List
42.
Tečaj
XLIL
■
Izhajajo vsako sredo po eeii poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eeio leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold., pošiljane
Vj«	111	i	' i	i	il.	m m	^ Am	w	•«	^	i i	^ ^ -i
po posti pa
leto 4 goid. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr
¥ Izubijani 15. oktobra 1884.
O b s e g : Kazglas kranjskim živinorejcem o prodaji plemenskih goved v Ljubljani.
Izkaz obdarovanih razstavljavcev na
kmetijski razstavi v Krškem.
tralnega odbora c. k. kmetijske družbe dné 12. oktobra.
Kako naj se globoko oranje pravilno in koristno izvršuje. (Konec.)
Deželni zbor kranjski.
Nos (povest).
Seja cen
Naši do
pisi
Novičar.
Gospodarske stvari.
Sreberno svetinjo je dobil čast. gosp. J.
Vesel, župnik pri Sv. Duhu blizu Krškega
za nai-
Razglas
kranjskim živinorejcem o prodaji plemenskih
go vet v Ljubljani.
boljšo zbirko namiznega sadja. Ta gospod je razstavil
na jako okusno postavljenem stojalci tako lepa jabolka
in hruške, kakoršno si člověk le misliti more, in ka koršna člověk navadno
naslikana vidi. Njegova zbirka je imela okolo 30 vrst sadja, katero je sam
C. k. kmetijska družba kranjska bode v Ljubljani izredil, dobivši đrevje iz sadjerejske šole na Slapu.
18. oktobra
stilnice ,,zum baierischen Hof" na dunajski cesti
dopoluđne job 9. uri na dvorišči go- Njegove najboljše vrste jabolk iu hrušk bile so vse
pravilno imenovane in se tudi v tej zadevi ođliko
plemenskih juncev in 2 telici štajarskega muriškega vale ođ druzega, obilo razstavljenega in tudi v obče (sivega) plemena prodajala.
Ta živina se bode postavila na prodaj za polovico
zeló pravilno imenovanega sadja.
Nikdar se ne bi nadejali, da more pri Sv. Duhu
---—----------- r——--------r v ~ «j	^ ,	xwaucii o\j u\j mi linuujaii , mrt uihu jui u v • jl/uuuj
tište cene, za katero jo družba kmetijska kupi, in se y Velikem in Malem Trnu tako okusno sadje obroditi. proda tistemu
?
kdoi
J°
koj plača in
dve leti za pleme obdržati.
največ za-njo dá proti temu, da 3. Srebema svetinja je připadla g. Ogulinu se s pismom zaveže, jo najmanj iz Novega mesta, ki je razstavil najboljšo in najboga
tejšo zbirko pravilno imenovanegagrozdja. Gosp. Ogulin
tej dražbi se zato pripuščajo samo kranjski je strokovnjak v kmetijstvu, s katerim se uže celo
zivmorejci
Glavni odbor c. kr. družbe kmetijske
v Ljubljani 4. oktobra 1884.
svoje življenje bavi.
dosego večje popolnosti je ob
Karol baron Wurzbach-Tannenberg
?
predsednik.
Gustav Pire
tajnik.

hodil mnogo kmetijskih razstav, bil razsojevalec tu in tam, aranžiral pred štirimi leti prvo đolenjsko kmetijsko razstavo v Rudolfovem in bil prvi sprožitelj in delavec tudi pri naši razstavi.
Sreberno svetinjo je dobila grajščina na za najboljšo zbirko brezdimno posušenega katerega je obilo razstavila v velikih košarah.
4.
Raki
sadja
Tudi pri druzih oddelkih razstave se je grajščak gosp.
Izkaz obdarovanih razstavljavcev na kme- Lenk udeležil. Njegove razstavljene reči si videl v
prvi največi sobi, v telovadnici med stroji (za vinar -
tijski razstavi v Krškem.
Dobili so sreberne svetinje sledeči gospodje: . Grof Ervin Auersperg na Turnu pri Krškem — za najboljšo in najbogatejšo zbirko domačih pridelkov z ozirom na to, da se je tudi pri druzih oddelkih hvalevredno udeleževal. Imel je jako veliko zbirko sadja, zelenjave itd. Njegova vina so urejena bila v prvi (belo vino) in drugi razred. Pohvalil se tudi njegov jabolčnik in kis. Zunanja oblika njegove razstave je bila kaj okusna in veličastna; pri
urejevanji grof Auerspergovih razloženih predme- Hočevarju za najbogatejšo zbirko belih žlahtnih na tov in pri uredbi skupne razstave ter dekoracije je miznih vin lastnega pridelka. In to je tudi bila zbirka
stvo) in orodjem, na dvorišći (brane) in pred šolo, kjer je imel lepo živino. Še celó dva para močnih in lepih vprežnih volov je pripeljal na ogled — in v eni sobi je bil tako prijazen, da je dal razložiti velik zemljevid kranjske dežele iz 18. stoletja (star kacih 150 let). Grajščak g. Lenk s svojim sinom, ki se jako zanima za slovenski jezik, je kazal jako veliko simpatijo do razstave. V dokaz naj navedem to, da je podařil odboru 30 gold, za tri darila kmečkim izložnikom.
Sreberna svetinja je připadla gosp. Martinu
imel njegov prvi vrtár velike zasluge. Z ozirom na to bogatega g. Hočevarja, ki ima velikánsko zalogo do
se je grofu E. Auerspergu dala tudi diploma c. kr. mačega vina od 1. 1872. dalje. Ni se mu moglo nika-kmetijske družbe in njegovemu prvému vrtárju častno kor odrekati prvo darilo, če tudi so bila razstavljeaa
darilo 20 gold.
od druzih gospodov izvrstna vina čistega risleca
?
vv. ifé
- . • -V - -
/	v , •	.sr
. > v	• i
« w \

naj boga tej šo zbirko žlahtnih vin imel je vendar le g. Hočevar, ki se je uže pri druzih oddelkih mnogobrojno udeleževal.
6.	Sreberno svetinjo je nesel seboj v Maribor g. Vrba, nožar, ki je s svojim lastnoročno izdelanim sadjarskim, vinarskim ili vrtarskim orodjem přišel k
razstavi in tu obiskovalcem skozi teden dni razkazoval in prodajal svoje čez vse hvalevredno orodje nizke
cene.
Bronaste svetinje so dobili:
1.	Kmetij ska podružnica vBoštanji za veliko zbirko (29 vrst) namiznega sadja. Boštanjci s svojo podružnico so kaj hvalevredni kmetovalci, ki so se posebno sadjereje lotili. V izgled jim je posebno predsednik kmetijske podružnice, gosp. A. Planinec, in grajščina boštanjska, ki se po izreku oskrbnika g. Bohutinskega toliko peča s sadjarstvom, da ji ono več donaša nego vinarstvo.
2.	Bronasto svetinjo je dobila za najbogatejšo zbirko žlahtnejše zelenjave gospa Josipina H oče var. Vrla gospa, vzgled vsaki gospodinji visokega in niz-kega stanu, razstavila je krasno zbirko iz svojega pre-lepega vrta, kjer so pod njenim nadzorstvom izrastli
toliko izvrstni sadeži.
3.	Bronasto svetinjo je dobil gospod Viljem Pfeifer, župan itd. v Krškem, za svoja izvrstna bela in crna vina. Gosp. Pfeifer ima v svoji veli-kanski kleti tudi veliko zbirko vin, katera so razso-jevalci enoglasno postavili v prvi in drugi razred. On prideluje vino na Tržki Gori pri Krškem in na Raki.
4. Bronasto svetinjo je dobila gospá Ana Ko don iz Srebernič pri Novem mestu za bogato zbirko domačih poljskih pridelkov, od katerih je razstavila zlasti veliko lepih nenavadnih žitnih semen.
