STU-.jSinosii. le na to vtiraš V vseh zasavskih občinah so pred kratkim zmanjšali število svetov in jih vse, ki imajo sorodno delo in enak namen, združili. Znižali so tudi število članov svetov, nedelavne tovariše izločili in uvrstili v svete tiste, ki so pripravljeni delati in sodelovati z ljudskim odborom. V zvezi s tem se pa pojavlja neko drugo vprašanje: kako dati svetom čiamveč pristojnosti. V teku leta se je večkrat dogodilo, da so posamezniki kršili pristojnost svetov in samovoljno odločali o vprašanjih, o katerih bi moral najprej razpravljati sam svet. Pa tudi sklepi in predlogi svetov se niso vedno upoštevali, kar je tudi dostikrat vplivalo na mlačnost in nedelavnost teh ustanov. Sedaj, ko so svete v večini občin reorganizirali, jim je treba dati tudi večjo pristojnost. Decentralizacija družbenega samoupravljanja daje svetom številne pristojnosti, ki so bile do nedavnega pridržane organom višjih Instanc. — tako so se n. pr. razne kompetence okrajnih ljudskih odborov prenesle na občinske ljudske odbore. S tem se je delovno področje občinskih ljudskih odborov znatno povečalo. Le-ti odbori morajo sedaj reševati številna vprašanja, ki so bila poprej v pristojnosti višjih organov. Ni še povsem končano prenašanje pristojnosti na občinske ljudske odbore, vendar se pa že Opaža na sejah ljudskih odborov Večji odmev odbornikov na to Vprašanje. Dnevni redi sej ljudskih odborov so namreč vedno bolj obsežni in vsebinsko popolnoma različni. Material, ki se pripravi za sejo ljudskega odbora, je Po navadi tako obsežen, da ga odborniki le težko v celoti proučijo, d asi ga dobe pravočasno. Cc pa Vzamemo v obzir važnost odločanja odbornikov na sejah, ko glasujejo o važnih komunalnih vprašanjih, potem s takim načinom ne •noremo biti povsem zadovoljni. Vsekakor je treba tu najti kak Izhod. Cesto godrnjanje, da je bil prenos pristojnosti iz okrajnega na občinske ljudske odbore prezgoden, je neutemeljeno. Občinski ljudski odbori so se v svoji praksi Že tako usposobili, da so sposobni reševali najrazličnejša vprašanja, katerih reševanje je bilo doslej Pridržano odločitvam višjih organov. Dejstvo je pa, da spričo te okoliščine preobširni dnevni redi sej zmanjšujejo kvalitete sej ljudskih odborov In da občinski ljudski odborniki ne morejo vedno v Celoti sodelovati pri obravnavi izredno važnih predlogov In vpra- šanj. Semkaj sodijo na primer rebalans družbenega plana, proračuna, poročila o delu svetov in še vrsta drugih pomembnih vprašanj. Ob vsem tem je natmreč treba upoštevati tudi človeške zmogljivosti, kolikšno delo zmorejo odborniki, ld te naloge opravljajo zraven svojih rednih vsakdanjih dolžnosti. Naš družbeni razvoj bo še v nadalje potekal v smeri decentralizacije dela ter je pričakovati, da bodo občinski ljudski odbori dobili še nove pristojnosti. Večje bodo njihove naloge in večje ludi težave, s katerimi se bodo srečevali občinski odborniki kakor tudi člani raznih svetov pri reševanju obilice problemov naših komun.- Sveti, ki že obstajajo pri občinskih ljudskih odborih, so se že dovolj utrdili in uveljavili, še bolj se pa bodo, če bomo nanje prenašali vse tisto, kar sodi v njihovo kompetenco in odločanje. S tem bo vse delo laže potekalo. Vrsto opravkov, ki danes sodijo v pristojnost občinskih ljudskih odborov ,je mogoče prenesti v kompetenco svetov. To je problem, ki se je pojavljal že vseskozi in je jasno ,da tega vprašanja ni mogoče rešiti v okviru ene same občine, ker so pristojnosti med sveti in ljudskimi odbori razmejene s predpisi. Ko govorimo in razpravljamo o tem, da je treba dati svetom več- je pristojnosti, je pa to vprašanje, ki bo moralo prej ali slej postati predmet široke obravnave in tudi ustrezne rešitve. Posamezni ljudski odbori v zasavskih občinah so že začeli posvečati temu vprašanju večjo pozornost. Tako na primer v Hrastniku in Trbovljah. Res je namreč, da pri obilici problemov, ki so že pred nami in se porajajo na novo v komunah, ne bo mogoče iti mimo svetov, kakor obratno, sveti ne bodo mogli delati vsega mimo ljudskega odbira. Treba bo delati skupno z roko v roki, kajti le tedaj se bo življenje v komuni razvijalo tako, kot vsi želimo. ar. Tovariš Franc Les košek - Luka na obisku v Trbovljah Na Vrheh si je visoki gost ogledal Dom revirskih in savinjskih borcev NOV, ki leži na meji med Revirji in Savinjsko dolino. Tovariš Prane Leskošek-Luka je bil z gradnjo Doma zadovoljen in je pohvalil -prizadevne člane gradbenega podjetja in graditelje. Zlasti je bil presenečen nad kovaškimi deli, ki bi po njegovih besedah lahko povsem konkurirali Krp-parjem. Tovariš podpredsednik je po končanem ogledu obujal spomine na čase izpred druge svetovne vojne, ko sta z Vrhov skupaj s predsednikom Ljudske skupščine LRS, tovarišem Mihom Marinkom področju pa je bila pred vojno, v avgustu leta 1938, tudi partijska konferenca, ki se jo je udeležil tudi tovariš Josip Broz-Tito, zraven komunistov iz Maribora in tukajšnje okolice. Zaradi obilice pomembnih dogodkov, ki so se odigrali na Vrheh in bližnji okolici, bi bilo treba — po besedah tovariša Franca Leskoška-Luka — proglasiti Vrhe za narodni park, še posebej sedaj, ko bo dograjen tudi Dom revirskih in savinjskih borcev NOV. Med kosilom je tovariš Franc Leskošek-Luka govoril o uspehih pri razvoju Trbovelj in o spominih na svoja mlada leta, del ka- vodila štrajke v revirjih. Na tem terih je preživel -tudi kot vajenec S slavnostne šele v Zagorju V sredo, 9. avgusta dopoldan, je bila v stekleni dvorani Delavskega doma v Zagorju Slavnostna seja občinskega ljudskega odbora v okviru praznovanj ob letošnjem občinskem prazniku. Razen odbornikov občinskega ljudskega odbora, predsednikov svetov pri ObLO, zastopnikov družbenih in gospodarskih organizacij ter pripadnikov JLA-graditeljev Zasavske ceste, sta se seje udeležila tudi republiški ljudski poslanec za Zagorje, Jože Kladivar — Leon, in podpredsednik občinskega ljudskega odbora Trbovlje, Ado Na-glav. Med sejo so pa odborniki ObLO odnesli vence k spomeni-kom padlih borcev. Slavnostni govor je imel pred- f Letos v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani 1 Strojna tovarna Trbovlje • na velesejmih I t «• V naslednjem času letošnjega lela bo Strojna Trbovelj razstavljala svoje izdelke na sejmih, In to v B gradu kjer bo sejem od 23. avgusta do 3. septembra, nadalje na jesenskem velesejmu v Zagrebu v s‘ptcPll^'u ” sejmu gradbeništva v Ljubljani, na Gospodarskem razstavišču. Glede na letošnji beograjski velesejem, kil bo v času ko bo v Beogradu potekala konferenca nevezanih držav, se Je Strojna tovarna v Trbovljah skupno s podjetjem »RUDIS« odločila, da razstavi svoje Izdelke na sejmu v Beogradu. In to tiste Izdelke, ki pridejo v poštev za Izvoz. sodnik ljudskega odbora Zagorje ob Savi, Dušan Kolenc. Ob zaključku pa je tovariš Dušan Kolesne poudaril, da naj bodo uspehi, doseženi v preteklem 20-letaem obdobju, vzpodbuda za fee večjo ustvarjalnost in nove zmage vseh delovnih ljudi naše domovine pri graditvi naše socialistične družbe. V teh prizadevanjih pa bo našla svoje častno mesto tudi zagonska komuna, sledeč svojim revolucionarnim težnjam za še večji razcvet in boljši jutrišnji dan. (ma) Pomembna delovna zmaga Delovni kolektiv Elektrarne Trbovlje je v petek, IX. avgusta, dosegel pomembno delovno zmago. ProlzvedeJ je namreč zadnje od 138 milijonov kilovatnih ur električne energije tn s tem izpolnil letni načrt proizvodnje električne energije. Sicer pa računajo v Elektrarni Trbovlje, da bodo do konca leta proizvedli še okrog 100 milijonov kWh električne energije. Delovnemu kolektivu Elektrarne Trbovlje je omogočilo rekordno proizvodnjo . potreba po električni energiji Iz termoelektrarn. S tem so se zmanjšale tudi precejšnje zaloge premoga, ki so jih Imeli v trboveljski Elektrarni. Tako bodo lahko rudniki prodali trboveljski In drugim termoelektrarnam še nove količine premogovega prahu. v CRB. Tovariš podpredsednik je med drugim dejal, da si rad ogleda take objekte, pri gradnji katerih pomagajo z velikim razumevanjem delovni ljudje v želji, da bi bilo življenje še lepše in da pokažejo prihodnjim generacijam, kako je treba delati. Ko je govoril visoki gost o napredku, ki so ga dosegle Trbovlje v času po osvoboditvi, je dejal, da mnogi, ki bi obiskali Trbovlje po 20 in več letih, ne bi mogli verjeti, da so prišli res v Trbovlje. In kar je najvažnejše: Trboveljčanom ni treba, da bi šli iz kraja kot nekvalificirani delavci, ampak kot kvalificirani delavci, kar je omogočil izredno razvit sistem šolstva v trboveljski občini. Tovariš Franc Leskošek - Luka je na Kleku predlagal, da naj trboveljska sekcija bivših internirancev in zapornikov začne z akcijo za dokončno dograditev in ureditev Doma »Tončke Čečeve« na Kleku, sam dom pa naj se potem preimenuje v »Dom zapornikov in internirancev Tončke Čečeve«. fel ~ lil' Podpredsednik Zvezne ljudske skupščine, tov. Franc Leskošek-Luka« si z zanimanjem ogleduje že nameščeno notranjo opremo v Domu na Vrheh Vrhe - 27. avgusta 1961 Trbovlje, 1<. avgusta • Pred osrednjo prireditvijo ob 20-letnid vstaje in 11 revolucije za Zasavje, ki bo v nedeljo, 27. avgusta, na j j l1 Vrheh nad Trbovljami,-združena z otvoritvijo Doma re- ,i 1 virskih in savinjskih borcev NOV, vas želimo seznaniti 11 tudi z naslednjim: • Domenjeno je, da bodo ob vhodu v Dom vzidali i1 še eno spominsko ploščo v spomin na partijsko konferen- <1 Ji co, ki je bila v avgustu 1938 v bližini Vrhov pred drugo ,i svetovno vojno in ki se jo je udeležil tudi tovariš Josip i1 Broz-TITO. • Na večer pred velikim partizanskim slavjem bodo trboveljski taborniki postavili na Vrheh vse razpoložljive ji šotore. Zraven kresov na Kumu, Mrzlici in Partizanskem i1 vrhu bo zagorel tudi kres na Vrheh; taborniki pa bodo 1! pripravili ob tabornem ognju program, i • V improviziranem napadu,. ki bo pred zborova-|i njem, bodo sodelovali tudi obvezniki predvojaške vzgoje iz območja občine Žalec. 