutim v resnici bož¬ jih skrivnost 4 '. V čednosti upanja je postal tako popolnama, da se je zdelo, kakor da že naprej uživa veselje zve¬ ličanih. To lepo poslopje popolnosti je pa na globoki in terdni podlagi poniž¬ nosti zrastlo. Mihael je imel vsaciga 52 človeka za veči časti vredniga, kakor ■sam sebe, in prizadeval si je, Božjo milost, ktero je prejemal, po moči skrivati. Le moč pokoršine mu je dala, da je več¬ krat gospodarstvo čez svoje klošterske brate prevzel. Tako tesno ubožnost si je prilastil, de več let ni imel ne celice ne blazine, na ktero bi bil svojo glavo položil. S pohlevnostjo Kristusovo ob¬ darovan je bil do vseh ves poterpežljiv in usmiljen. Vsem, kteri so ga zaničevali ali osramotili, je povračeval vse hudo z dobrim. V nesreči je bil kakor skala stanoviten; to stanovitnost je pokazal v neki priložnoti, ko ga je nevošljivost nekterih njegovih tovaršev počernila in po nedolžnem v ječo pahnila. Drugim moder vodnik, je bil ojster sodnik sa- miga sebe; vsem drugim pa je bil naj¬ boljši oče. Tako čudopolno popolnauiost živ¬ ljenja je hotel usmiljeni Bog z brezštevil¬ nimi darovi svoje neskončne milosti še obdariti. Navdan od preroškiga duha 53 je prerokoval Mihael mnoge reči, ktere so se še le v poznih časih ali pa v daljnih krajih zgodile. Tudi bolnikam je sprosil s svojo molitvijo zdravje, setve obvaroval požrešnih kobilic. Zoper hude duhove je imel strašno oblast. Vsa božja dobrota pa se je skazala v nenavadnem čudežu, da se je Jezus sani ponižal, z 3fihaelam po nezapo- padljivi skrivnosti svoje serce zamenjati. Ker je pa taka gorečnost božje ljubezni človeško moč presegala, je omagal Mihael bolj v tem ognji, kakor pa zavoljo kake bolezni. Na smertno po¬ steljo se je ulegel in s svetimi za¬ kramenti previden je izdihnil svojo dušo osmi dan svoje bolezni v nebesa 10. dan aprila 1625 v klošlru v Va- iodolidu, kteriga je sam s čudno po¬ močjo božjo sozidal, ves vreden, da mu veljajo besede Gospodove: ,,Zgo¬ daj je končal, pa je spolnil veliko let‘ ; (Modr. 4, 13.) Komej čez 32 let star je umeri iz ljubezni do Boga. 54 Ko se je v mestu razglasila smert blaziga Mihaela, je vrela brezštevilna množica ljudstva ga gledat. Od vseh strani se je slišalo govorjenje od nje¬ gove svetosti; spominjali so na njegove čudovite zamaknjenja; šteli so čudeže, ktere je delal. Tako se je zgodilo , da k njegovimu pogrebu niso prišli samo mestnjani vsaciga stanu, ampak tudi go¬ spoda in kraljevi služabniki, kakor je bilo sicer samo pri kraljevem pogrebu navada. Knialo po njegovi smerli je dal veliki škof Valodolidski po svoji višji oblasti djanja in življenje rajnciga Mi¬ haela popisati, ktere pisma so v Rimu dobile poterjenje od skupščine kardi¬ nalov, postavljene za cerkvene ceremo¬ nije (ta skupščina ima namreč tudi obravnovanje zastran tega, ali se ima kdo zveličanim prišteti). Nato so papež Urban Vlil. 6. februarja i<>27 posebno komisijo postavili, dapreskerbi, kar je treba, kadar se ima kdo zveličanim 55 prišteti. Povelja, kterih je bilo treba, so bile dane /,a sodnje preiskovanje in sicer v imenu apostolskiga sedeža v mestih