5.	Za bogato zbirko pravilno imenovanega grozdja je dobil bronasto svetinjo č. g. župnik Schweiger, ki je iz daljne Ra do vice pri Metliki poslal veliko
grozdja.
6.	Drugo darilo za brezdimno posušeno sadje je dobil čast. g. župnik A. Tavcar na Raki, namreč bronasto svetinjo. Njegova razstava ni bila tako velikánská kakor od grajščine raške, a obsegala je ipak lepo sadje in dobro vino, a njegovo brez dima posušeno sadje je bilo tako okusno, da je v tej stroki zaslužil drugo darilo.
7.	Bronasta svetinja je romala na Jesenice pri Véliki Dolini v roke veleposestnika in zdravnika dr. Namorža. Ta gospod je razstavil mnogo vrstne
reči; listnato zelje, lepo sadje in drugo. Med njegovo izložbo je pa imponirala velika košara olupljenih če-špelj (prunel) in za te je dobil prvo darilo iz tega od-delka, namreč bronasto svetinjo. Gosp. Namorž producira v veliki meri olupljene češplje, on si vzdržuje v ta namen po 24 delavcev.
(Dalje prihodnjie.)
Kako naj se globoko oranje pravilno in
koristno izvršu e.
Spisal M. Rant.
(Konee.)
Skoraj in gotovo še boljše, nego gnoj prec pod-oravati, bilo bi pa, da se v to odločeaa njiva precej v jeseni 2 % do 5 centimetrov globokeje preorje, dobro prebrana, se v teku zime na-njo zadosta dobrega in močnega gnoja navozi, kateri se po nji lepo in enakomerno razgrne, ali kakor pravimo: raztrosi. Na tako pripravljeni svet je najbolje v prihodnji pomladi krom-
pir saditi, ali ga pa z repnim semenom obsejati. Potem se na takem zemljišči sporedno vršé nasetve raznih strain, kot to umno kmetijstvo učí. Pri tako pripravljeni in globokeje preoravani zemlji veseliti bode se imel kmetovalec uže v prvém letu kot vrednega plačila svojemu trudu, obilnejših, bogatejših in okus-nejših pridelkov tako, da mu koristno - naprednega opravka nikdar žal ne bode. Korist, katero nam pravilno izvrševano globokeje preoravanje njiv in polja rodi, daje in donaša, je očividná ; z umnim postopan-jem pri tem more si napredni kmetovalec poleg zadost-nega in dobrega gnoja svoje njive in polja tako zbolj-šati, da mu njegov trud v prihodnje brez posebnih njim in nesreč z podvojenimi in boljšimi pridelki hva-ležno povračujejo.
„Brez truda ni kruha", veli prislovica. Koliko je pa še dan današnji mučnega truda, sosebno med domačimi kmetovalci, Kateri jim niti male suhe skorjice kruha ne daje. Zakaj to? Odgovor je kratek: „Ker se trudapolno delo in započetje brez vseh naprednih pravil umnega kmetovanja izvrsuje". Praktičen člověk v ravno istem času in v enakem položaji z veliko manjšim trudom več nego dvakrat toliko doseže in svoje delo koristneje dovrši, nego oni, kateri se brez glave, brez reda in brez vsakoršnih naprednih pravil trudi in mučno ukvarja. Tudi pri naprednem kmeto-vanji mora biti vsako delo o pravem času ter ob enem tudi pravilno dognano in izvršeno. Le na tak način trudapolnemu in mucnemu priza ievanju pošteno, obilno, dobro in gotovo plačilo izostalo ne bode.
Globokeje preoravanje, pravilno in o pravem času izvršeno, zboljša vsako kulturno zemljišče brez raz-ločka na zemeijsko vrsto ali sorto ; a še posebno ugaja
pa onim peščeno-priialčasto-humoznim zemljišćem, katerih plitva brazda je v teku mnogobrojno-letnega in
sporednega obdelovanja se v pracati prah spremenila in razpadla. Uže po ne ravno preobćutnih sušah je brazdino površje takega zemljišča sam drobni prah, kateri deževnice ne sprejema lahko, in na katerem se taka ob le nekoliko trajajočih deževjili zopet skoraj brez vse koristi raz površja v ozračje izpuhti. Tako zemljišče zboljša se s tem najgotoveje, da se izpod na-vadne prhalčaste plitve brazde z globokejim preoravanjem od časa do časa primerna plast spodnje nero-dovitne zemlje (katera pa po razpadu in kemičnem naravnem razkroju tudi rodovitna postane) na njeno površje dovede; ker je ta zemlja boij zvezana, sprejema tudi ložeje iu v bolj obilni meri deževnico v-se, a pod taisto pa tudi drobna prhalica brez posebne suše — vlažna ostane, in to po — iz zemlje izpuhte-vajočih se soparih, kateri se ž njo družno spojé.
Marsikoga utegnila bi pred globokejim preoravanjem svojih njiv in polja plašiti misel, da bode potem potřeboval dosta več vprežnih moči pri oranji, nego je je do sedaj. Pa — ta bojazen bila bi le opravičena, ako bi se globokeje oranje nameravalo z najstarejšim lieukretnim domaćim plugom izvrševati, kateri je še tù in tam v okoženo-podedovani navadi in je tudi uže pri navadno-plitvem oranji za ubogo vk>režno živino prava muka, bolje rečeno : „živinska vica". — Ako si pa napredni kmetovalec za preoravanje svojih zemíjišč omisli lastnosti zemlje primerno novošegno oralo, preorava! bode ž njim svoja zemljišča sè sedanjo navadno vprežno močjo ložeje in sigurneje, tudi globokeje, nego se to sedaj poleg starega neukretnega lesenega pluga
ob plitvem oranji godi.
Kakor more dandanašnji izurjeni rokodelec svoja
delà s praktičnim in priročnim orodjem bolje, gotoveje, točneje'in sigurneje izvrševati, da splošni konkurenci ne podleže, ravno tako je tudi za domaćega polje-
đelca uže skrajni čas, da za obđelovanje svoje kul-	delstvo sklene predložiti načrt razpisa štirih premij po
turne zemlje staro, neukretno in slabo orodje popolno	100 gold.
zavrže in je z boljem, naprednim in novošegnim za-	V naznanje se vzame vsled poročila c. kr. kupčij-
meni in nadomesti.	skega ministerstva imenovanje gosp. grofa Goëhs-a v
Poleg dobrega praktičnega in primernega kmetij-	železniški svet ter njegovega namestnika gospoda J.
skega orodja gre tudi poljsko delo kmetovalcu poleg veliko manjšega truda in zamude dragega časa točneje in bolje izpod rok, ga obvaruje mnogoterih občutnih
stroškov,
boljšimi pridelki obilno povračuje.
Mili slovenski poljedelci! Koló časa se neprestano
Murnika.
JV/V* -LV.IV,	V ^ ,---J ~ -----~ "------ ~---
ter mu pot, delo in davke z bogatejim
vrti, nobenemu ne prizanaša in vse, ka
ni
pravljeno
miljeno in brezobzirno pomandi
Kmetijske novice in izkušnje.
* Stroški za uničevanje trtne uši znašajo za po-
nj pri- litični okraj Brežice na Štajarskem 25.160 gold. Oku-
jJJL Cl V ij LIJIV; « 1A*^IA0XX1XXJ V XXV/ XXX kj x ^ w	^ a " v J^vwi^ii vu ?
pa tudi nas ta brezobzirna moč časa neusmiljeno pod
da
ženili je v tem okraji 376 53 ha., toraj ni težko izra
ne spi
in ne vniči, napredujmo v vseh slojevih
čunati, koliko goldinarjev odpade na en hektar.