9 Na zadnji seji odbora za organizacijo slovesnosti na Vrheh je bilo domenjeno, da bodo patrulje spotoma obiskale znane partizanske kraje. Patrulji iz Savinjske doline in Hrastnika se bosta nato sešli pri Lovski koči na Podmeji; patrulji iz Zagorja in Trbovelj pa na Cebi-' nah. Iz Podmeje in Čebin bodo nato patrulje odšle na Vrhe. • Na seji odbora, ki je bila v soboto dopoldan, so navzoči razpravljali o podrobnostih v zvezi z organiza-, i cijo velikega partizanskega slavja. Seje se je udeležil tudi . i1 predsednik občinskega odbora ZB NOV iz Žalca, tovariš J (l Rudi Hribar-Sergej. J J 9 V nedeljo so številni prostovoljci iz Trbovelj, člani 'J ji Zveze borcev in drugi, opravljali zadnja dela v in okrog J, i1 Doma revirskih in savinjskih borcev NOV na Vrheh. 4 J j (ma) * ' t OBRAZI i n j pojmi Povrnjen zlagan ugled! §f Pred tedni je prišel v rudo s upravo mlajši moški. Prinesel je s listič, na katerem je bil napisan g naslednji preklic: »Preklicujem §j neresnične besede, ki sem jih iz-H rekla proti tovarišu X. Y. — I N■ N-‘ gj Moški je plačal zahtevani zne-^ sek in odšel. g V četrtek je bil preklic objav-H Ijen v časniku in vsa zgodba bi H šla ad aeta, če ... mii^miniiimmHniiiiiinHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiililllllllllillilililllliillllllililllilllliniiinillHllttlliiililiiitTnnnniiiiinnj »V Zasavskem tedniku ste ob- drugo dekle), se je odločil za ta- y javili z mojim podpisom preklic, ko podlo dejanje, da mu je težko g 1««- ***.*« ***,„**.| gam ugled, je napisal preklic in = ga prinesel v našo upravo v ob- g javo. Preklic je bil objavljen. _ g X. Y. si je pred novo ljubico s in njenimi sorodniki vsekakor po- g vrnil ■ svoj zlagam ugled. § *Vidite, ni res, kar je govorila N. N.! Preklicati je morala! Zdaj pa ima!« Imam vzroka, da bi objavila ta Hpreklic.« || Ni vzdržala solza. Premagale so jo ... X. Y. in N. N. sta se rada videla. Vsak dan bolj. Tako sta se počasi zaupala drug drugemu. Čez čas pa se je X. Y. »uaveli- Ija. X. Y. se zdaj zadovoljno smeh- čal* N. N.“ in si 'poiskal "dmgo saj si verjetno ni nikoli mislila, _____________ j* da bo v zim g Tovarišica N. N., ki naj bi g preklic podpisala in ga naročila, H se je že čez nekaj dni g v naši upravi. iiiiinniiniiniHiiiiiiiiniiiiiiiiiinniiiniiiiiiHiHiffiiii dekle. Temu je trdil, da doslej še ni imel nobene ženske. Za to je zvedela tudi N. N., ki se je odločila, da bo novi ljubici X. Y. napisala o odnosih, ki jih je imel X. Y. z njo. v Svojo namero je uresničila, tarama, Ko je X. Y.‘spoznal, da je nje-zglasila gova nova ljubica zvedela resni- di zasluži, co (tv je, da je imel pred njo že N. N. joka. Lahko bi še bolj, slila, kdaj da bo v življenju srečala človeka, kot je X. Y. Vsa zgodba je resnična. Bilo bi dobro, če bi se z njo pozabavali tudi organi Tainištva za notranje zadeve, saj podlo početje X. Y. v zvezi z objavo preklica na račun druge osebe to tu- Marijan Lipovšek Prebivalci Revirjev in Savinjske doline! Delovni kolektivi, mladina! Vsi borci in aktivisti, ki ste se borili v Revirjih! Udeležimo se VELIKEGA PARTIZANSKEGA SLAVJA m Vrheh nad Trbovljami, v nedeljo, dne 27. avgusta T BDTM-PO^UBTU 1 miimiimiiHTiinnmrTmniiiiiiiiiiiiHiuiiiiininHiitmintnnHJiiiiiiiiiiiiiniimiiiiniitiiiniiHiniiiHirmiititiniimMiitiiiiiiniiHtffTitifHmffliHimtMiiHttiiiHtfiHiHiiHUHiJHHHnHiiiiitHHnHiiintHniHUiittHiiiniiiiiiiiiHtiiHiiiiii iHimiimmmmiiiiiii!i»!iit)iiimmmwiiM» L] udi e in dogodki MEJA V BERLINU ZAPRTA — ,»Neues Deutachland« je objavil danes skupno izjavo vlad članic Varšavskega pakta, ki vsebuje zahtevo, naj vlada Nemške demokratične republike stori potrebne korake za nadzorstvo na mejah z zahodnim Berlinom, da bi preprečila podtalno dejavnost, ki izvira iz Zvezne republike Nemčije in držav Atlantskega pakta. Potreba po teh .ukrepih bo odpadla, ko bo sklenjena mirovna pogodba z Nemčijo. Samo ob sebi se razume — je rečeno v izjavi — da ti ukrepi ne bodo kršili obstoječi^ odredb o prometu in nadzorstvu na prometnih zvezah z zahodnim Berlinom in Zahodno Nemčijo. ZAHODNOBERLINSKI SENAT ZAHTEVA »ENERGIČNE UKREPE« — Po dveumem Izrednem zasedanju zahodnoberlinskega senata so sporočili, da so zahodnim državam poslali zahtevo, naj store »energične korake« pri Sovjetski zvezi ob uvedbi poostrenega nadzorstva nad prometom v Berlinu s strani vzhodnonemških organov. POSVETOVANJE V BONNU — Uvedba poostrenega nadzorstva nad prometom med zahodnim in vzhodnim delom Berlina je imela za posledico živahno dejavnost zahpdncmemške vlade. Čeprav v predsedstvu vlade v Bonnu nočejo sporočiti nobenih podrobnosti o posvetovanju kanclerja Adenauerja, ki je prekinil volilno turnejo, poudarjajo, da vlada »sodi, da je dogajanje v Berlinu dobilo resno obliko«. Tudi napovedujejo, da je »prišel čas, ko mora Zahod začeti izvajati sklepe s konference štirih zunanjih ministrov v Parizu.« ALŽIRSKI VODITELJ POBEGNIL TZ FRANCOSKEGA ZAPORA — Kairski časopisi pišejo, da je Mustafi Ašrafu, enemu Izmed pelorice ugrabljenih voditeljev alžirskega osvobodilnega gibanja, posrečilo pobegniti iz francoskega zapora in da je sedaj v glavnem mestu prijateljske arabske države. FRANCOSKO TOPNIŠTVO OBSTRELJUJE TUNIZIJSKO OZEMLJE — Francosko topništvo iz Alžirije je obstreljevalo tunizijsko ozemlje v območju En Draham v Severni Tuniziji. Zaradi toga obstreljevanja, med katerim je bilo izstreljenih 50 granat, sta bila ubita dva tunizijska delavca, dva pa sta bila ranjena. Oddelek francoske pehote je skušal ob podpori tankov in štirih vojnih letal prodreti na tem delu na tunizijsko ozemlje. Enote tunizijske armade eo preprečile ta poskus. ZAPRTA MEJA — V nedeljo so zaprli mejo med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom. Ukaz je izdal notranji minister Nemške demokratične republike in prepovedal prehod meje vsem prebivalcem Vzhodne Nemčije. Mestna uprava je objavila, da od 12. avgusta noben državljan v Vzhodnem Berlinu ne more biti zaposlen v zahodnem delu mesta. Novi položaj v Berlinu sj^5 vzbudil živahno dejavnost med zahodnimi zavezniki. FOTREBA PO ZMANJŠANJU OBOROŽITVE - Ameriški zunanji minister Dean Rusk je danes izjavil, da je berlinska kriza nenavadno nočno opozorila na nujno potrebo po zmanjšanju oborožitve na svetu. Rusk je rekel, da mora politika ZDA zagotoviti vojaške sile, ki se bodo lahko uprle agresiji v kateremkoli delu sveta, poudaril pa je, da sedanji položaj narekuje močne, potrpežljive in iskrene napore za to, da bi ustvarili pogoje, v katerih bodo lahko države zmanjšale svojo oborožitev. SOD S SMODNIKOM Neki ameriški general js pre- vašo deželo v prah n pepel, iz- dvignil val prigovorov na Žabo- bojevitih vzklikov slišimo kakšno rokoval: če se bo tretja svetovna brisali vas bomo iz zemeljske du. Pokazalo se je, da sedanje trezno misel, ki daje nekaj upo-v, vojna kdaj začela, sem prepri- površine kot komarje! Beseda mere pač ne morejo koristno da se bodo vroče glave v medse- s čan, da se bo začela v Eerllnn. vojna jc v slovarju diplomacije vplivali na ublažitev že tako za- bojnih obračunih ohladile pred = Drugi napovedovalci so šil v bolj pogosta kot kdajkoli v pre- ostrenih gledišč v pogledu ber- mikrofoni radijskih postaj in da svojih napovedih skoraj po isti teklosti. Sredi takšnega medna- Haske krize. Hladna vojna okoli do preizkušnje z orožjem ne bo §= poti ln v politični krizi okrog rodnega razpoložen.'a postajajo Berlina se je zaostrila do skraj- prišlo. H Ferlina vidijo novi Sarajevo. Brandembcrika vrata važen po- noati. Treznega razmišljanja je Medtem se vsa prizadevanja, g Podobnih pesimističnih rledanj vod za medsebojne obtožbe, kjer vedno manj. Hroščev je prejšnji da bi na miren način rešili ber- | jev svetu vedno več In z vsakim »1 politiki z Vzhoda ln Zahoda leden nedvomno povedal, da je linski spor zaustavijo pred vpra- 3 ji dnem dobivajo nove pristaše, iščejo snovi za svoje politične pripravljen za vsako ceno skle- san jem, kdo naj bi prevzel ini- g K Svet že vrsto let ni bil tako na zahteve in izsMievanja. niti mirovno pogodbo z obema ciativo, da pride do razgovorov, g =s robu vojne kot prav v sedanjem Berlinska kriza se je v teh Nemčijama, če pa Zahod na to Ta na videz zelo nepomembna g ?j paradoksalnem političnem polo- dneh ponovno zaostrila. Na pri- ne bo pristal, pa separatni mir stvar postaja pomebna in glavni g §? žaju, ki lahko pripelje obstoj poročilo držav članic Varšavske- z Vzhodno Nemčijo. Nekaj pred kamen spotike. Zahodni diplo- g g človeštva do nesmiselnosti. Med- ga pakia Je vzhodnonemška vla- tem je Kennedy zahtevaj od mati govorijo, da imajo v tem j g tem ko je človek zmožen 17-krat da Izdala ukaz. ds zapre meje Kongresa dodatna sredstva za pogledu neke ideje, ki pa jih ne j K obkrožili zemeljski planet in se med vzhodnimi in zahodnimi oborožitev in vpoklical v vojsko morejo uresničiti, ker je treba g jg varno spustiti nanj, lahko raket- predeli mesta Berlina. Razen prve rezerviste. Zahodni ministri pomagati Adenauerju pri volit- g |š ni nabo Litija Stane Pungerčar in projektant nove Zasavske ceste. Inž. Miloš Kraigher, so se začele resnejše priprave za gradnjo ceste iz Konjščlce do nove Zasavske ceste. Pred časom pa so se sestali zastopniki občinskega ljudskega od-Lltlja, krajevnega odbora val mesečni proizvodni • načrt. V prvih dneh meseca avgusta bora pa se jc proizvodnja premoga na Konjščica In SGP Slovenija ceste rudniku rjavega premoga Trbov- |n Be domenili, da bodo ob sode-ljc-Hrastnik nekoliko povečata, lovanju vseh še ta mesej) začeli ker so odstranili oziroma ■omilili r. gradnjo ceste. Temu dogovoru nekatere proizvodne težave. (ma) SEja UO SGP »Zasavje« Trbovlje, 10. avgusta — Na zadnji seji UO so člani pregledali in potrdili polletni obračun. Razpravljali eo tudi o tem, kako naj bi na gradbiščih zboljšali mehanizacijo. da bi dosegli boljše delovne uspehe. jas »Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litija. Hrastnik, Zagorje In Trbovlje. Tiska časopisno podjetje •Gorenjski tisk« v Kranju. — Ureja uredniški odbor. - Odgovorni urednik: Stane Šuštar. -Naslov uredništva In uprave: Trbovlje, Trg revolucije 11 (telefon 80-191), poštni predal 82. - Tekoči račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-79-1-148. -Letna naročnina 000 din, mesečna SO dl«. - je sledila seja krajevnega odbora Smrt v valovih V petek, 11. avgusta, je utonil v reki Savi med Renkami in Zagorjem Albin Andirojno, rojen 2. 