Valodolid, Vis, IJaeza in Ma¬ drid. Ta preiskava je bila leta 1629 dokončana in pisma so v Rim poslali. Ker je bilo ravno tokrat razglašeno, kar so papež Urban VIII. ukazali, namreč, da se mora še le čez petdeset let po srnerti kaj početi v rečeh, ktere zadevajo posvečenje kakiga služabnika božjiga, so mogle zadeve, ktere so se tako srečno začele, za nekaj časa zastati, in govorilo se o tej reči tudi nič več ni do leta 1680. Zdaj še le je na sporočilo kar¬ dinala Nortfolcija skupščina za cerkvene ceremonije sklenila, da naj se ta reč zopet v pretres vzame in po danih po¬ stavah dalje doganja. Ko so bile sodnje obravnave dokončane, je razpisala ime¬ novana skupščina 5. februarja 168-1, da je obravnovanje veljavno. Preden so potem čednosti rajnciga posebno 56 presojevali, so pregledali natanko nje¬ gove pisma, samo eniga ne ,,o dušnem miru 44 , kteriga niso mogli najti. ( Kadar gre /.a to, koga med zveličane in svet¬ nike postaviti, je vselej več zborov, da sklenejo v tej reči, in sicer je pervi manjši zbor, v kterem se v hiši kar¬ dinala pervosednika samo svetovavci skupščine zberd; potem drugi manjši zbor v papeževem poslopji, v kterem poslušajo kardinali sporočilo in misel svetovavcov, nazadnje pa je skupni zbor v apostolskem poslopji, v kteriga pokličejo papež kardinale in svetovavce, da storijo sklep). 21 . dan julija 1733 je imela komisija pervi manjši zbor pri svojem sporočniku, kardinalu Zondada- ritu. Da bi se ugovori podani zoper izrečenje, da naj se med zveličane postavi, ložej overgli, sta bila še dva manjši zbora, 27 . septembra 1735 in 13. maja 1738. Potem še le je bil veliki zbor pred papežem Benediktom XIV.. v kterem je bilo vprašanje dano: „Ali je imel častitljivi Mihael res toliko 57 keršanskih čednost? 44 Na to so izrekli papež 10. aprila 17-12, ki je ta dan služabnik božji umeri, po sveti maši v cerkvi sv. Karola ,,k štirim vodnjakam 44 imenovani svoj sklep, rekoč: „gotovo je, da je imel Mihael božje in človeške poglavitne čednosti z vsemi drugimi čednostmi, ktere iz njih izvirajo 44 . Zopet čez dolgo potem, v letu 1776 namreč, je zagovornik, kterimu je bilo naročeno, naganjati, da se iz¬ reče, da je Mihael zveličan, iz pisem dva čudeža izbral, da bi ji skup¬ ščina za cerkvene ceremonije presoje- vala. 23. julija 1776 je bil pervi zbor pri kardinalu, Boschius z imenam, drugi pa 13. januarja 1778 v Vatikanu. Nazadnje je bil čez šest mescov, nam¬ reč 28. julija, v pričo papeža Pija VI. veliki zbor. Potem ko so papež goreče molili k Očetu vse svetlobe, so izrekli 29. septembra v praznik sv. arhangelja 58 Mihaela, ki je bil rojstni dan služabnika Božjiga, zopet v cerkvi sv. Karola: Dokazano in poterjeno je po trikratnem presojevanji pervo čudo: da je Marija Egidija Gill, ki je imela persniga raka, naenkrat in popolnama ozdravela, kakor tudi drugo čudo: da je bil Alfons Grasal, kterimu se je plečna kost zlo¬ mila , naenkrat in popolnama ozdravljen. Zadnjič je bil 24. novembra tistiga leta zopet veliki zbor Kardinalov skli¬ can in pretresovali so v njem vpra¬ šanje: „Ali morejo z gotovostjo tega služabnika Božjiga zveličanim prišteti ?