Ko
nic
bil ta znesek tudi desetkrát veči, bi to ne storilo
đa bi bil namen, trtno uš pokončati, dosežen.
umnega kmetovanja brez obotavljanja, brez premislika
in to, kolikor mogoče, z zđruženimi močmi. Kar ni Trtna uš se pa ne zmeni ne za žvepljeni ogíenec, kakor tudi za nobeno drugo sredstvo, ona se razširja z
posamezniku doseći mogoče. doseže se lahko v združbi
I'	^	^	w ~	----O--7 --------------/	UUUJL U ti UU UV11V VAX U^ V UJL \JUU U T V ^ VlitV VJ^J 1 U/WU11. J
v lepem bratskem sporazumljenji ! Združena moč je vedno večjo hitrostjo, tako đa je štajarski deželni zbor
zlati obroč, katerega tudi nobena peklenska sila raz- sklenil, iz deželnega zaklada h tem stroškim nič več dreti in raztrgati več ne more, ako le vse prava pri- doplačevati. Iz stališča đavkaplačevalcev je ta sklep jateljska ljubezen in " druži in veže.
bratovska eđinost nadvlada, edini
?
za odobravati. Kaj bode pa pri nas na Kranjskem, ki imamo trtne uši ne dosto manj kot na Štajarskem?
Seja
centralnoga odbora c. k. kmetijske
družbe
*
* *
* Tudi v Istriji se trtna uš hitrofrazširja, po zadnjih poročilih je uže 60 ha. okuženih in deloma uni-
čenih.
dné 12. oktobra.
Ker je današnja seja namenjena razđelitvi sub-
navzoča sta pri seji zastopnik vlade gospod
. Wurzbach in zastopnik deželnega
vencrj
vlađni svetnik odbora gosp. cesarski svetnik J. Murnik
N
Seji predseđuje gosp. baron Wurzbach-Tannenberg
so tajnik gosp. Gustav Pire in odborniki go
podje Bi
Kastelic. Neweklovski, Robic
?
i
Wurzbach, Witschl
,, nciouuiiv.	X.VVXV, Souvan
di
Za subvencijo ovčjireji je prosilo 41 kmetovalcev ter se je sklenilo, 18 prosilcev uslišati, koji dobijo po

enega ovna ukviškega plemena, oziroma tuđi eno ovco
Iz subvencije za. ovčjereje nakupljene ovne oziroma ovce ukviškega plemena dobijo sledeči kmeto-valci: Franc Čadež iz Bačne, Josip Preša, župnik
v Peči, Alojzij Župan v Došlovci
rovnici, 1U.Í3I Lili jLJVUgaj V XI^UJUI ,	xxuuux y x^i ^ -------------" -------J — -----J	-----— r —--
peči. Jernej Žvan v Spodnjih Gorjah, Janez Marolt v rodnjakov v tem društvu (klici: čujte! čujte!) in to so
Radovni. Franjo Blažič v Dobračovi, Martón Kristan samo ostanki iz boljših starejših časov ; vsi so uže
starčki, ki štejejo čez 70 do 80 let (klici: res je!) in
?
Janez Žark v Že
*
* *
*
1885.
koja se bode otvorila 1. maja 1885., bode tudi med
priliki deželne razstave v Budapešti
?
narodna razstava domačih žival. Natančneje določbe kakor tuđi tiskovine za naznanila žival, katere se
?
hočejo razstaviti, dobe se v pisarni c. družbe v Ljubljani.
kmetijske
Deželni zbor kranjski.
4. seja 23. septembra.
Govor gosp. Svetca o kranjski hranilnici.
(Konee.)
Več let sem se namreč med ude ne sprejme več
Martin Žvegelj v Rečici, Mat. Kuhar v Beli- noben slovenski narodnjak. Sedaj je samo še pet na
v Kopačnici, Franjo Petkovšek v Zaplani, Franjo To mažič v Sanoboru, Matija Debev v Matenjivasi, Franjo na kraji človeške starosti, in v malo letih ne borno
* ~ — ^v/vr*«., — v---—---- . ----------------
Bonča v Zadlogu, Janez Dolanec v Dohancu
Josip
imeli nobenega narodnjaka več; ali
je to pravično?! v
JLMJlIUtf .V Zjauiu^u, Odi JLCZj X7Uiail*jV> V -X—7 V J. A (A> 11 vj U , TJ UOH'	~ ^ ~---^^.-.j^^vv •	1 «i**	VV r. .v ,	.. .
Potokar v Stavčevi vaši. Andrej Habic na Javorju, Josip deželi, katera je po svoji ogromni večini slovenska in Grile v Vačah. — Za slučaj, da bode več ovnov na pri premoženji, katero se je nabralo iz žuljev z golj slo-
razpolaganje, imata prednost Mat. Hočevar na Zgor- venskega ljudstva! To, gospoda moja, gotovo ni pravično in tudi za hranilnico dobro ni, kajti skušala se
je uže agitacija, da bi se napravile konkurenčne hranilnice. (Poslanec Dežman: Naredite jih! velika veselost
njem Berniku in Josip Prešern na Vrbi
Subvencijo za sađjejerejo v znesku 200 gold
sklene tako-le razđeliti:
se
Bralnemu društvu v Gorjah za napravo dreves- med poslanci in poslušalci.)
nice...............50 gold
Za
ljudske šole v Vinici
Za vrt ljudske šole v Mengšu Za vrt ljudske šole v Metliki . Za vrt ljudske soie v Leskovcu
30 15
20 50 30

» »
tako
Za vrt ljudske šole v St. Rupertu Subvencija za čebelorejo v znesku 150 gold azdeli. đa dobi sadjarsko in čebelarsko društvo
se
Morebiti gospodje, bi bilo to mogoče in tudi ne hranilnici v korist.
Toda prepričan sem, če se vpelje tukaj deželna kontrola, potem odpade potreba konkurenčnih hranilnic, gotovo pa odpade to, da bi ta nemška, kako bi rekel ?
da bi ta slovenski narodnosti neprijazna stranka, društvo, bilo deželi nevarno; to gotovo odpade.
Tako
5
moja gospoda, mislim, da sem dokazal važ-
v Jesenicah 75 gold, in čebelarsko društvo v Ljubljani	nost tega postavnega načrta, da sem clokazal pravico
75 gold.	deželno-zbornega zastopa v to reč vmes poseči; pa ne
Zaradi subvencije za sadne sušilnice v znesku	samo pravico, ampak tudi dolžnost, da se deželni zastop
400 gold, se po naročilu c. kr. ministerstva za polje-	potegne za ohranitev tega premoženja ; clokazal sem na-
dalje, da nadzorstvo , ki se ima vpeljati, ne more biti	rodajna biti samobramba javnega interesa nasproti vpo-
spodtikljivo, ne vladi, ne društvu, in da od te strani ne	rabljeuju privatnih pravic.
more biti nobenega zadržka.	Kot enega glavnih vzrokov, da se godi deželi kranj-
Sedaj prehajam le še na posamezne paragrafe in	ski krivica, moram imenovati izklj učenje dežele.
bom samo v kratkih besedah označil glavni njih pomen.	posebno pa Ljubljane iz južno-severne av-
je izrečeno načelo deželnega nadzorstva in	strijsko-ogerske železniške zveze. Ta sicer
v
se imenuje organ, po katerem deželni zastop ni mesto, na katerem bi govoril o res čudni prikazni
nadzoruje hranilnico in pravice tega organa, namreč, da seje v to zvezo sprejela vas Zagrad pri Gorici
i
da sme tudi svojega poslanca pošiljati k glavni skup- a če ima Zagrad, če imata Gorica in Kormin olajšilo
ščini

in sklepe
?
ki
bili namenu hranilničnega pre- zveznega tarifa, če se je dovolila Trstu ta prednost, ne
moženja nevarni ustaviti.	da bi izvažal blago, ki ima zaradi eksporta olajšave.
je naredba, in ta je najvažnejša, da izdatki	potem se pač naši ubogi, od natornih sil in prejšnjih
iz reservnega zaklada se ne morejo storiti brez pritr-	fiskalizacij potlačeni deželi, potem se mestu ljubljan-
ditve deželnega zastopa; in sicer zneskom do 20.000	skemu ne sme odtegovati ta dobrota!
gold, mora pritrditi deželni zbor.