2. 1946, stanujoč na . Prečni poti v Zagorju ob Savi. Tega dne je An-drojno pomagal geometru pri merjenju nivoja nove Zasavske ceste in železniške proge. Po končanem merjenju mu je geometer dejal, da naj prana«e instrumente z levega na desni breg Save. Ker ni je hotel Androjno skrajšati pot, se je slekel z namenom, da preplava otrugo reke Save ln prenose instrumente. Ko je tako ob 10,55 stopil v Savo, ga zgrabil krč im potegnil v vteove. nji te ceste in o prispevku samih vaščanov. Volivci so z veseljem sprejeli odločitev, da se še letos prične z deli pri gradnji ceste, In sklenili, da bodo sami opravili 840 delovnih dni. Sicer pa bodo prispevali še gradbeni material. Tako pripravljenost vaščanov Konjščicc, da sami pomagajo pri urejevanju ceste, velja vsekakor pozdravili, prav tako pa je treba pohvaliti tudi prizadevne tovariše iz gradbenega odbora: I,eopotda Vodenika, Albina Dolanca in še nekatere druge. Z dograditvijo ceste bo omogočeno ljudem lz Konjščicc voziti les v dolino (doslej so ga spuščali po drčah), pripeljati odvečne kmetijske Izdelke na trg: hkrati po bo rudarji rudnika Trbovlje — Hrastnik nakopali v prvih šestih mesecih letos 532.000 ton premoga, ali za E700 ton (1,7 'Vo) več kakor v istem razdobju lani. To proizvodnjo premoga so dcsegli po zaslugi obrata Dol, ker obrata Trbovlje in Hrastnik nista dala toliko premoga kakor lani. Omeniti je še treba, da je bil letošnji polletni uspeh dosežen v 150 dneh, lani pa v 154 dneh. Zato je razumljivo, da se je povečala povprečna dnevna proizvodnja od 3.393 ton na 3.541 ton (ali za 4.4 odstotke več). Letos je bilo nakopano znatno manj premoga (samo 1.680 ton) V prvih šestih mesecih letos eo se delno izboljšali tudi učinki pri proizvodnji premoga. Na odkupu se je sicer 6toritev zmanjšala od 6.25 na 6,03 tone na moža in šiht; zato pa sta se povečala jamski učinek od 1,92 na 1,94 tone in rudniški učinek od 1,33 na 1,38 tone. Pripomniti je treba, da eo vzrok za zmanjšano storitev na odkopu izredno težke odkopne prilike in druge težave (obračanje čel. pogosti vodni vdori in razni zruški). Rudarji iz Trbovelj in Hrastnika eo porabili v tem času približno iste količine lesa kakor lani, ob nedeljah in praznikih (v prvih 'znižali pa sta se poraba električ-šestih mesecih lani pa 9.380 ton), ne energijo in razstreliva. Kljub Predelovalnica sadja in zelenjave v Gabrovki Predelovalnica sadja 2e nekajkrat smo pisali, da deluje v Gabrovki nad Litijo predelovalnica sadja in zelenjave. Letos so tam izdelali 30 ton češnjevega soka. 10 ton ribezovega soka, 12 ton borovničevega soka in 7 ton malinovega soka; izdelali pa bodo še okrog 15 vagonov jabolčnega in okrog 2 vagona grozdnega soka. Svoje izdelke pošilja podjetje iz Gabrovke po Sloveniji, tako celo Ljudski skupščini in Ivan Berger — 80-letnik V Logu nad Hrastnikom Je obhajal Ivan Pcrger svoj praznik, jubilej 80-lcti»tce, ponosen na zmage v občasno izredno hudi življenjski borbi, kar zaljubljen v torišče svojega dela: v sadonos-nlk, lepotičnl In zelenjadnl vrt ter kot prijatelj prirode, zamaknjen v slikovito galerijo vritčev Zasavskega hribovja tam onstran z Mrzlico, Kalom, Klobukom itd. Napreden In vseskozi zanesljiv J ln sposoben delavec, kjer In za karkoli je bil postavljen, je bil Perger izredno priljubljen enako kot duhovit in šegav družabnik in pevec; z njegovim krepkim ln .sigurnim prvim basom je premno-gokrat prišlo tudi pri improvizacijah — do obranega zbornega petja, ki je razveselilo staro In mla- Izvršnemu svetu LRS, pošilja jih pa tudi v Beograd in na Brione. Sadni sokovi se pa V6e bolj uveljavljajo tudi med domačini. V okolici Gabrovke stiskajo namreč vedno manj sadjevca, ker kmetje raje prodajo sadje predelovalnici in kupijo potem s©k, ki ga pijejo zlasti radi ob mlačvi. Zdaj odkupujejo odpadla jabolka po 10 din ,ki jih bodo sušili in potem izvozili. Sicer pa spodbuja predelovalnica kmetovalce k sajenju ribeza ki v okolici Gabrovke dobro uspeva, k obnovi sadjarstva in vinogradništva, ki na tistem področju sicer ne daje dobrih vin, poč pa se lahko grozdje uporabi za izdelavo grozdnega seka. Priznani in kvalitetni izdelki Predelovalnice 6adja in zelenjave Gabrovka nad Litijo vsekakor zadušijo, da najdejo tudi mesto v vsakem gostinskem lokalu v Zasavju. Gostje bodo radi segali po njih, kot je bilo to lani. ko je kupilo Gostinsko podjetje Zagorje nekaj vrst Sadnih sokov in so jih prodali. temu pa manjša poraba material« ni istočasno vplivala na znižanj« proizvodnih stroškov, ker so ee cene reprodukcijskega materiala in zaradi zvišane stopinje amortizacije (za 50 odstotkov) za rudarsko opremo. Težave so pa tudi zaradi izrednega 25 - odstotnega prispevka, zaradi katerega rudnik Trbovlje — Hrastnik v prvem polletju ni mogel formirati sklada skupne porabe. Zato na trboselj-sko-hrastniškem rudniku upajo, da bodo vse rudnike oprastiii plačevanja tega 25-odstotnega izrednega prispevka na osebni dohodek. Kdaj pa kdaj so nastale tudi težave zaradi prodaje premoga. Tako so bili na rudniku Trbovlje — Hrastnik prisiljeni deponirati premogov prah, ker ga Elektrarna Trbovlje ni kupovala (ker je tudi sama imela polne depoje in ker ni imela obratnih sredstev). Sicer so pa tudi povišane tovomine povzročile precejšnje težave za podjetje, zlasti še, ker ima podjetje precej odjemalcev iz drugih naših republik, ki so zaradi zvišanih tovomin začeli naročati premog V njim bližjih rudniki tu Sicer so pa rudniku Trbovlje — Hrastnik napravili precejšnje težave dolgovi kupcev, ker niso v redu poravnavali izstavljenih faktur. Kupci eo tako rddniku dolgovali okrog C00 milijonov din. rudnik Trbovlje — Hrastnik pa j« bil v tem času dolžan drugim 350 milijonov din. Na rudniku rjavega premoga. Trbovlje — Hrastnik so začeli z novim letom izplačevati dohodek po ekonomskih enotah. Vendar se je pa delno zmanjšalo izplačil® po ekonomskih enotah, to pa zaradi dejstva, ker so bile nekolik® popravljene osnove, znatno so f® pa povečali tudi proizvodni str®' ški. Cteebni dohodki zaposlenih s® se od meseca maja nekoliko P®' večali, sicer eo pa skoro na ravni lanskoletnih iznlačanih osebnil1 dohodkov zapo^enih. (ma) Na kratko po domovini do. Zato mu kličem od srca AD MULTOS ANNOS, FAUSTOS ET SANOSi »Vajino skupno življenje« v dar Državljani, kt sklenejo zakonsko zvezo na matičnem uradu na Konjščica postala še privlačnejša j občini Trbovlje, dobijo v dar knji- točka za planince ln izletnike. go »Vajino skupno življenje«. —* I ek JUGOSLOVANSKI FILMI IZLOČENI S PROGRAMA h Benetk so prejšnji teden uradno sporočili, da jugoslovanskih filmov »Ples v dežju* in »Nasilje na trgu* niso uvrstili v festivalski program. Film »Nasilje na trgu• bodo predvajali le v tako imenovani informativni sekciji. 1 2 KAMION Z 20 POTNIKI ZDRVEL V PREPAD Na cesti Arandjelovac—Topola se je prejšnji teden zg0' dila huda nesreča. Proti Topoli seje peljalo dvajset' potnik°'J v privatnem kamionu. Bili so na sejmu v Arandjelovcu. V žilo je upravljal Dragiša Nikolič, ki se je pred tem napil• kabino je spravil šc harmonikarja, nekemu potniku ie P> lapovedal, naj med vožnjo stoji na stopnici avtomobila 1 drži vrata odprta, da bo harmonikar lahko igral. Nekaj sl° metrov nad Topolo je kamion zdrknil na desno stran it 1 večkrat preobrnil, končno pa ustavil JO metrov p"d re!l( na travniku. Neka potnica ie umrla zarad' poškodb, stirl drugi potniki so pa ranjeni, šoferja so priprli. V. MEDNARODNI SEJEM TEHNIKE V BEOGRADU 22. AVGUSTA Za peti mednarodni sejem tehnike v Beogradu, ki ga bodo odprli 22. avgusta t. L, so vse priprave končane. Na sejmu bo sodelovalo 40f! domačih in 701 podietje’iz Ji držav. Na tem sejmu bo sodelovala s svojimi izdelki tudi Strojna tovarna iz Trbovelj. Sejem bo odprt do 2. septembra. 