“ Ko so vsi kardinali in svetovavci rekli, da morejo to storiti, so razglasili papež Pij VI. 8. decembra, v praznik pre- čistiga spočetja, drugi svoj sklep: „da se more namreč ta služabnik Božji z vso gotovostjo zveličanim prišteti* 4 . To se je zgodilo potem po pape¬ ževem ukazu z največji slovesnostjo v cerkvi vatikanski 2. maja 1799. 59 Ko je bila ta čast blagimu -Mihaelu pripoznana, je začel z novimi čudeži sloveti, tako da je mogel vsak dobro spoznati, da je on tisti, kteriga je hotel Gospod, kralj vseh kraljev, tako postaviti in pa tudi večjiga češenja vredniga storiti. Zavoljo tega je bilo novo sodnje obravnanje napeljano, in sicer zavoljo dveh čudežev, ktera sta se po njem zgodila že potem, ko je bilo dopuščeno, ga kot zveličaniga ča¬ stiti. Ta čudeža sta bila: iPcrvo čudo se je zgodilo perve dni mesca maja 1780, ko so v mestu Granada na Španskem v cerkvi bosih mnihov reda sv. Trojice njegoviinu zveličanju v čast cerkvene molitve obhajali. Frančiška Navarete-i-Sanz, 64 let stara, je imela že deset let raka pod jezikam, tako, da že jedi več ni mogla uživati, ker so bile vse usta razjedene. Ko ji zdravniki več ne morejo pomagati, prosi zveličaniga Mihaela pomoči in ko je devet dni 60 njemu v čast molila, se je odločila rakova oteklina brez zdravniške pomoči tako čisto iz njenih ust, da še sledu ni bilo v ustih več viditi. Drugo, še bolj veliko čudo, se je zgodilo na prošnjo rajnciga Mihaela v letu 1830. Janez Kerslnik od sv. Trojice, brat reda bozih mnihov sv. Trojice, 24 let star, je bil od klošterskiga višjiga v Rimu odločen vsakdanjo mi- lošino pobirati. Veliki trud in nezdravo podnebje mu naklonita hudo vročnico. ktera ga je vedno nadlegvala in zdrav¬ nike prepričala, da ima brat pljučno jetko. 5. marca 1830 je bila bolezen tako huda, da so vsi mislili, da bo po njem. Obhajali so ga tadaj in djali v sv. olje in mislili so, da se mu smertna ura bliža. Ravno tisti dan popoldne ob dveh je čutil naenkrat neki notranji spomin, blaziga Mihaela pomoči prositi. Koj prime njegovo podobo, jo pritisne 61 na bolne persi in obljubi, da bo, ako smerti odide, povsod milošino nabiral za stroške njegoviga posvečenja. In čudno! še začete molitve ne odmoli, in bil je že zdrav in terden. Bodlo ga ni več, težko sopenje je minulo. Koj skoči iz postelje, vzame svojo obleko, teče v cerkev, pade na kolena pred altarjem blaziga Mihaela in potoke solz prelivaje se zahvali svojimu dobrotniku iz celiga serca. Tako so ga našli klošterski bratje, ko so po dokončanih večernicah s kora prišli; mislili so, da vidijo človeka, kteri je od smerti vstal. Klošterski višji ukaže zdaj ozdravlje¬ nimi!, da se čudo še bolj očitno po¬ kaže, v apoteko poleg cerkve Matere Božje na uni strani angeljskiga mosta, daleč od kloštra iti in se tam zdrav¬ niku pokazati. Ko ta brata Janeza Kerstnika zagleda in vidi, da je jetka popolnama zginila in da se je rudeča barva in moč životu njegovimu zopet vernila, se je zlo zlo ustrašil in rekel glasno in očitno, da se je moglo to 62 samo po čudežu nebeškem zgoditi. Od tod je šel ozdravljeni v vatikansko cerkev in