Gospoda moja, jaz še dolgo nisem pri kraji z raz
pa izraža, da nadzorstvo državne vlade ostane logi, s katerimi podpiram svoj predlog.
Opazujte cuker.
Moravskega do Gorice je vozarina za cuker to
kakor je bilo.
Kakor sem razložil, je to čisto naravno, državna
vlada ima tudi državne ozire in njeno nadzorstvo je go- liko ceneja, kakor k nam, da naši trgovci celó v lastni tovo važno. Ono se tudi prav za prav samo na sebi deželi ne morejo shajati, da celó do Notranjskega ne razume, ali ravno zavoljo tega, da ne bo nobene dvombe, gre kupčija, ker zamore Gorica blago, došlo iz severa
nasvetuje to
Moja gospoda! Na konci sem, ali bodi mi dovo
mnogo ceneje pošiljati v Postojino.
i
Kaj ne pokončuje taka tarifua politika južne želez-ljeno še nekaj malega omeniti. Morebiti se bo reklo, in nice blagostanja naše dežele? Kaj se ne bodemo čudili,
slišal sem tudi ta ugovor: „ako državna vlada nadzo- da se še ni dobila roka, ki bi posegla rešilno v te ruje, potem ni treba dežele; državna vlada naj stori razmere?
svojo dolžnost, pa odpade potreba deželnega nadzorstva
«
Ljubljanski trgovec, ki kupčuje z Istrijo, je pri
Moja gospoda! Jaz sem tukaj drugih misli; državno siljen, imeti v Pulji lastno skladišče — drugače bi ne stališče je višje, državni vladi se marsikaj zdi pravilno, mogel konkurirati z izhodom, imajočim take prednosti.
kar s stališča deželnih interesov to ni. Naj omenim le naslednje dve reči. Tako je hranilnično društvo
mi-
Ka&or je s cukrom, tako so tudi razmere z drugim
blagom. Kupee, ki hoče na pr. iz
Egera dobiti
por
slim predlanskim — votiralo precej obilni znesek v pod- cel a na v Ljubljano, mora za metrični cent plačati
poro po povodnji oškodovanih krajev na Koroškem in gold. 10 kr.
več
Tirolskem.
i
kakor bolj oddaljeni Trst ! Bolje bi
mu ugajalo, ko bi si pustil pripeljati blago po več kot
Moja gospoda! to je gotovo bil lep namen in bia- 300 kilometrov daljši poti, namreč iz Egera najprej v
gosrčno dejanje; ali s stališča pravil, s stališča regala tiva je bilo to nezakonito; kajti reservni fond je name- do Ljubljane je
Trst, in še le od tod v Ljubljano, kajti tarifa iz Egera
5 gold. 50
njen edino le za deželne namene Kranjske, nikakor tem, ko je do Trsta samo 4 gold. 40 kr.
kr. za metrični cent, med
ne za druge dežele. To je bila ravno taka nepostavnost,
kakor na priliko, ko
se ustanova Kalistrova,
ki je
Ravno taka je s petrolejem. Čeravno ima Ljub ljana za to kupčijo jako ugodno lego, vendar ni mogoče
namenjena za kranjske dijake, podělila kakemu Korošcu tu napraviti skladišča za petrolej in zamore se ga le
ali Tirolcu. (Klici: Gotovo.)
Pa še nekaj: pred več leti zidalo je hranilnično
primerno malo poprodati v bližnje kraje.
Tudi 0 moki iz kosti, o črešpljah in 0 de
društvo novo realko; ta realka je stala svojega pol mi- teljnem semenu veija moja trditev. Ravno to blago lijona in vendar javno mnenje trdi tako, da je tukaj iz- so pa deželni produkti in so jako sposobni za eks
danega vsaj polovico denarja preveč, da bi se bilo za port; zato bi bilo treba posebno ugodno ž njimi ravnati.
polovico denarja sezidalo ravno tako primerno ali še
Posebno deteljno seme je pripravno za razširjen
primernejše poslopje, in za drugi denar bi se bilo lahko eksport v Nemčijo, a producentom ne ostaje druzega kaj druzega, ne manj, ali še veliko primernejšega dalo neg0 poslati svoje blago na kako zvezno štacijo, v Trst
5
storiti. (Klici: Res je!)
Moja gospoda! Da je takrat uže bilo deželno nad
Re&o ali Gorico, od koder se še le naprej oddaja.
Pri kroj nem blagu —s tarifnimi številkami Vas
zorstvo, jaz sem prepričan, da bi se takaj ne bilo po nočem utrujevati, kaže kupcu najbolje, če dobi blago nepotrebnem toliko denarja zazidalo.	prej v Trst ali v Gorico; to je celó merodajno pri blagu
Tako mislim, da je dokazano, da je deželno nad- Predarelberške, Švice in Češke, ako noče ljubljanski
zorstvo v resnici tudi potrebno in meni ne ostaja dru- trgovec izgubiti vsacega upanja do dobička.
zega, kakor slavno zbornico prositi, naj moj predlog iz
Konečno omenjam še železa. To se prevozava iz
roči upravnemu odseku v pretres in na poročevanje. Koroške in Štajarske v Trst in Gorico bolj po ceni
(Dobro-klici na levi.)
>
i. seja 23. septembra.
kakor k nam ; zato se pa tudi ne smemo čuditi, če je stališče kranjskih fužin jako omajano.
Gospoda moja! Ako je čestiti in vzgledni kup-čijski stan ljubljanski takim silnim pritiskom na milost in nemilost prodan, in ako se oni čas skoro preračuniti
Govor poslanca viteza Schneida 0 voznini na zamore, ko bodo ljubljanski kupci prisiljeni, ustaviti po
* V * V 1	1	•	•	,	.	.	•	1 4	v	ï •	^ %
južni železnici.
(Konec.)
slovanje svoje; ako kmet nejevoljen
vrže
orodje proč
»
ako mlinar pusti kolesa gnjiti in zatvornice razpasti;
ako velikanske vodne sile ostajajo brez porabe, in ako Sploh se ne smemo čuditi, da se tam, kjer se se gozdi sekajo samo zaradi pridobitve oglja ali pepela obrača kolo edinega trgovinskega interesa, tudi neko- — potem je pač sveta in nujna dolžnost zastopnikov liko blata razkropi; 0 tem smo naredili skušnje pri neki uboge dežele, da se skušajo ustaviti taki brezobzirni
drugi železnici, a tu kakor tam bi znala konečno me- uničevalni železniški politiki.
In kakor bi se moral ta nagon za dobiček in to čudno trgovinsko delovanje južne železnice raztezati do najrevnejšega prebivalca te kronovine in občutljivo za-deti najbolj oddaljene kmetske koče, vpeljala je južna železnica take personalne tarife, da jih tudi oui, ki z vozarino nimajo kaj opraviti, zeló bridko občutijo.
Priv. južna železnica ima največje personalne tarife med vsemi avstrijsko-ogerskimi in nemškimi železnicami ; ona spada med najdražje železnice Evrope!
A med tem, ko skuša generalna direkcija južne že-^eznice te oštre tarife nekoliko olajšati po raznih kro-novinah, ali boljše rečeno, povsodi, in sicer s tem, da je vpeljala razne prednosti za daljše in skupne vožnje posameznikov, da je dala lokalne tarife, dovolila raznim postajam prijetnosti in prednosti, da izdaje tour- in retourkarte — ni dobila kranjska dežela nikake take olajšave.