3 RFKORDEN USPEH RUDNIKA V VELENJU , ■, Velenjski rudnik je znan po svoji storilnosti dela 'ir> (, mej na vi' pešne jštmi rudniki v Srednji Evropi. Letos tem rudniku v prvem polletju nakopali 1.1SS.000 ton Pr‘ moga. Mesec julij jc bil v proizvodnji rekorden, saj so d rit no pridobili kar S!6i ton premoga. Prejšnjo sredo je odpotovala na gradbišče avtomobilske ceste MDB - Na »tiki: »bor brigade ▼ Trbovljah »ote: Marijam Lipovšek NEHRU ODPOTUJE V BEOGRAD 31. AVGUSTA lz Ncw Delhija so uradno sporočili, da bo indijski premier Nehru odpotoval na beograjsko konferenco izvenblo-kovskih dežel JI. avgusta. Premiera bo na konferenci spremljal minifter za narodno obrambo Krišna Menon. Krišnd~ Menoti bo prispel v Beograd že nekaj dni pred konferenco. Beograjski september 1 LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE ZAGORJE SE RAZVIJA Gvineja Indonezija Drugega oktobra 1958. leta Je Gvineja postala neodvisna. Tako se je odločilo ljudstvo Gvineje na referendumu, ki ga je takrat Francija Izvedla v svojih afriških kolonijah. Takoj ob proglasitvi neodvisnosti se je ta dežela odločila za politiko pozitivne nevtralnosti. Posebno močno Indonezija je dežela 3000 otokov, neodvisna je od 1945. leta. Nizozemska tedaj ni hotela priznati neodvisnosti Indonezije in Je s pomočjo angleških čet poskušala znova uveljaviti svojo kolonialno oblast, vendar se ji to ni posrečilo in je zato le mo- Indiia osebni stiki predsednika Tita in . ... , , , - . premiera Nehruja: sestala sta se Indija je Imela že pred 7000 . leti visoko razvito civilizacijo. ** _ Ze tedaj je zelo vplivala na for- repu,^a; miranje in razvijale kultur na LavTTo Vzhodu In Zahodu. Za to bogato S 1 In visoko razvito deželo so ve- deli v Evropi že v antični dobi. Nosilci modernega kolonializma so bili Portugalci, Francozi, Ni- si Gvineja prizadeva razvijali nczije 1949. ieta. pod nizozem cim tesnejše sodelovanje z ne- sk<} oblastjo je ostal le del Fn- rala priznati neodvisnost Indo- zozemci In naposled tudi Britanci, ki so v začetku prejšnjega dr. Rad-žendra Prasad, premier Bžava-harlar Nehru. Indija meri 3,183 tisoč kvadratnih kilometrov in ima 438 milijonov prebivalcev. Glavno mesto Indije je Ne\v Delhi. donezlje — Zahodni Irijan. Osnova indonezijske politike je proti-kolonializem in čuvanje miru, torej je zunaniepolitično usmerjena po načelih aktivne miro- odvisnimi afriškimi državami: Gvineja je v uniji z Gano in Malijem, članica skupine držav Casablance, ki so letošnjega januarja izdelale program sodelovanja na raznih področjih. Francozi so trdili, da bo neodvisnost Gvinejo osamila, in to hoteli doseči s politično in gospodarsko blokado. Predsednik Gvineje Sekou Toure pa je iz- ničevanje načel aktivne javil: -Izkušnja je pokazala, tla Uubne koeksistence. n?,m je šele neodvisnost omogočila stik z zunanjim svetom.« Predsednik Gvineje in predsednik Jugoslavije sta letos izmenjala obiske. O sodelovanju z Jugoslavijo je Sekou Toure de- stolet.ia prevzeli direktno oblast nad Indijo. Jemen Pred več kot sto letd je na se- Jemen je monarhija s posveto-veru Indije vojaški unor v Mi- val ni m predstavniškim telesom, ratu prerasel v ljudsko vstajo. Vladar je hkrati tudi poglavar Ta upor je bil zadušen in tudi muslimanske sekte Zaidita. Sef Ijubne koeksistence. Spričo tako številni naslednji upori. Britan- države je imam (kralf) Ahmed politike uživa Indonezija velik cem fe uspelo ohrontatl oblast mednarodni ugled. Predsedtrk, dr. Sukamo je med najbolj vidnimi in iskrenimi borci za ures- bogate plemiče in nato z razpi-rniro- hovanjem verskega sovrašfva nad IndHo tako dolgo zato. ker so se oslanjali na maharadže in med Indusi in muslimani, kar je privedlo do delitve dežele na In-in Indonezijo «** J* Pakistan. Indija je proglasila neodvis-36. rodov. bilko. Prve splošne porlnmentar- arabskimi K pozitivnemu prijateljstvu med Jugoslavijo je mnogo prispevala zelo podobna preteklost, ki se izraba v ne- “?* 5„a^‘=* »«- *«• l™u-nehnih boiih za neodvisnost in ar,a M5°* pa «» Proslavit renu bin Jahiia Mohamed. Na površini 195.079 kvadratnih kilometrov živi 5 milijonov prebivalcev. V zvezi z zunanjo politiko Je-mena je pomembna izjava princa El Badera: -Jemen se bori za to, da si za-otovi mir in svobodni razvoj. V tel smeri deluje tudi v mednarodni politiki in v svoji politiki do drugih m- Nnhrpč sodelujemo z Jugoslavijo je Sekou Toure de- te-mia v sedanjosti- ak- ------.-.d dr'nvrmi in s;C”r s ial naslednic- - Zel 19,0°'' m3. Zraven tega izdahne I-TP Zagori e tudi tipizirano »SVEA« kuhinjsko pohištvo. za kate-ega je preielo na i-mnkoletnrm l^nrm sejmu v Ljubljani zlato kolajno. LTP Zagorje sestaviiaio tri proizvajalne enote. V vs°h proizvajalnih enotah iz leta v leto raste ustvarjeni družbeni bruto dohodek. Od 140 milijonov dinarjev v letu 1959 bo do konca l“*ošnjega leta ustvarjeno predvidoma 235 milijonov din ali 2.625.000 din na zaposlenega. V prvem polletju letos so v LIP Zagorje dosegli 113 % operativnega plana (razrezali so 5193 m3 lesa) in 112 % finančnega načrta (z ustvaritvijo 131,500.000 din bruto dohodka). V mesecu juliju pa so v tem kolektivu dosegli finačni plan s 119 odstotki. Novi gospodarski predpisi spričo kvalitete izdelkov LIP Zagorje, ki so povsod iskani, niso omajali komercialne politike in sklepa pod jetje n. pr. za »SVEA« kuhinjsko pohištvo dogovore o dobavi in pogodbe že za prihodnje leto. Podjetje tesno sodeluje tudi z ostalimi slovenskimi lesnoindustrijskimi podjetji, tako z LTP Ajdovščina. LI Podpeč, GG Ljub- Ljubljana ter z Ingradom iz Celja, Gradisom iz Ljubljane, Dolenjskim gradbenim podjetjem iz Grosuplje, Kooperativo Ljubljana, Intercomercem iz Umaga, Šumo, Gradžo in Jasenom iz Zagreba, Pleskarstvom l.maj iz Ljubljane in drugimi. To sodelovanje pa bi se moralo v večji meri odražati tudi med sorodnimi gospodarskimi organizacijami v Zasavju. Preko izvoznih podjetij Lesno industrijsko podjetje iz Zagorja izvaža predvsem rezan les listavcev v Italijo, Izrael. Grčijo. Španijo, Zahodno Nemčijo in Madžarsko. Letošnjo jesen bo pa podjetje razstavljalo na mednarodnem zagrebškem velesejmu sodobno »SVEA« kuhinjsko opremo. Med kolektivom so v teku živahne razprave o pravilnikih o deKtvž čistega dohodka in osebnih dohodkov. Oba pravilnika sta v osnutku že izdelana, o njih pa bo razpravljal delavski svet. Sindikalna podružnica LIP Za-i gorje je sprejela na zadnjem občnem zboru več koristnih napotkov za delo. Da bi pa bilo delo kar najuspešnejše, bodo morali organizirati vsaj vsake tri mesece sestanke s člani, na katerih bi razpravljali tudi o predlogih za nadaljnje izboljšanje dela. Člani sindikalne podružnice se pa prav marljivo pripravljajo tudi na praznovanje, ki ga bodo pripraviti 20. avgusta v Delavskem domu ob razvitju sindikalne zariave in medikolektivnem srečanju dežarvcev lesne industrije. V okviru podjetja deluje še dinska organizacija, kd pripravlja izlet v partizanske kraje. Sicer si pa mladinci prizadevajo, da bi pomagali pri reševanju proizvodnih nalog, zlasti še tedaj, ko je treba izvršiti dela do določenih rokov. Plan v juliju dosežen Kljub številnim dopustom v mesecu juliju ter težavam s preskrbo nekaterega materiala za predelavo je kolektiv Strojne tovarne v Trbovljah svoje proizvodne naloge za mesec julij do- Ijana, Lesnino in Slovenija lesom segel 100-odstotno. t ir. mcviiuiu cviuvoiuu u>*u iz ZDA na v domu Svobode v Zgornjih Trbovljah trpljenje la grenkobo življenja vsakokrat ko pridem na obisk, pa stara pesem je napolnila dvo- sem srečnejši. Spremenila se je rano in vzbudila v srcih srečo, podoba; nove tovarne, ceste, le- Potem so obujali spomine in se pa mesta, nove šole - SREČNI smejali mladostnim vragolijam, IN ZADOVOLJNI LJUDJE. Srce prvim majskim dnem sreče, začuti mladost, nov utrip življe- Otroci so poslušali pripovedovanja. Najsrečnejši pa sem danes, nja starih očetov in starih mam. — kot da bi ti bil vtisnjen pečat lakote in revščine. Velikokrat sem se spraševal ZAKAJ? Odgovor sem kmalu našel GOSPOD IN REVEŽ! Odšel sem v tujino. Prehijal in mučil sem se. Imel sem svoj vsakdanji kruh. toda čutil sem hlad tuje dežele, kajti objem mačehe ni tako gorak kot objem matere, pa čeprav je le-ta revna, ona druga pa bogata. Poročil sem se in vzgajal otroke ter jim govoril o lepi, sončni in gorati domovini. Pravil sem jim o bistrih, šumečih, gorskih vodah, o zelenih gozdovih in travnikih, o valovanju ajde, šumenju smrek ln o naših ljudeh. Naučili so se slovensko in potem smo skupno prepevali lepe slovenske pesmi. In vedno, kadar smo peli ali kadar sem pravil otrokom o svojem kraju, se mi je zarosilo oko. DOMOVINA JE DOMOVINA! Vleklo in vleklo me je, da bi spet videl star domači kraj, stare znance in prijatelje, da bi se sam prepričal o tem. kar so mi pisali. Po letu 1954, ko sem pr- da bi užival v brezskrbnih otro- vič obiskal »taro domovino pa do ških letih, si že moral spoznati danes sem bil že štirikrat tu. In ko imam poleg sebe tudi vnuka, ki znata oba slovensko. Navdušena sta nad lepotami Slovenije. Obiskali smo že več slovenskih krajev.« Obraz se mu je razjasnil in z božajočim pogledom je gledal na vnuka; češ, tudi ta dva naj spoznata mojo deželo in naj bosta srečna skupaj z menoj. Majhna, komaj 7-lefcna Carole, ga je prijela za roko, in dejala: »Stari ata, greva plesat«. Zasmejal se je: »Kaj bi bil žalosten. Vidim, da je mračen del Življenja naših ljudi za nami, pri Vas so pa vsi srečni«. Na poskočno vižo polke sta potem zaplesala tudi stari oče ln vnukinja. »Veseli rudarji« so izvabljali Iz svojih glasbil prijetne stare domače viže. Plesni prostor je bil polno zaseden. Rojaki so se predali prijetnemu tovariškemu večeru. Oglasila se je pesem. Sekstet se jim je pridružil. Le- Vzdigovali so se polni kozarci. Nazdravljalo se je na srečo, za boljše, srečnejše dni. Predsednica Slovenske ženske zveze iz Julictta v Združenih državah Amerike, Ema Planinšek, je Trboveljčanka. Letos je prišla po 40 letih na obisk v staro domovino in se ni mogla načuditi napredku ki so ga v tem času doživele Trbovlje. Med rojaki, ki so obiskali prireditev za izseljence v Trbovljah, pa je bila Jenny Troha iz Barbartoma v ZDA. ki je pripeljala na obisk v Slovenijo skupino slovenskih rojakov, za katere je organiziral obisk najsta-rejsi slovenski delavski list »Glas naroda«. Dolgo v noč smo bili še skupaj. Ob slovesu pa smo si zaklicali: »Srečni smo! Drugo leto nasvidenje!