vernivši se v svoj klošter je rekel svojimu višjimu po vertu se sprehajaje, da se čuti tako močniga života, da si upa še dolgo pot narediti. In res živi ta klošterski brat še zdaj, čez 3 2 let, in je vedno terden in zdrav. Ko je bila po apostolskih posta¬ vah kakor sicer preiskava trikrat oprav¬ ljena in so bile te čudopolne ozdravljenja v skupščini za cerkvene ceremonije natanko presojevane, posebno pa v ve¬ likem zboru, kteriga so papež Gregor XVI. v Vatikanu 27 . maja 1841 sklicali, so rekli ta papež 22 . avgusta: ,,oba povedana čudeža, ktera sta se zgodila po Bogu na prošnjo blaziga Mihaela, je misliti, da sta po tritkratnem preis¬ kovanji dokazana“. Ostalo ni nič druziga več, kakor blaziga Mihaela povzdigniti na najvišji stopnjo slave, ktere morejo prebivavci 63 nebes deležni biti. To je božja večna modrost našima svetimu Očetu, papežu Piju IX. prihranila. Ko je imel namreč veliki zbor skupščine za cerkvene cere¬ monije pred svetim Očetam v Vatikanu 3. septembra I8(>1 svojo sejo in je kardinal Ludovik Altieri, škof Albanski, kot sporočnik vprašanje zastavil: Ali se more potem, ker sta čudeža po zve¬ ličanji kot resnična spoznana, blaženi Mihael slovesno svetnikam prišteti, so odgovorili vsi pričujoči, da se more. Ko so nazadnje sveti Oče Jložjo modrost goreče za pomoč prosili, so 17 . septembra tistiga leta, v praznik sv. Frančiška v zakristii sv. Marije in Ara Coeli slovesno rekli: Z gotovostjo se more blaženi Mihael med svetnike postaviti, in ukazali so, navadno s svinčenim pečatam prevideno pismo na¬ praviti zavoljo posvečenja, ktero se bo o svojem času v patrijarhalni cerkvi vatikanski zgodilo. II. Del —Popolne molitvene bukviee s poduki m moli¬ tvami. Zapopadek. I. Juterna pobožnost. — Poduoenje v jutern! pobožnosti. — Juterna molitev. H. Kako dan sveto pr c b i t i. — III. Večerna pobožnost. — IV. Mašna, in pridigna pobožnost. — Pcrva mašna pobožnost. — Druga mašna pobožnost. — Tretja mašna pobožnosti — Pobožnost pred in rpO pridigi. — V. Spovedne pobožnosti. — Klicanje svetiga Dnha na pomoč. -- Spotedoo ogledalo.— II. Obha¬ jilne pobožnosti. — Duhovno obhajilo. — VII. M o- litve sa odpustke. Haani odpustki. — Vlil. Ve¬ čeru lene pobožnosti. IX. Pobožno ali k sami sv. Trojici. — Litanije k sami sv. Trojici. — X. Pobožnosti k Bogu Očetu. — XI. Pobož¬ nosti k Bogo Sinu. — Obiskovanje sv. R. Telesa. — Litanije od siv. H. Telesa. — Molitev k sv^Serca- Jezusa. — Litanije od sv. Serca Jezusa. — Ccoenjc sv. Imena Jezusa. — Litanije od sv. Imena Jezusa. — Molitev k sv. R. Kervi Jezusa. — Litanije od sv. R. Kervi Jezusa. — Češenje sv. pctili ran. — Litanije od križaniga Jezusa. — Sveti križev pot. — XII. Po¬ božnosti k Bogu 'sv. Duhu. — Litanije od sv. Duha. — XIII. Premišljevanje Oče naša. --; XIV. Pobožnosti ;k svetnikam. — Pobožnosti, k Materi božji. — Vršenja er. Marijniga Sere«. — Pobožnost sv. rožniga kranca. — Pobožnost sv. ška- pulirja. — Lavrctanske litanije. — Litanije k sv. •ngelam. - Molitev k sv. aogelu varhu. — Molitev k sv. godovniko. — Molitev k sv. Janezu Kcrstniku.— Molitev k sv. Joahimn. — Molitev k sv. Jožefu. —