Celó one tour- in retourkarte, ki so se uvedle z avgustom med Trstom in Ljubljano, so le navidezna koncesija, ki ne daje deželi nikakih olajšav. Veljajo namreč samo za postaje do Ljubljane proti Trstu, ne pa tudi za promet med temi postaj ami, kateri bi ravno našemu ljudstvu kořistil.
Ako hočem odkriti slabo voljo in neprijateljsko postopanje tega društva nasproti kranjski deželi, treba mi je nadalje samo omeniti, da daje iz Zidanega Mosta in iz postaj zagrebške proge tour- in retourkarte v Zagreb, ne pa tudi v Ljubljano in na postaje med Ljubljano in Zidanim Mostom: iz Ljubljane se sploh ne dajó tour- in retourkarte za nobeno postajo
razun Trsta.
Treba nam je samo v poštev vzeti posebne olajšave, katere vživajo dežele Nižje-Avstrijska, Štajarska, Koro-ška, Primorska in Tirolska, da spoznamo, kako oštro in brezobzirno postopajo vplivni krogi južne železnice nasproti revni naši deželi.
Za to bomo morali vse sile napeti, da pridobimo Kranjski bodi-si vsprejem v zvezne tarife ali pa druge olajšave v vozarini južne železnice in da znižamo previsoki personalni tarif.
Pri razmotrivanji teh razmer seoi se ogibal nepri-jetnih podrobnosti in nisem porabljal posameznih fakt, čeravno je bila skušnjava velika; sledil sem edino črtam, ki jih puščata za seboj potreba in opravičeno javno mnenje. Zato upam in sem prepričan, da ne bode ta od mene priporočani korak deželnega zbora brez vspeha in da bode slavna vlada naše težnje uže zaradi tega toplo podpirala, ker bi nas tako skupno postopanje, ako bode imelo vspeh, pač zamoglo privesti do tega, da se nehajo v bodočnosti neplodni strankarski prepiri in da dospemo zopet na dobri tir in na edino pravo pot: služiti materijalnim potřebám svojega naroda.
Pa tudi še neko drugo stališče podpira mojo peticijo.
Menim namreč, da moramo pri reči, ki uže tako dolgo, in kakor se zdi, brez upanja na pomoč, škoduje blagostanju naše dežele, uporabiti vsa ona sredstva, s katerimi bi se zboljšanje našega stanja doseglo od južne železnice same, ako tam še niso popolnem zgu-bili čuta za pravično postopanje. Še le, ko bi to ostalo brezvspešno, bodemo morali prevzeti odgovornost za krepkejse postopanje, da se ognemo bedi, v katero tira društvo iz samega koristoslovja celo deželo.
Zato si dovoljujem prositi visoko zbornico, da izroči moj predlog upravnemu odboru.
Iz 5. seje deželnega zbora kranjskega.
(Dalje.)
Ko je gospod c. k. dež. predsednik baron Winkler odgovoril na interpelacijo, preide-se na dnevni red.
Vladna predloga z načrtom zakona o pogozdovanji Krasa v vojvodini kranjski, izroči se gospodarskemu odseku v pretres in poročanje.
O náčrtu zakona o vpeljavi takse za ogledovanje živine pri izdavanji živinskih potnih listov poroča poslanec Svetec v tretjem branji, in se načrt zaKona
tudi brez razgovora odobri.
Poročilo deželnega odbora gledé dolenjske železnice izroči se gospodarskemu odseku.
Posl. dr. Poklukar poroča v imenu finančnega odseka o prošnji Janeza Vidmarja za odpis 144 gold. 90 kr. bolniških stroškov in predlaga, naj se izroči de-želnemu odboru v konečno rešitev; na dalje o prošnji učitelja Matije Hitija, kateremu se privoli triletna podpora po letnih 60 gold., in konečno o prošnji Karola Lesarja, živinozdravniškega učenca za podporo, se ne
I • V •
uslisi.
Posl. Šuklje poroča v imenu finančnega odseka o §. 8. letnega poročila „šolstvo" in predlaga, da se marg. št. 1 in 2 vzamete v znanje. 0 marg. št. 3 poroča poslanec Šuklje, da je deželni zbor v 7. seji dne 26. septembra 1882. 1. naročil deželnemu odboru, da naj pre-vdarja, ali bi se remuneracije za veronauk na več ko trirazrednih šolah ne dale po konkurenčni dolžnosti postavno urejati in da o tem vprašanji poroča deželnemu zboru, oziroma dotični zakon predloži. — Deželni odbor obrnil se je do deželnega šolskega svèta s prošnjo, naj pové svoje mnenje o tej stvari. Deželni šolski svèt je v noti z 9. februarija 1884 1., št. 2501, dokazal, da je po vpeljavi deželne šolske postave z 29. aprila 1873. 1.
deželni zbor v proračun normalno-šolskega zaklada brez ugovora postavil remuneracije za veronauk, katere so poprej plačevale občine, kakor sploh vse troške za šole. Leta 1877. je še le deželni odbor se branil privoliti re-muneracijo za veronauk na postojinski šoli iz normalno-šolskega zaklada. Deželni šolski svèt se je obrnil do učnega ministerstva in předložil načrt, po katerem se plače za veronauk imajo pred vsem pokriti iz lokalnih zavodov, ako so v ta namen določene ali iz ustanov ; ako tacih ni, ali ne zadostujejo, imajo se plače naložiti na direktni davek dotičnih veroizpovednikov. Ker bi se pa na Kranjskem pri malenkosti teh remuneracij ne dala vršiti razdelitev na davek, nasvetoval je deželni šolski svèt, naj ostane pri starem in se remuneracija tudi v Postojini plačuje iz normalno-šolskega zaklada. Deželni odbor je z noto z 3. marca 1879., št. 303, odbil
ta predlog; deželni šolski svèt pa se je obrnil do uprav-nega sodišča, katero je z razsodbo 2. marca 1882. iz-reklo, da se morajo omenjene remuneracije plačevati iz normalno-šolskega zaklada. Deželni šolski svèt tedaj izreče svoje mnenje, da troški za veronauk, kateri le kakih 2000 gold, na leto znašajo, niso tako veliki, da bi se za-nj napravila posebna konkurenca in da bi se k plačam pritegovalo cerkveno premoženje, kjer se nahaja, temveč da se naj, kakor došle, tudi zanaprej remuneracije plačujejo iz normalno-šolskega zaklada. Deželni odbor se s tem vjerna, torej ne predloži nobenega zakona. Vsled prošnje krajnega šolskega svèta v Litiji dovolil je deželni odbor, da se remuneracija za kateheta na štírirazredni šoli v Šmartnem, katera je bila zniž&na na 85 gold., zopet v prejšnjem znesku 125 gld. izplača, od katerih dobiva katehet v Litiji 40 gold.
Poročevalec nasvetuje, da se vzame to poročilo v znanje; zbor pritrdi.