« Reporter: Janez Savšek Fotoreporter: Milan Cerinšck | (J 40-letnica pevcev zagorske Svobode Najlepše želje za prihodnje V dvorano so se začul i prvi gla- jani, ki so skoraj do kraja napol- sovi »Delavske pesmi«, luči so se ugasnile in petje jubilantov se je čudovito zlilo z okoljem. Zagor- Krvodajalska akcija v Hrastniku V dneh 16., 17. in 18. avgusta bo v Hrastniku krvodajalska akcija. Občinski odbor Rdečega križa je ob sodelovanju z ObSS začel s pripravami in popisom prostovoljnih krvodajalcev. Po dosedanjih poročilih bo Steklarna dala 280, Rudnik 300, Kemična tovarna 50, Radeče skupno z Zidanim mostom 250 ter ostale dejavnosti 100 krvodajalcev — prostovoljcev. Ce bodo te Številke realizirane, bo plan dosežen. Ker so pa potrebe po krvi vsak dan večje, bi želeli število krvodajalcev povečati. Zato vabimo Hrastničane, da se nam v tej plemeniti akciji pridružijo. V. P. Izpiti za mopediste v Trbovljah ' Janez Hribar iz Semnika nas sprašuje, kdaj so izpiti za mopediste v Trbovljah, ker bi rad takoj opravil tak izpit. Izpiti za mopediste so v Trbov-vijah pri AMD vsak petek dopoldan od 8. do 11. ure in popoldan od 15. do 17. ure. Oglasiti se je treba v društveni pisarni na trgu F. Fakina v Trbovljah (pri doma Svobode II). nili veliko dvorano Delavskega doma, so prisluhnili temu petju. 18 pesmi se je zvrstilo v celovečernem sporedu. 15 jih je zapel 29-članski moški pevski zbor Svobode Zagorje, ki je slavil 40-1 et-nico obstoja, 3 pa sekstet tega zbora. Na programu so bile pesmi Sivica, Kuharja, Simonitija, Mihelčiča, Ulage, Jereba, Vračka. Hafnerja, Gotovca, Adamiča in Gregorca ter dalmatinska in furlanska narodna. Ubrano in doživeto petje je navdušilo poslušalce, ki so po vsaki zapeti pesmi nagradili jubilante z dolgotrajnim ploskanjem. Prod nastopom je bila krajša slovesnost, ki jo je začel predsednik občinskega Sveta Svobod in prosvetnih društev Zagorje, Franc Koprivšek. Potem je član izvršnega odbora občinskega odbora SZDL Slavko Ajtič orisal dogodke okrog 9. avgusta 1941 in uspehe 20-letnega dela v svobodni domovini; govoril je pa tudi o jubileju zagorskih pevcev in o bogati revolucionarni zgodovini zagorskih pevcev od 1921. leta dalje. Zatem so pa zastopniki okrajnega Sveta Svobod Ljubljana, občinskega Sveta Svobod Domžale, upravnega odbora in pevskega zbora Svobode France Mencinger iz Slovenskega Javornika, Zarje iz Trbovelj, Svobode II iz Hrastnika, občinskega Sveta Svobod Zagorje, občinskega Sveta Svobod Velenje in pevskega zbora oLški glas Svobode Kisovec— Loke čestita. Zagorski pevci so pa pripravili šopke tudi za dirigente zbora, ki so vodili zbor po osvoboditvi, in to za Nika Skrabarja, Franca Ri-terja, Jerneja Habjaniča in Avgusta Pinsa, žal pa se niso vsi udeležili koncerta. Zraven tega so pa izročili 19 pevcem priznanj« za dolgotrajno delo v zboru, od tega petim (Albinu Majdiču, Ivanu Vidicu, Ivanu Pintarju. Ignacu Drnovšku in Rudiju Kosu) za delo v zboru še izpred druge svetovne vojne. Pevci zagonskega delavsko-pro-svetnega društva Svoboda, ki so letos slavili 40-letmico, so s slavnostnim koncertom dostojno počastili ta praznik. Priznanje, ki so ga izrazili Zagorjani na koncertu, pa naj bo pevcem vzpodbuda za dosego še večjih uspre-hov. Zboru želimo ob 40-letnici, da bi v svoj krog pritegnil še več pevcev in da bi še naprej prepeval lepe narodne, borbene in umetne pesmi ter nadaljeval s svetlimi tradicijami. (ma) Meški pevski zbor-DRD »Svoboda« Zagorje ob jubileju, 8. avg. 1361 Foto: Vlado Benko Ugodno razvit smisel za kolektivnost Našli so svoj kotiček Da bi se lahko umaknili vsakodnevnemu živžavu v svojem naselju, so sl upokojenci Žabjeka in Gvide v Trbovljah uredili prijeten kotiček — pravzaprav park upokojencev. Vsak dan se zbere tamkaj 20 do 31 upokojencev, ki prebijejo .popoldne v tišini in prijetni senci dreves, čas si pa krajšajo z igranjem kart. Tako Igrajo ali pa se pogovarjajo in zabavajo z vsem mogočim. Na ta način so tudi oni našli svoj prijeten kotiček. Obiskal sem jih v njihovem »raju« — kot sami pravijo svojemu parku. Čeprav je bila ura šele štiri popoldne in je vladala neznosna vročina, sem našel tu nad trideset upokojencev, ki so se hladili pod krošnjami akacij. Pogovor je tekel. Povprašal sem jih, kdo je dal idejo za ureditev tega parka. Povedali so mi, da ae je prvi spomnil tega upokojenec Rudi Vidmar. Pripovedoval je: Trboveljski upokojenci z gosti ob otvoritvi parka — Na nasipe smo hodili nabirat premog. Po navadi smo počivali pod zvrčalcem. Usedli smo se na drevesne štore in premlevali vsakodnevne novice in zanimivosti. Na štorih kajpak ni bilo udobno, zato smo si lani postavili mizo in klop. Toda čez zimo nam je nekdo vse odnesel. Jaka Stepinšek, Martin Sluga in še nekateri drugi smo začeli letos očiščevati akacijev gaj. Kmalu so prišli tudi drugi, upokojenci in delo je šlo hitro izpod rok. Postavili smo dve klopi in mizi ter lepo očistili prostor. Sčasoma je pa začelo prihajati vedno več upokojencev, tako da je bilo miz in klopi premalo. Trboveljski rudnik nam je dal nekaj desk in kolov, tako da smo lahko postavili še več miz in klopi. Zberemo se tukaj dopoldne in popoldne, vržemo po malem karte ali pa poklepetamo — in dan mine. Dobili smo svoj kotiček, kjer imamo mir. — Tako je končal. In res. Brez ropota, otroškega živžava in prepiranja. Ozrl sem se: približno tristo kvadratnih metrov prostora so stari ljudje lepo očistili. Pod akacijami stoji že enajst miz. Polovica teh je bila zasedena. Dve skupini upokojencev sta igrali karte, ostali so sc pa pogovarjali. Uredili so tudi že prostor za balinanje, v načrtu pa imajo še ureditev malega otroškega igrišča. Nameravajo tudi napeljati vodo z Dobrne. Veselijo sc že, da bodo že letos lahko postavili barako, ki jim jo je obljubil, trboveljski rudnik. V njej bodo uredili sobo za igranje ter sobo za popravljanje orodja. Na akacijah sem opazil raznobarvne trakove in vprašujoče pogledal. — Veste, to jc pa ostalo od naše veselice meseca julija, ko smo odprli naš park — so mi pojasnili. — Zbralo se nas je nad dve sto petdeset ljudi. K nam prihajajo tudi upokojenci z naselja na III. etaži, s Terezije, Ribnika in vseh okoliških naselij. Oglašajo se pa tudi že kandidati za upokojitev. Veseli smo, žal nam je samo, da Društvo upokojencev kaže tako malo zanimanja za naše deio. Od Socialistične zveze smo dobili pet tisoč dinarjev in tudi tovariš Borštnar (predsednik SZDL Trbovlje) nas je že obiskal — so mi ponosno povedali. Z velikim zadovoljstvom so mi pripovedovali o opravljenem delu. Sam sem jih občudoval, kajti dela, ki so jih opravili, niso majhna. Glavno pa je — našli so svoj kotiček. jas (Po razgovoru s predsednikom komisije za družbeno upravljanje pri ObO SZDL Hrastnik, tov. Tonetom Klemenom) Družbeno upravljanje ima v hrastniški občini zelo ugodne pogoje predvsem zaradi goste naseljenosti, močnega gospodarstva in razvitih drugih služb. Nedvomno daje to delavsko področje z naravo skupnega dela prebivalstvu smisel za kolektivnost, kar je za razvoj družbenega upravljanja zelo pomembno. Od tod torej izhajajo uspehi in afirmacija družbenega upravljanja zlasti v gospodarstvu, kjer je delavsko upravljanje že zelo utrjeno in ima tudi že znatno tradicijo. Za nekatere druge oblike družbenega upravljanja, kamor lahko uvrstimo stanovanjske skupnosti, šolske od-bore in krajevne odbore, lahko rečemo da .so nekatere skupine prebivalcev ob uvedbi nekoliko iznenadile. Zlasti za stanovanjske skupnosti je značilno, da smo pred prvimi vidnejšimi uspehi imeli veliko razprav, posvetovanj, seminarjev in celo ekskurzij v druga mesta, preden smo povsem doumeli pomembnost te oblike družbenega upravljanja. Pri krajevnih odborih smo bili nekoliko v zadregi zaradi pristojnosti, ki v začetku niso bile podprte z materialno osnovo. Šolski odbori pa dobivajo posebno veliko vlogo šele zdaj, ko je uvedeno samofinansiranje šol. Za. primer odličnega razvoja in velike vloge v svojem kraju lahko navedemo stanovanjsko skupnost v Radečah. Lahko rečemo, da v Radečah uresničuje prav stanovanjska skupnost domala vse pobude, ki jih dajejo družbene organizacije in zbori volivcev. Tako je bilo z rekonstrukcijo ceste v Radečah, obnovitvijo cestne razsvetljave, gradnjo šole, gradnjo športnega stadiona, ustanovitvijo niza servisnih delavnic in servisov, olepševanjem mesta in podobno. Tudi obratni vpliv stanovanjske skupnosti lahko čutimo: zbori volivcev so po uveljavitvi stanovanjske skupnosti v Radečah znatno močneje obiskani kot poprej in razprave na njih so očitno živahnejše z močnim pečatom prizadevnosti. Na ta način je stanovanjska skupnost uspela angažirati sredstva iz vseh virov, ki so v kraju možni, to pa zato, ker skrbi za vse interese, ki jih je v kraju čutiti. Tudi stanovanjska skupnost v Hrastniku oživlja, ustanavlja servise, se zavzema za zbiranje sredstev za gradnje igrišč, prevzela je otroške ustanove in