Posl. Šu kl je poroča nadalje v imenu finančnega	Kovalev je stopil bliže pred njo; pomolil jej je
odseka, da je deželni šolski svèt z noto dné 16. mar-	roko z batistasto naročko (manschette), popravil je na
cija 1884., št. 432, naznanil deželnemu odboru, da je	zlatem lanci svoje odlike, polaskal se po strani, obrnil
kranjska hranilnica iz svoje rezervne zaklade dovolila	zaničljivo v krilato damo, ki je, kakor kak pomlađen
po 6000 gold, zaleta 1884., 1885. in 1886. v ta namen,	cvet, na lahko sklonila se in sè svojo belo roko, sè
da se iz tega zneska podpirajo občine, katere stavljajo	svojimi poluprozračnimi prsti doteknila njegovih usten.
nova šolska poslopja. Toda hranilnica dovoljuje podpore	Smeh Kovalevu je trajal dalje, ko je izpod svojega klo-
za 1. 1885. in 1886. le pod tem pogojem, da tudi dežela	buka videl nje precej okroglo, jasno belo brado in ne-
enako svoto daje iz deželnega fonda v isti namen. De-	koliko obličja, odičenega z barvo, ki se poraša z njo
želni odbor je hranilniškemu vodstvu izrekel najtoplejšo	prve pomladne rože cvet; ali nenadoma je odskočil,
zahvalo za ta velikodušni dar ter nasvetuje, da se vzame	kakor kakor bi bil spekel se. Spomnil se je, da tam,
to poročilo v znanje, isto tako marg. štev. od 16 do 26,	kjer je imel nos, ni ničesar. in solze so priblestele mu
katere zadevajo šolske zgradbe; zbor pritrdi.	iz očí. Obrnil se je, zato da bi naravnost gospodu v
Posl. dr. vitez Bleiweis-Trsteniški poroča v	monduri oponesel, da le spakuje se, da je državni svét-
imenu finančnega odseka o proračunih zakladov dobro-	nik, da je slepar in podlec in da ni nič druzega, nego
delnih zavodov za 1. 1885. in stavi naslednje nasvete:	prav njegov nos. Ali nos je izginil: posrečilo se mu
Proračun bolničnega zaklada za 1885. 1. se po-	je, da je zgubil se, gotovo zopet kam na pohod,
trdi s potrebščino v znesku . . 59.166 gold. 91V2 kr.	To je Kovaleva pehnilo v obupnost. Pomeknil se
in zaklado v znesku .... 10.378 ;; 95 „	je nazaj in na minoto ustavil med slopi (kolonada),
. . -Tono^-n 071/ i	skrbno je gledal na vse strani, ali zagleda, kje je njegov
tedaj s primanjkljejem . . . . 48.787 gold. 97 '/» kr.	nos. jako dobro je pomnil, da klobuk na njegovi glavi
Kateri se ima pokriti iz deželnega zaklada.	jma zrak -m da je v monduri, prošiti sè zlatom, plašča
II.	I roračun blazničnega zaklada za 1. 188o. se	nj pom^ ni tega, ali ima kočijo pomalano. ni pomnil, potrdi s potrebščino .... 46.552 gold. 61 kr.	ne konj > ni tegai ali ima na zadku kakega lakaja ali
in zaklado...... 8.6o3 „ ol „	ne? jn v kakj livreji. A kočij je drdralo nazaj in na-
tedaj s primanjkljejem . . . . 37.879 gold. ÏÔ~k7.	P^j toliko in urno tako, da je težko kaj opazil Člověk;
kateri se ima poravnati iz deželnega zaklada.	?a da je tudi med kočijami izpoznal njegovo kočijo, ne
III.	Proračun najdenišnega zaklada za 1. 1885. se	imev1.1bl bl,1 mkak?h sr?<*stev> $a bl bl ustavl1 J<\ Dan potrdi s potrebščino...... 6826 gold. 44 kr.	{ebl1 Pwkrasen m solnčen. Na nevskem prospektu je
iu zaklado . 358 20	a ce*a tema naror*a; clam Je ce* cvetoč pas vsipal se
J_!_!_1_ÎL	po vsem pločniku od Policijskega do Aničkinega mosta.
tedaj s primanjkljejem..... 6468 gold. 24 kr.	Opazil je znanega dvorskega svétnika, ki je imenoval
kateri se ima pokriti iz deželnega zaklada.	ga podpolkovnika, zvlasti — če je to bilo vpričo tujih
IV.	Proračun porodišnega zaklada za leto 1885. se	osob. Opazil je tudi Jarigiua, svojega velikega prija-
potrdi s potrebščino...... 5448 gold. 5 kr.	telja. Tudi je opazil tovariša tisočnika, ki je bil na
in zaklado......... 905 „ 60 „	Kavkazi dobil prisedništvo, mahal je z roko, da bi přišel
njemu...
tedaj s primanjkljejem..... 4542 gold. 45 kr.	„A, za vraga!" — izpregovoril je Kovalev. „Hoj,
kateri se ima pokriti iz deželnega zaklada.	izvozček, vozi naravnost k policijskemu načelniku!"
tem so tudi rešene mariginalne številke 28, 29	Kovalev je sedel na drožko in izvozčeku kriknil :
in 32 iz §. 7. letnega poročila ter prošnja diurnista	„Vozi v Ivanovske ulice!"
F rana Zalarja. (Konec prih.)	;;Ali je doma policijski načelnik?" — povprašal je,
__ko je bil stopil v vežo.
„Ni doma ga ne" — odgovoril je vratar — „prav
Zabavne »tvari.	kar se je odpeljal."
--»Torej prav kar."
„Da" — pritegnil je vratar — „ni še dolgo časa,
.	kar je odpeljal se; da ste došli minoto poprej, pa bi
Ruski spisal N. V. Gogolj, přeložil L. Gorenjee, Podgoriěan.	bili sestáli ga domá."
iDaJ'eKovalev ni umeknil robca z obraza, sedel je na
' "1 '	drožko in z obupnim glasom kriknil: „Vozi!"
„Ničesar ne umejem do céla" — povedal je nos.	„Kam?" — povprašal je izvozčik.
„Pojasnite mi vse določno".	„Vozi naravnost!"
„Milostivi gospod" — dejal je Kovalev o čutji po-	^Kam — naravnost? — ali nazaj? — ali na desno
sebue česti — „jaz ne znam , kako naj bi umel Vaše	ali na levo?"
besede . . . Vsa resnica je, to podoba kaže, očita ... ali	Zbog tega vprašanja pa je osupnil Kovalev, da je
vi oi radi . . . Znaj, da si ti prav moj nos!"	zopet jel premišljati. 0 tem položaji je najbolj kazalo
je pogledal majorja ter namrščil obrvi.	mu? da se oglasi redarstvu, ker je ta položaj imel res
* Vi se motite, milostni gospod, jaz sem sam svoj!	pravico, da bi bil redarstvu na brigi, a zvlasti, ker je
M ej u nama ne more biti nikakovih tesnih razmer. Ce	Djega uredba bila mnogo natančnejša, nego po drugih
sodim po gumbih naše niže mondure, služite vi drugo	mestih ; a da bi bil Kovalev trudil se, da mu zadostitvo
oblast." Nos je povedal to in obrnil se v robo.	preskrbí načelništvo tega uracla, ki je nos oglasil se
Kovalev je popolnem razmislil se, sam ni znal, kaj	mu? da bi ga služil, to bi bilo nepremišljeno bilo, zato
učinil in kaj mislil. Ta trenotek je začul ženske	ker je člověk po odgovornosti, ki je bil dolžan jo nos,
obleke prijeten šum: prikazala seje priletna dama, vsa	jehko sodil, da temu bitju ni nič svetega, in da
ubrana v čipke, vsa brdka, belo okriljena, kar je jako	utegnil legati in o tej priliki, kakor je legal, ko je trdil,
ljubko pristovalo nje razmerni gibčnosti, in to, ker je	da še nikoli ni videl ni svojega gospoda,
imela rujav klobuk, legak, kakor kako rahlo pecivo. Za	(Dalje prihodnjie.)
njo je vstopil se in odprl je tobačnico visok hajduk z
veiikimi salopami in s celo množino ovratnikov.
Naši dopisi.
Iz Ljubljane. (Deželni zbor kranjski) obravnaval je
včeraj sledeči dnevni red:
1.	Branje zapisnika o 7. deželnozborni seji dne 7.
oktobra 1. 1884.
2.	Naznanilo zborničnega predsedstva.
3.	Priloga 52. — Poročilo deželnega odbora gledé
dovoljenja nekaterih občinskih přiklad.
4.	Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu
slapské sole za i. 1885. (K prilogi 16/D.)
5.	Ustno poročilo gospodarskega odseka o ureditvi deželnih in občinskih přiklad od državnih železnic (k
prilogi 45).