podobno, vendar doslej še ni uspela dobiti tako močnega krajevnega pomena kol v Radečah. Nasprotno pa stanovanjska skupnost v Zidanem mostu še ni našla samostojnega poseganja ▼ življenje In kaže nagnjenje le v iskanju pomoči od drugod. Ob krajevnih odborih je bilo dokaj časa precej zadrege. Toda potem, ko je bilo sklenjeno, da letos dobijo ti odbori okrog 7 milijonov din samo iz občinskega proračuna, ob tem pa še sredstva iz drugih virov, je zagotovljena možnost učinkovitega uveljavljanja tudi teh skupnosti. Hkrati s tam ukrepom pa so sledili tudi drugi. Zlasti pomembno je to, da so zbori volivcev razrešili neaktivne člane krajevnih odborov in jih zamenjali z drugimi. Na novo so vključeni v krajevne odbore predvsem tovariši iz vrst mladine in žena, katere smo doslej v teh odborih pogrešali. Za člane krajevnih odborov pa so bili pripravljeni tudi seminarji. Posebno pomembno mesto pa imajo v našem družbenem dogajanju zbori volivcev. V vseh forumih občine je hilo ugotovljeno, da so bila mnoga važna vprašanja, ki so bila primerna za referendume. reševana v zelo ozkem krogu. V delu z volivci je potrebno odpraviti fonmaliteto. Na zborih je potrebno volivcem predočiti življenjsko pomembne probleme živo in jasno in v čim krajši obliki, da ne bo širokih in splošnih obravnavanj, ki volivce odbijajo. — K takšnemu načinu dela se usmerjajo v hrastniški občini s posebnim namenom, da vsa vprašanja, ki se volivcev neposredno tičejo in so tudi sicer pomembna za razvoj komune, obravnavajo z referendumi. Na način zgoščenega podajanja bodo izdali v krat- kem tudi bilten, katerega prva številka je v začetku leta že izšla, a je namenjen izključno volivcem pred njihovimi zbori. Ostalim oblikam družbenega upravljanja, kot so hišni sveti, šolski odbori, potrošniški sveti in tako dalje, bo komisija za drož« beno upravljanje še posvetila svo-1 jo pozornost v letošnjem letu. — Posebno posvetovanje bo o po« trošniških svetih septembra, men-1 da še prej pa o trenutno zelo aktualnem vprašanju šolskih odborov — družbenem upravljanju V šolah. V splošnem lahko ugotovimo, da je v hrastniški občini predvsem občinski odbor Socialistične zve« Ze posvetil vprašanjem družbenega upravljanja veliko pozornost že vsa leta, odkar so posamezne oblike družbenega upravljanja nastale. Zadnje čase pa se je močno povečala aktivnost občinskega sindikalnega sveta tudi na področju družbenega upravljanja. — Kaže tudi. da bo posegla v dogajanje nadalje mladinska organizacija. tako da je razvoju družbenega upravljanja v hrastniški občini zagotovljen še nadaljnji večji uspeh. or Bralci nam pišejo NAMESTO 15 LE 5 EKONOMSKIH ENOT V Papirnici v Radečah so v prvotnih razpravah nameravali ustanoviti 15 ekonomski enot. Po zadnjih analizah je dovolj le 5 ekonomskih enot. Delavsko upravljanje bodo v skladu s tem decentralizirali tako, da bodo ustanovili prav toliko obratnih delavskih svetov. Pravilnikov o delitvi dohodika še niso sprejeli, pač pa so izvolili komisijo ,ki bo pripravila osnutke pravilnikov. Sedanjim spremembam v gospodarjenju bodo prilagodili tudi organizacijo Zveze komunistov, ki ima zdaj aktive v Svobodi, TV D Partizan, mladinskem aktivu in delavskem svetu, tako da bodo ko- V* v# VOHUN NA LETALIŠČU *, A *, \ A X /V A . » munisti organizirani tudi v smislu skrbi za dejavnost ekonomskih enot. or RAZVITA KOMUNALNA DEJAVNOST Na tem področju razpravljajo o generalnem popravilu ceste Njivice — Zobnik v dolžini 5 km. To cesto nameravajo popraviti v petih letih. Sredstva bodo dobili delno iz gozdnega sklada, občinskega prispevka in samoprispevka. Del ceste je že urejen. Skupna vrednost del bo 8 milijonov dinarjev. Na Zobniku in v Močilnem so se odločili za gradnjo vodovoda. S prostovoljnim delom bodo znižali predračunsko vrednost gradnjo za polovico. Razen tega nameravajo zgraditi tudi dvorano za potrebe krajevnega odbora in Socialistično zveze. S tem nameravajo ustvariti pogoje za klubsko življenje tudi v tem kraju. Sredstev za to gradnjo še niso zagotoviti. or SEJA ZBORA PROIZVAJALCEV ObLO ZAGORJE Danes bo zasedal zbor proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi in razpravljal o izvršitvi proizvodnih planov in finančne realizacije gospodarskih organizacij za prvo polletje 1961 in o pravilnikih o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov gospodarskih organizacij. (ma) Nov Fiat 600 D Stari in močno izrabljeni vozni park že dolgo ni več ustrezal potrebam AMD Trbovlje. Stari vozili SKODA in OPF.L-KAPITAN sta bili namreč več v popravilu kot pa v uporabi. Velikokrat se je pripetilo, da tečajniki niso mogli dobiti ustreznega znanja v praktični vožnji, ker sto bili obe vozili največkrat pokvarjeni. Zato je Avto-moto društvo v Trbovljah te dni kupilo nov FIAT 600 D, na katerem se bodo bodoči vozniki lahko neovirano učili ter pridobivali znanje za praktično vožnjo. J. S. Priprave za občne zbore Na plenumu občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev občine Hrastnik so razpravljali o pripravah na občne zbore Svobod in prosvetnih društev. Občni zbori posameznih društev bodo v avgustu in septembru, občinskega sveta Svobod pa v mesecu oktobru. Kljtfb temu, da je čas za sklicevanje občnih zborov neprimeren in je bojazen, da bo na istih slabša udeležba, so se s predlogom okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev, da je treba občne zbore čimprej izvesti, v celoti strinjali, saj bo izvedba le-teh temeljita priprav« na novo sezono. Strnjena Dolitična šola v Hrastniku Na skupni soji kadrovskih komisij občinskega komiteja ZK, občinskega odbora SZDL, občinskega sindikalnega sveta in občinskega komiteja LMS so razpravljali o kadrovanju v VPS, ki mora biti temeljitejše od kadrovanja v preteklem letu. Dogovorili so se, da bo politična šola strnjena, in bo po predvidevanjih trajala S tednov, pričela pa bi z delom L decembra 1961. UO podjetij ho predlagano, da vsem slušateljem odobrijo dopust, ker so bodo 1® tako lahko popolnoma posvetili študiju. Politična šola nnj bi sprejela 40—45 slušateljev, ki jih naj izbere občinski komite ŽK n® predlog kadrovskih komisij in * predhodnim soglasjem posameznikov. rw,'',^’r>zor tih Svibnem Prosvetno društvo Svibno 3® prejelo od občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev občine Hrastnik televizijski sprejemnik, ki bo služil vsem organizaci jam m društvom v kraju. Na skupnem sestanku odbora SZDL, LMS in prosvetnega društva se bodo P®” govorili o organizaciji klubskega življenja, ki se bo začelo razvija*' ob televizorju. -»k 8 milijonov din prometa mesečno Samopostrežna trgovina veletrgovine »Prehrane« iz Ljubljane na Cesti 9. avgusta v Zagorju kaž< že zdaj vse prednosti samopostrežnih trgovin. Čeprav jo površ"13 prodajnega prostora sorazmerne majhna, je pa mogoče dobiti Prf' ccj več blaga kot v starih klasični trgovinah. To so Se najbolj odra^ na prometu*te samopostrežne tri?0 vino, ki znaša okrog 8 millJ°n<> dinarjev mesečno. Vse kaže, da so zagorske ,:0,"J\L dinje zelo zadovoljne s samop^ strežno trgovino, saj lahko doW) v njej od jutra do večera vse Pr hrambene proizvode, ki jih P°“ bujejo. Oboeščeoalec--\ Tedenski športni pregled Mati oglasi Oddam neopremljeno sobo v centru Trbovelj 2 dijakinjama. — Dom in vrt 35. PREKLIC Franjo Erjavec, ml., rudar, Trbovlje, Šuštarjeva 26. preklicujem neresnične trditve o Mariji Perša, gospodinji, Trbovlje, Šuštarjeva 26 in jih obžalujem ter se ji zahvaljujem za umik zasebne tožbe. PREKLIC Preklicujem, kar sem govorila o Francu Rusu, Trbovlje, Rudarska la. - Zofi Opresnik, Trbovlje, Loke 30. ZAHVALA Ob smrti naše mame ANTONIJE BERAVS Se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Enako se zahvaljujemo gasilcem in pacientkam bolnišnice, sobe 35, za vence. Žalujoča sinova Rajko in Milan ter sorodstvo Trbovlje, 9. avgusta 1961 ; rtU' ...j Kino diščnik, Ostrovo — Vinkovci in Ivanka Vrhovnik, prodajalka, Trbovlje. Smrti: Antonija Beravs, rojena Felicijan, upokojenka, Trbovlje — »tara 63 let; Frančiška Eberlinc, rojena Bočko, gospodinja. Trbovlje — stara 57 let; Karel Sotlar, učitelj, Trbovlje — star 51 let. HRASTNIK Rojstev (na domu) ni bilo. Poroke: Vinko Pečnik, uslužbenec, Celje — Cankarjeva 1/1 in Ljudmila Brezovšek, učiteljica. Čeče 67. Smrti: Leopold Lončarič, strelni mojster, Marno 4 — star 37 tet »Delavski dom« v Trbovljah: 17. avgusta madžarski film LJUBEZEN NA RAZPOTJU; 18.-21. avgusta francoski barvni CS film NADZOROVANA LJUBEZEN; 22. — 24. avgusta češki film VIŠJI PRINCIP. »Svoboda — Trbovlje H«: 19. »•21. avgusta nemški film PRED SONČNIM ZATONOM; 22. in 23. avg. franc. W film MAJGRET POSTAVLJA ZANKO. Predstave ob 18. in 20. uri. »Svoboda — Zasavje« v Trbovljah: 18.-21. avgusta italijanski film SIROMAŠNI ALI LEPI; 25. —28. avgusta italijanski flim LEPE ALI SIROMAŠNE. »Svoboda n« v Hrastnika: 17. avgusta italijanski film KOČIJA SANJ; 19.—21. avgusta amer. barv. CS film POLETNE ZGODBE; 23. —24. avgusta poljski glasbeni film LOČITEV. y.v.v.-.v.% “ ""■f' . -.•.•+ . .. • GIBM1J0 ra0B!U8LSTVfl TRBOVLJE BREŽICE Rojstva: Rozalija Medvešek. Videm—Krško — hčerko; Slavka Slavnik, Trnje 18 — sina; Vida Kežman, Dobova 57 — hčerko; Danica Hotko, Vukovo selo 26 — hčerko; Zofija Arnšek, Videm— Krško — sina; Danica Zavišek, Dramlje 3 — sina; Justina Pribo-žič, Videm—Krško — sina; Antonija Urek Stara vas 13 — 6ina; Vekcslava Travnikar, Brezovica 42 — sina. Poroke: Ivan Slopšek, trakto- rist, Brežina 57 in Ivana Clzel, kuh. pomočnica, Brežina 57; Ivan Bogovič, skladiščnik, Vrhje 56 in Rozalija Uršič, gospodinjska pomočnica, Videm—Krško. Smrti ni bilo. RADIO Od polke do rumbe; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Viktor Re-panšek: Krompir kot industrijska rastlina; 12.25 Pet pevcev — pet popevk; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorje; 14.