6.	Ustno poročilo gospodarskega odseka o uvrstitvi vino- in sadjerejske šole na Dolenjskem (k prilogi 48).
7.	Ustno poročilo fiuančnega odseka o deželnih
doneskih za uravnanje Save (k prilogi 12).
8.	Ustno poročilo finančnega odseka o agrarnih
razmerah: F. o žganjepivstvu (k prilogi 14).
' 9. Ustno poročilo finančnega odseka o dopisu visoke c. k. deželne vlade o pristojnosti gledé nalaganja
ustanovnega imetka.
10.	Ůstno poročilo finančnega odseka o §. 4. de-
želnoodbornega letnega poročila „deželne podpore".
11.	Ustni poročili finančnega odseka o prošnjah:
a)	glavnih odgonskih sprevodnikov Janeza Schiff-
rerja in Karola Novaka pl. Giftberg za zboljšanje
plače ;
b)	učiteljske velove Magdalene Kratohwili za mi-
lostno pokojnino in odgojnino.
12.	Poročilo upravnega odseka o prošnjah:
a)	občine Šent Rupert, da se zopet vpelje nižja
užituina od vina slabeje vrste v občini bistriški;
b)	občin Ajdovica iu Dvor za uvrštenje občinskih
potov Verbovec-Podlipa med okrajne ceste ;
c)	občincev v Kamnigorici in Kropi zarad uvrštenja
okrajne ceste iz Ivaiunegorice in Krope skozi Podnart v Tržič med deželne ceste;
d)	občin Grosuplje iu Slivnica za uvrštenje ceste od
Velikega Mlaćevega do Grosupljega med deželne
ceste ;
e)	občin Ribnica in drugih za uvrštenje okrajnih
cest Kočevje-Liubljana in Kočevje-Rakek odnosno Žlebič-Rakek * med deželne ceste ali dovolitev
podpore.
13.	Ustno poročilo peticijskega odseka o prošnji Jožefa Ličana iz Ilirske Bistrice za brezplačno oskrbo-vanje njegove hčere Jovane v deželni bláznici.
14.	Priloga 53. — Poročilo fiuančnega odseka o računskem sklepu deželnega zaklada za 1. 1883. pri- •
logi 12).
15.	Tajna seja (osobne zadeve).
Od dnevnega reda odstavila se je samo točka 8. in pa tajna seja. Sicer je tekla obravnava mirno. Začetkom seje naznanili so se sklepi iz zadnje tajne seje, iz katere omenjamo to, da se je vodji slapské šole gosp. R. Dolencu z ozirom na njegovo vspešno delovanje po-vikšala stalna plača za 200 gld. Pri računskem sklepu deželnega zaklada za 1. 1883. hotel je ugovarjati baron Apfaltrern in je izrekel neko splošno očitanje zoper gospodarstvo sedanjega deželnega zbora pa gg. poslanci Murnik. dr. Vošnjak in poročevalec clr. Mošé so ga zavrniíi po zasluženji. — 0 proračunu slapské šoie, o deželnem donesku za uravnavanje vodotoča Save med Črnučami in Dolom, o dopisu c. k. deželne vlade glede nalaganja ustanovnega imetka, in pa o cestnih prošnjah pri točki 12. c, d, e, poročal je dr. Poklukar, in pri teh treh točkah poročal je tudi poročevalec deželnega odbora g. Detela o zadevah vpeljanja deželnih cest. —
Prihodnja seja je jutri in zborovanje bo gotovo dokončano zadnje dni, petek ali soboto tega tedna.
— (Kujavei v našem deželnem zboru.) Deželni poslanec Karol Luckmann je pri razpravi o pravilu aa si-rotinski zavod „Collegium Marianum" izrekel zoper ljubljanski magistrat sila hudo očitanje, da je ta sosiavil imenik velikih posestnikov pri vlanski volitvi tako, kakor se mu je prilegalo (wie es ihm convenirte). Ta napad zavrnil je načelnik mestnega magistrata župan s tem, da je ta napad imenoval „zlobno obrekovanje". — V kasneji seji deželnega zbora skušal je poslanec Luckmann dokazovati, da je bila njegova trditev „do bese-dice opravičena" s tem, da se je tukajšnja c. k. deželna vlada nasproti dotični tožbi pri državni sodniji sklica-vala na oni imenik, da je pa nasproti temu državna sodnija izrekla, da je bil omenjeni imenik pomanjkljiv, in g. Luckmann sklepal je svoje dokazovanje s tem, da je zahteval, naj deželni glavar poslanca Grassellija zarad neparlamentarnega izraza proti njemu izrečeoega pokliče k redu. — Deželni glavar odrekel je, nenavzo-čega poslanca Grassellija pozvati k redu, ker bi tako ne imel prilike se zagovarjati, vendar pa je izrekel svoje obžalovanje, da se je rabil tak neparlamentarni i/.raz, ako se je rabil.
Na to oglasi se poslanec baron Apfaltrern in ponovi zahtevanje Luckmannovo žugajoč, da bode njegova stranka vedela, kaj ji je storiti, ako ne bo našla pri deželnem glavarju postavnega varstva.
Ko je v prihoduji seji poslanec Grasselli iz Luck-mannovega dokazovanja sa mega dokazal, da ta svoje trditve prav v ničemur ni dokazal, da bi bil mestni magistrat narnenoma ali veđoma sostavil nepopoln imenik, ostal je pri svoji trditvi, ker mu je dolžnost, odlučno zavrniti uže utemeljea napad na urad, kateremu je on predstojnik. — Na to so se po dogovoru odstranili poslanci zbornične manjšine in so kasneje poslali deželnega zbora predsedstvu izjavo, da se po tej dogodbi ne bodo vdeležili zborovanja.
Ko je potem koncem ravno tište seje izrekel p«»sl. Grasselli, da je rabil v naglosti, misleč, da je osebno napaden, ojstreji, neparlamentaren izraz, ter obža uje, da mu je všel v razburjenosti, da pa pričakuje od poslanca Luckmanna, da primerno prekliče svoje očitauje, bila je ta pravda v toliko poravnana, da so se poslanci manjšine v prihodnjo sejo povrniii z neko izjavo Apfal-trernovo in z nekakim preklicom Luckmannovim.
Mi tej dogodbi nimamo mnogo več dostaviti, kakor obžalovanje, da se dragoceni čas deželnega zbora tako po nepotrebnem trati s tako osebnimi vprašanji. — Manj-šini zbora pa moramo prepuščati, ako se ji poljubi, vsak oseben skok ali korak svojih pristašev proglasiti za reč vse stranke, in s kujanjem žugati vsemu zboru pri vsaki priliki. Znalo bi se ji prigoditi, da ji večina drugič ne bode več vrat na stežaj odpirala k povratu, kakor1 se je to godilo v tem slučaji.
—	Deželni zbor kranjski zboruje jutri in na duev-nem redu je med drugim: proračun normalno-šolskega zaklada in predlog o premembi šolske postave gledé do-neskov za ta zaklad, — predlog poslanca Sveteca glede sodeiovanja deželnega zbora pri porabljevanji reservnega zaklada ljubljanske hranilnice, — predlog upravnega odseka o nasvetu dr. viteza Bleiweisa zarad slovenskega uradnega jezika pri deželnih uradih itd. Tudi proračun deželnega zaklada je na dnevnem redu, toda ta goiovo jutri še ne pride na vrsto, ker še ni izgotovljen v
finančnem odseku.
—	(Podobo in životopis zasluženega časnikarja in politika českega J. S. Skrejšovskega), ki je ravno pred letom umri na Dunaji, in je vsled njegove prerane smrti
morala prenehat i dobra naša hraniteljica „Tribune", izdalo je vredništvo dunajskega tednika „Parlamentar". — Ta lepa spomenica s krasno fotografijo Skrejšovskyjevo na prodaj je pri administraciji časnika „Parlamentar" na Dunaji I, Oppolzergasse hiš. štev. 2, po 20 krajc. vsak iztis.