(K Radi jih poslušate; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.20 Veliki prizori iz Kneza Igorja in Pikove dame; 17.30 Turistična oddaja; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 22.15 Ples-an glasba. PETEK, 18. avgusta 1961 8.05 Glasba ob delu; 10.15 Z melodijami ob obalah južnih morij; 12.00 Dalmatinske narodne pesmi; 12.15 Kmetijski nasveti — Nada Rihtaršič: Analiza proizvodnih stroškov za mleko; 12.25 Melodije za opoldne; 13.30 Pihalni orkester LM p. v. Rudolfa Stariča: 14.35 Popevke na tekočem traku; 16.00 Športni tednik; 18.15 »Pot po vroči Španiji«; 20.00 Zabavni orkester David Rose; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 21.15 Od- zaradi koruzne bulave sneti; 14.00 Trideset minut z orkestrom Jackie Gieason; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Humoreska tega tedna — V. Azov: Pestunja; 16.20 Majhni ansambli; 17.15 Pevka Gabi Novak; 17.30 Po kinu se dobimo; 18.45 Okno v svet; 20.00 Domače melodije za sobotni večer; 21.05 Melodije za NASLOV PIONIRSKEGA PRVAKA V PLAVANJU ZA LETO 1961 OSVOJIL RUDAR Rudar osvojil 8 prvih mest V nedeljo, 13. avgusta, je bilo v Kranju republiško prvenstvo pionirjev V plavanju, ki se ga je ude- prijeten konec tedna; 22.15 Od- 150 pionirk in pionirjev iz daja za naše izseljence. 12 slovenskih plavalnih klubov. ZAGORSKI ŠPORTNIKI ZA OBČINSKI PRAZNIK Kakor vsa zadnja leta, so tudi letos Rojstva: Pavla Obreza, Zagorje daj* ° morju in pomorščakih, hčerko; Ana Juvan, Zagorje - sina; Terezija Herek, Hrastnik — sina; Terezija Napret, Hrastnik — sina; Katarina Teraž, Zagorje - sprejemnikom na dopust; 12.00 sina. Slovenske narodne poje Marija Poroke: Andrija Miklavc, rudar, Izola in Elfrida Rudolf, bolničarka. Izola; Vujadin Smiljanič, skla- NEDELJA, 20. avgusta 1961 7.35 Vrtimo ploščo za ploščo; 8.00 Mladinska radijska igra -r Aleksander Marodič: Tatinska kavka, pionirja Slavka; 9.05 Z za-^zagorski športniki zadnjo soboto in ne' bavno glasbo v novi teden; 10.00\dc]jo s tekmovanji v košarki, rokometu Se pomnite, tovariši.. . Andrej \ jn nogometu počastili 9. avgust — praz Pagon Ogarev: Prvi partizani na^nik občine Zagorje. Primorskem; 10.30 Revija domačih polk in valčkov; 12.00 Naši \ „ v , _ , , poslušalci čestitajo m pozdravlja-J Košarka: 1’roletarec Koncert pri vas doma; 14.15 Naši? v s°boto *> tekmovali košarkarji 1* jo - I; 13.30 Za našo vas; 13.50 7 Most, škofje Loke in domačega Prole-portušalci čestitajo in pozdravlja-?421^- K|1',h neugodnemu irebu so do-jo - II; 16.00 Igramo ga ves; ?mačl Isralci presenetili gledalce z od- 17.00 Športno popoldne; 20.00 Za-f Mino igro in premaga« oba nasprotnika bavni zvoki za vse; 21.00 Športna#«1 osvojili prvo mesto, poroč-ila. j Rezultati: Proletarec — škofia Loka ^49 : 40, Proletarec — Moste 52 : 40, PONEDELJEK, 21. avgusta 1951 # Moste — Škofja Loka 52 : 26. 8.45 Ansambel Mojmirja Sepe-# ta; 10.15 Zvočna mavrica; 12-00 # n l t. »Dobri znanci« iz Celja nastopa-# ^OKOrne,. Krmelj jo; 12.15 Kmetijski nasveti - ing.# pometaš! “ tekmovali n. griščn Milan Rovan: Ugotovitve inšpek-#™ ^t.zana v nedeljo do- ciiske službe o izvajanju poletnih Poldi,„r\m°*Tt,V? * KnT akcij varstva rastlin; 12.25 Meto-#1-*’ ***• P*P2«"i>‘°v - 6™” dije za opoldne; 13.30 Slovenske/eitev Zasavske Kočevja, Svobode iz Kl-ki za prijetno razvedrilo: 11 00 #jovcn ,tr Pro][|„ , Prc,eUrca Zagrebški jazz kvartet; 12.00 Ve-J v d„oIdan,kem de1u predlc:.mor,n, seli hribovci igrate in pojo; «.15 i bm do„.?eo, nM,edn„ rezultati: Pro-Kmetajeki nasveti - ing. Ciril #|etrre<. j _ Kof<.vje 1;0 (0:0), R„dar h Jenko: Vzgoja in sečni a drevja vf_ Svoboda 4;, s|ovan _ Proleti. poplavnem poaroc.*iu; l9..2o Melo-4 .. 12 . dlje Z« opoltfeie; 14.35 Naši poslu-# v »ključnem delu tekmovanj, so m I>pzoravl al°' # igrali nogometaši Slovana, Rudarja II 16.20 Melodije za oddih in razve- #)n Proietarca. Gledalci so bili delno fon n' J8? S l razočarani nad igro slovenskega conske- 18.10 od Ples ka do piesisca; 20.00 J „ slov.na, „ na tekmovanju v Poje zbor iz Dornberga pod vod-S rJu n| pokaa|, ve4 kot povprečtn etvom Ceneta Matičiča. #nogomet. Rezultati finalnega dela tek- ___ af mo vanJa: Slovan — Proletarec I 2:0 '^™A' 23. avgusta 1961 #(0;0) Prolctarec — Rudar II 4:4 (2:5), 8.45 Pevec Ivo Robič ;1L00 Po-$slovin _ Rudar n pevke se vrstijo; 12.00 Dalmatin-^ 7jna |na meUn „ Jcla v dar eke narodne pesmi; 12.15 Kmetij-f ^ (m>> eki nasveti — Jože Spanring: Iz- j) bor in pridelovanje oljnih rast- “V. , lin: 12.25 Melodije za oooldne; fA BAH 13.30 Pihalni orkester LM p. v. * Na brzoturnirju šahovske sekcije Rudolfa Stariča; 14.40 Slovenske ;ŽD Rudarja Trbovlje za prvenstvo narodne pesmi poje Mariborski # v mesecu avgustu je sodelovalo 18 komorni zbor p. v. Raika Siko-#šahistov iz Zagorja, Hrastnika in ška; 16.20 Koncert po željah po-#Trbovelj., Zmagal je prvokategor-slušalcev; 18.00 Hitri prsti; 18.45 jnik Hinko Jazbec ml. Izgubil je Šport in športniki; 20.00 Majhna #partijo z Milenkovičem iz Hrast-prodajalna s popevkami in zt-lnika, remiziral z Jazbecem st. in bavnimi melodijami; 22.15 Zaple- i Kranjcem, ostale partije pa dobil. SOBOTA, 19. avgusta 1961 8.50 Hammond orgle; 10.15 Gazvoda, spremlja Avgust Stanko; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. To tekmovanje je pokazalo, da ima Rudar najboljši naraščaj, saj so njegovi tekmovalci zasedli kar 8 prvih mest. Med pionirkami je izstopila plavalka Rudarja, Marjetka Sribarjeva, ki je osvojila dve prvi mesti: na 50 m hrbtno s časom 40.0 ter na 100 m hrbtno, »oda zaradi napačnega obrata je bila diskvalificirana. Med pionirji pa sta bila zelo dobra Tolar in Kuhar. V ekipnem tekmovanju je zmagal Rudar pred Ljubljano in Triglavom. Rezultati: pionirji: 200 m prosto: 1. Tolar (R) 2:49.4, 3. Kuhar (R) 2:55,7; 50 m metuljček: 2. Kuhar (R) 39,8; 100 m metuljček: 2. Kuhar (R) 1:32,7; 100 m hrbtno: 2. Lukač (R) 1:33,8; 4 x 100 m prosto: 1. Rudar 5:26,3) 4X100 mešano: 1. Rudar 6:11,2; Pionirke — 50 m prosto: 1. Sri-bar (R) 36,8; 200 m prosto: 2. Vodišek (R) 3:03,4; 100 m prsno: 1. Knez (R) 1:35.1, 2. Petrič (R) 1:35,5; 50 m hrbtno: 1. Sribar (R) 40.0 (nov pionirji rekord), 2. Golob (R) 0,0: 100 m hrbtno: 1. Golob (R) 1:34,2, 2. Vodišek (R) 1:36,6; 4 X 100 m prosto: 1. Rudar 5:55,3. Izredno nadarjena plavalka Rudarja. Sribarjeva, je postavila na 50 m hrbtno nov planirati rekord s časom 40,0 sekunde. Končno stanje točk: 1. Rudar 227, 2. Ljubljana 159,3, 3. Triglav 115, slede pa Ilirija, Rudar (Velenje). Koper, Neptun, Domžale, Bled, Kamnik ter ostali. Pred športnimi igrami papimiiariev Športn-ki Papirnice Radeče se z vso resnostjo pripravljajo na šoortne igre panimičarjev, ki bodo letos v Vevčah od 24. do 27. tega meseca. Kliub temu, da so lani dosegli v teh igrah le 5. mesto. namesto 3. mesta, katero so pričakovali vsi udeleženci, da bo no kakovosti športnikov iz Radeč prinadelo ie-tem. pričakujejo, da bodo lrtcs dosegli eno izmed prvih treh mest. V prihodnjem letu na bol o šoortne igre papimičar-iev v Radečah na novem športnem' stadioni!. *ci *a Krad>i° v kraju z močno podporo tovarne prav v'*a namen pospešeno. TVD Pari žan Papirnice Radeče, ki združuje v svojih vrstah tudi športnike izven podjetja, se je osredotočilo v teh tednih predvsem na priprave na športne igre papirničarjev. Sodelovali bodo no- Jože Maček: Kakšne so izgube site z nami! SE ENKRAT »NA RELACIJI GOSPODARJENJA« V Zasavskem tedniku št. 27/28 z dne 1. julija t. 1. je neki dopisnik objavil članek pod naslovom »Na relaciji gospodarjenja« in med drugim omenja tudi — po njegovem mnenju — nezmerno zvišanje cen gostinskim uslugam v gostinskem podjetju »Jelka« v Hrastniku. Ker sodimo, da morajo biti potrošniki pravilno obveščeni tudi o politiki cen v gostinstvu in ker pisec članka verjetno ni bil zadostno poučen o vprašanju zvišanja cen uslugam v naših gostiščih, želim objaviti sledeče pojasnilo: Ros je, da je naše podjetje zvišalo cene nekaterim alkoholnim pijačam, in to iz razloga, ker bo nam bile za leto 1961 predpisane znatno večje obveznosti kot preteklo leto. Razen tega so se povečale tudi najemnine za skoro 100 odst. Prav tako je naše podjetje lansko leto plačevalo socialne dajatve od pavšalno določenih osnov, letos jih mora po odvajati od dejansko izplačanih osebnih dohodkov, kar tudi znatno povišuje dajatve. Tudi obrtne usluge so se podražile za cca 30°,o. Nakupne cene, predvsem vinu, so se med letom povišale od 50 — 70 odstotkov. Strinjamo se z objektivnim kritiziranjem dela kolektivov — v tem prtfVieru našega podjetja — Pravilno pa bt bilo. da se ob taki Prilik! poudarijo tildi pozitivni strani dela. Zn*o sodimo za vatno, Poudariti tud! to. da je naše podjetje v teku zadetega leta !nve sliko dobrega gospodarjenja kolektiva. V lastni režiji šolamo tudi svoj kader, kar je opaziti pri strežnem osebju. Med tem časom smo nadalje organizirali še dve kuhinji, tako da v Hrastniku danes prehrana v gostiščih ni več problem, saj gostu lahko nudimo vsak čas toplo hrano po želji. Načrtno se lotevamo tudi nadaljnjega obnavljanja naših lokalov. Cetud-i se moramo boriti z objektivnimi finančnimi težavami, upamo, da bomo zadane si naloge v celoti izvršili. Podjetje je sicer moralo iz zgoraj navedenih razlogov povišati cene uslugam v gospodinjstvu. Razen toga še omenjam, da nismo nikdar neupravičeno zviševali cen in smo se glede tega vprašanja vsakokrat predhodno posvetovali z odgovornimi organi ObLO Hrastnik. 