—	(Najvišja zahvala.) Volilcem, ki so se 17. dné avgusta t. 1. v Postojni zbra li, da se posvetujejo o vo-litvi poslanca v deželni zbor ter so pri tej priliki čestitali Njegovemu Veličanstvu k visokemu rojstvenemu dnevu, izrekel je cesar najvišjo zahvalo, kar omenjenega zbora načelnik dr. Sterbenec z radostjo naznanja vsem, ki so se udeležili shoda.
—	(Knezoškof ljubljanski dr. Jakob Misi a) prisegel je dne 11. t. m. pred cesarjem, potrjenje papeževo pri-čakuje se koncem tega meseca ali začetkom prihodnjega tako, da se bode v teku meseca novembra, po svojem posvečenji v Gradci preselil v Ljubljano in pre-vzel škofovsko poslovanje.
—	(Navod k umni riboreji) doposlalo nam je tu-kajšnjo riborejsko društvo, katero priobčimo v prihod-njem listu.
—	(Vreme.) Danes smo prvič imeli v Ljubljani in okolici hudo slano, katera je rastline na prostém večinoma uničila.
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Minulo soboto otvorilo se je slo-vesno novo doděláno poslopje vseučilišča v navzočosti cesarja, 4 nadvojvod, ministrov, mestnega župana, pro-fesorjev z vseučiliščniki in druzega odličnega občinstva. Prihod cesarjev napovedan je bil za drugo uro popoludne, pa drugo občinstvo dohajalo je uže počenši z 12. Cesarja , ki je přišel točno ob 2. uri, pozdravil je pri vhodu rektor magnifiais dr. bogoslovja Zschoke, ki je takoj cesarju představil profesorje. Potem je spremil rektor cesarja v slavnostno dvorano, kjer je v obširne-jem govoru spominjal se na kratko zgoclovine vseučilišča , zdaj 500 let starega, se spominjal ustanovnika vseučilišča, veselih in žalostnih dni v njem, mojstra novega vseučiliščnega poslopja prezgodaj umrlega barona F ers teina, ter je svoj govor končal z gorko zahvalo do presvitlega cesarja, ki je omogočil zgradbo krasnega novega poslopja, in ki je po preustrojbah vseučilišča vdihnil novo življenje. — V svojem odgovoru na to — naglašal je cesar svoje veselje, da mu je mogoče otvoriti krasno poslopje prvemu znanstvenemu zavodu vse države. Mladina, ki išče tukaj vir znanosti, podlago svojega pokliča in prihodnje svoje sreče, naj tukaj vedno nahaja v polni meri, kar išče, tukaj se oboroži z zna-nostimi vseh vrst in naj se okrepi v ljubezni do skupne domovine. — Mojemu srcu bode dobro dejalo, ako bodete v napredku, v pravi vedi in kreposti spoznali po-roštvo srečne prihodnosti ; rad zagotovljam — sklenil je cesar — učitelje in učence te visoke šole Svoje vedne milosti in očetovske skrbi.
Potem podpisal je cesar in druge odlične osebe spomenico spisano na pergament, in tega vložili in zazidali so v sklepnem kamnu. — Pri odhodu cesarjevem zapeli so dijaki pesem „Gaudeamus igitur".i]
Skupne delegacije sklicane so za. dan 27. oktobra v Budapešt in predsedniku skupnega ministerstva je nalog, skrbeti, da se delegacijam pravočasno predložé vladini predlogi. — Ker delegacije za svoje delovanje navadno potrebujejo mesec dni, bode državni zbor bržčas
sklican začetkom meseca decembra. — Vsi deželni zbori sklenjeni bodo vsaj do 24. dne t. m. — V marsikate-rem oziru zanimive so razprave deželnega zbora Niže-avstrijskega. Pri razpravi o nemškem „Schulvereinu", za katerega se je predlagala podpora, izrekel se je poslanec Knab odločno zoper tako podporo in zoper de' lovanje nemškega „Schulvereina". Se ve da je s tem nemški konservativec zbodel v sršenovo gnjezdo. — Enaka huda praska bila je pri razpravi ô posilni de-lavnici, izrekoma zanimiva je bila izjava namestnifca barona Posingerja, ki je rekel, da vlada ne sme iû ne more dopustiti, da bi se prenehala prisilna delav-nica poglavitno zarad poprej prevzetih dolžnosti — pa tudi zarad javne varnosti ne.
Trst. — Pri dopolnilnih volitvah v tukajšni mestni zastop, pri katerih so Slovenci postavili dva kandidata, zmagali so samo z enim, eden pa je propadel in izvoljen je bil kandidat „progressove" lahonske stranke.
Hrvatska. — V deželnem zboru předložil je poslanec Smi čeki a s naÇrt postave, da naj tudi Šum-berk in Marijendol, zarad katerih razprave še niso sklenjene, jeli se združi jo s Kranjsko ali s Hrvatsko, takoj sedaj voli svoje poslance v hrvatski deželni zbor. — Ravno zato , ker je deželni zbor kranjski izrekel svojo pripravljenost, da z lepo poravnajo te nedognane meje med Kranjsko in HrvatsKO, pričakujemo tem bolj. da se do konečne rešitve tega vprašanja na nobeni strani ne bode dopustil najmanjši korak, kateri bi tudi le v naj-manjši meri mogel prejudicirati konečno razsodbi tega vprašanja. — Deželna vlada naznanila je mestnemu za-stopu v Sinji, da s koncem tekočega leta. in ako treba, še prej preneha tamošnja gimnazija, ker tam vlada po dokazu zadnjih dogodeb stranka, pri kateri se zastonj išče poroštva za dobro odgojo mladine.
Ogerska. — V državnem zboru razpravlja se sedaj
adresa zbornice; ker se je predložilo pet adresnih na-črtov, gotovo ta razprava ne bo kmalu končana.
Francoska. — Vojska v daljnem Tonkinu oziroma na Kitajskem, sicer napreduje in zadnji čas přejela je francoska vlada poročila o tej in uni francoski zmagi, gledé splošnih vspehov franeoske vojske pa vendar kažejo zadnja poročila, da jim vendar-le tam ne gre vse po volji, ker francoski poveljniki zahtevajo, da se jim kar prej pošlje nove pomoči, ker bi sicer njihovi vspehi ne bili dosti vspešni. „R. of." prinaša s Honghonga telegram z dne 13. t. m., po katerem so Francozi dné 8. t. m. v Tamsui-u stopili na suho, pa so se morali po 4 ure trajajočem boju zopet umakniti.
Laska. — Zadnje dni postala je kolera zopet nekaj
hujša; pravijo, da zato, ker so bili ljudje po trgatvi vsled preobilnega užitja novega vina bolj pogosto obo-levali. Število bolnikov in umrlih naznanja se izrekoma gledé zadnje nedelje različao, posebno gledé Neapola so naznanila o obolelih za polovico različne. število umrlih vjerna se precej in znaša 45 ali 47. — Zadnja poročila o tej bolezni pa so zopet ugodnejša.
Prihodnji konsistorij, v katerem se ima potrditi tudi ljubljanski škof, ima biti dné 20. t. m.
Sitna cena
v Ljubljani 11. oktobra 1884.
ïïektoiiter: pšenice domače 6 gold. 50 kr. — banaške 7 gold. 89 kr. — turšice 5 gold. 40 kr. — sorsiee 6 gold, 43 kr. — rži 5 goid. 20 kr. — jeemena 4 goid. 55 kr. —
prosa 5 gold. 18 kr. — ajde 4 goid. 87 kr. — ovsa 3 gold. 9 kr. — Krompir 2 gold. 50 kr. 100 kilogramov.
Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.