2olja našega kolektiva je, da bi sc pisci člankov v bodoče poprej o zadevi informirali pri našem podjetju, ker smo vsakemu gostu oz. potrošniku vedno pripravljeni dati na vpogled vise naše knjige. Na tak način bo delo kolektiva vedno objektivno ocemje-co. Stane Štraus 'Letovanje zagorskih otrok Boiiini - Koper Ob Bohinjskem jezeru stoji na vsakoletnem tabornem prostoru (camping št. 3) lepo urejen tabor že od 11. julija. Postavila ga jg ekipa zagorskih 'tabornikov odreda, sami. Za letovanje v zdravstveni »Cmih krtov«. V Bohinju so od 11. do 31. julija letovali otroci, ki so bili odbran, za zdravstveno kolonijo. Kot smo zvedeli pri podpredsedniku komisije za počitniška letovanja v DPM v Zagorju, tov. Karlu Pirnatu, je prva izmena, v kateri je bilo 125 otrok in je bila po zdravniku do- Sredstva za letovanje teh otrok daje delno Okrajni zavod za socialno zavarovanje in ObLO Zagorje, ostalo pa plačajo starši koloniji v Kopru in v Bohinju morajo prispevati starši po svojih mesečnih prejemkih od 3000 do 6500 din. Z letovanjem, ki ga prireja Društvo prijateljev mladine v Zagorju za zdravstveno šibke otroke, so lahko otroci in njihovi starši zadovoljni, saj imajo otroci dovolj časa za razvedrilo in »e pod # Končni vrstni red: 1. Jazbec ml. 14,5 točke: 2.-3. tnž. Jože Drotoež in Miro Sribar po 13,5; 4. Cveto Milenkovič 13; 5. Ivo Hribovšek 11.5; 6. Franc Sušter 10,5 točke Itd. Na šahovskem turnirju za prvenstvo Elektrarne Trbovlje za leto 1961 je tekmovalo 16 šahistov iz tega kolektiva. Po zanimivih partijah je zmagal Andrej Taušič, ki je dosegel vseh možnih 15 točk, sledijo pa mu po vrsti Hinko Jazbec st., Ivan Kukovič, Franc Kos in ostali. Na VII. šahovskem brzoturnirju v počastitev padlega narodnega heroja Jožeta Gregorčiča in v proslavo 20-letnice vstaje je v ŠPORT hotelu na Pokljuki igralo 140 šahistov. V prvi skupini je med mojstri in kandidati zmagal mojster Bruno Parma s 7,5 točke pred velemojstrom Matanovičem, Cudermanom in Radičem. — V drugi skupini je v finalu zmagal Branko Gros ek. V tej skupini je igral tudi Zasav- čan Hinko Jazbec ml. A V tretjj skupini je zmagal Mali iz Radovlji oe pred Zupančičem In Mačkom, medtem ko je Hrastničan Sušter zasedel 4. mesto. V predtekmovanju je bil Jazbec st. iz Trbovelj tretji do četrti. Tudi Golob (Rudar Trt>.), Zveplar, Kušar (Svob. I Hrastnik) ter Bans in Klun iz Litije so se solidno uvrstili, čeprav niso prišli v finale. ločena za morje, letovalo v Kopru vodstvom dobro počutijo od 4. do 24. julija. Druga izmena ?d in,8 In* to 110^ m'lijono v" i ž | ^24* julT^fn V tam Ustnih skladov, kar dnje jasno 13. avgusta. * NAROČNIKOM V TRBOVLJAM Ker nekateri naročniki iz Trbovelj raje plačajo naročnino osebno, jih obveščamo, da jo lahko plačajo v unravi našega lista (Trg revolucije 11, II-nadstropje, desno — stara graščina) še do konca meseca avgusta, ker bomo v septembru pobirali naročninb po pismonoših. Uprava na morskem ali pa na svežem gorenjskem zraku. Otroci ec vedri in krepki vračajo s počitnic na svoj dom. (rap) V četrtek v Zaporfu prijateljska košarka V četrtek, 17. avgusta, bo s prlfietkom ob 19. url na koiarkaritkem Igrišču v Zagorju prljateljaka tekma med ligaškimi vrstami Iz Domfal In domačega Proletarca. Igralci Proletarca se f.e dalj časa pripravljajo pod vcJčo roko trenerja Dušana Remica In bomo lahko videli spet dobro košarko. (>»•) Vajdič _ 61.74 m Na minulem mednarodnem atletskem mitingu je atlet Rudarja Vajdič vrgel kopje 61,74 m. To je njegov nejbolj^i met v letošnji sezoni. Litijski strelci — 1'rvodaialci Strelci v litijski občini niso aktivni samo na svojem področju, temveč sodelujejo tudi na političnem, družbenem, gospodarskem in na ostalih področjih življenja. Ko je bala 25. in 26. p. m. v Litiji izvedena krvodajalska akcija, je oddalo kri 43 strelcev, od teh 37 članov strelske družine »Usnjar« v Šmartnem. Za ponovno oddajo krvi dne 14. in. 15. t. m. se je priglasilo spet preko 30 strelcev. Želimo, d« litijske strelce posnemajo tudi druge strelske družina. Plavalno prvenstvo LR Slovenije V dneh 18., 19. 4n 20. avgusta bo v plavalnem bazenu PK »Rudar« slovensko plavalno prvenstvo za člane in članice. Doslej so s« že pri te vile naslednje ekipe: Ljubljana, Ilirija, Prešeren, Celuloza .Fužinar in domači Rudar. Kresnički strelci premalo aktivni Strelska družina »Apn&rja« lz Kresnic je v letošnjem letu premalo delavna. Njeni člani trenirajo neorganizirano, tekmovanj sploh ne prirejajo, ak»ravno razpolagajo s sodobno urejenim streliščem za zračno puško. Edino, kar so letos napravili, je bilo sodelovanje oziroma udeležba partizanskega pohoda na Janče. Strelska družina ▼ Kresnicah bo morala spet zaživeti, da opraviči dotacijo, Iti Jo je prejel« od občinskega strelskega odbora v Litiji. R. D. Strelci iz Gabrovke pomagajo tudi pionirski sekciji Strelska družina v Gabrovki pri LlUJi Je kar delavna, saj njeni člani vsako nedeljo trenirajo z zračno puško. Tudi za pionirsko sekcijo, ki dneluje na šoli, skrbi strelska družina, da deluje zadovoljivo. Strelskih tekmovanj z malokalibrsko puško se pa tl strelci upravičeno ne morejo udeleževati, ker nimajo v ta namen urejenega strelišča in tudi ne pušk, na kar bo treba še misliti. R. D. Košarkarski turnir v Rogaški Slatini Prejšnjo nedeljo so v Rogaški Slatini slovesno odprti košarkarsko igrišče. Ob tej priliki eO domačini organizirali košarkarski turnir, na katerem so sodelovala naslednja moštva: Maribor A, Maribor B, Velenje. Šoštanj, Žalec, Rudar iz Trbovelj in Rogaška Slatina. Rudar je bil prvak skupine, Maribor A je pa premagal vise tekmece v drugi skupini. V finalni tekmi je ekipa Rudarja klonila proti Mariboru z rezultatom 42 : 54. Tretja je bMa ekipa iz Šoštanja, četrto pa Velenje, katerim edede ostali. Prve štiri košarkarske ekuoine so dobile za nagrado lepe pokale v trajno l«st. R. K. ATLETSKI DVOBOJ ZASAVJE: SAVINJSKA DOLINA V soboto bo n« stadionu Rudarja atletiki dvoboj Zasavje : Savinjska dolina. Ekipa Savinjske doline bo okrepljena z znanimi atleti Kladlvarja kot Narakaom, Korbarjem ta drugim gometaši, odboj kaši, JahkoafleSij šahisti, kegljači, strelci, plavalci in ekipa za namizni tenis. To so tekmovalci — člani, članice pa bodo tekmovale le v odbojki, namiznem tenisu, streljanju in atletiki. Športniki iz Papirnice imajo trening po urniku, ki so ga sprejeli za ves teden razen za v soboto. V znamenju priprav na športne igre papirničarjev so imeli tudi prijateljska srečanja 6 športniki iz Papirnice Videm-Krško. V prejšnjem in tem mesecu so imeli prijateljska srečanja v Krškem in v Radečah. V Radečah so zmagali v odbojki in kegljanju športniki iz Papirnice Videm-Krško, v nogometu pa papimičarji iz Radeč. V srečanju v Krškem pa so zmagali v odbojki in nogometu Športniki radeške tovarne, v šahu pa so v celoti zmagali šahisti iz Papirnice Videm-Krško. V ostalih športnih disciplinah se pa srečujejo domača moštva. PK »Rudar« tretji V zadnjem četveroboju v slovenski plavalni ligi, ki-je'bih-te Ljubljani, se je pri štetju točk vrinila napaka v škodo Celuloze. •PZS j« Objavila po tem knafeno lestvice slovenske plavalno#*?ge: 1. Ljubljana 111.124, 2. Celuloza 85.980 in 3. Rudar 81.304 točke, dede Prešeren in Neptun. jas Brvar v maratonu šesti Na XVII državnem atletskem prvenstvu v Ljubljani je v najtežji atletski disciplini — maratonu nastopil med devetimi tekmovalci tudi atlet Rudarja Brvar, ki je s časom 2:46:49.0 zasedel šesto mesto. To je vsekakor njegov najboljši uspeh, vpoštevajoč tako močno komkuemco. ek Bivic sedmi na Ljubelju Na IX. tradicionalni mednarodni gorski dirki za »Nagrado Ljubelja« je v kategoriji motorjev do 175 ccm nastopil tudi trboveljski vozač Mirko Bivic, član AMD Trbovlje. V močni konkurenci je zasedel kot drugi najhitrejši Jugoslovan v tej kategoriji sedmo mesto. ek Uspela turneja Nogometaši Rudarja, ki so brli na enotedenski turneji po Avstriji, so se vrnili domov z zadovoljivim uspehom. V prvi tekmi so premagali Wietensdorf s 5:2, drugo tekmo so odigrali v sredo proti KAC iz Celovca 0:0, tretjo v soboto v Wolfebergu pa so odločili v svojo korist z rezultatom 3:1 (1:1). Zadnjo četrto tekmo, so odigrali v nedeljo v Beljaku. — Igralcem se ,je poznalo še sobotno srečanje. To tekmo so igrali neodločeno 4:4. Vsekakor je pa njihova turneja zadovoljiva, saj so iz štirih srečanj odnesli dve zmagi, dve tekmi pa so igrali neodločeno. ek Najboljši so strelci »Usnjarja« v Šmartnem V nedeljo, 6. tega meseca, so v Litiji izvedli občinsko prvenstvo v streljanju z malokalibrsko pu-5ko, na katerem je sodelovalo 27 tekmovalcev strelske družine »Usnjar« iz Smartoa ter strelske družine Predihrlce v Litiji. Strelski družini iz Kresnic In Gabrovke nista poslali tekmovalcev na to prvenstvo. Na lej strelski prireditvi so se kvalificirali za nastop na okrajnem prvenstvu naslednji tekmovalci: Danijel Jng, Branko Pintar, Viktor Pikovnik, Franci Jug, Jože Kokalj ml., Alojz Kumar in Rodi Derenčin — vsi člani strelske družine v Šmartnem. K. D. Vedno aktualno Londonski dnevnik »Eveming News« je 5. avgusta na štirih straneh natanko ponatisnil štiri 6trani svoje številke z dne 5. ay-gihsta 1881. Nekatere vesti, ki so bile objavljene pred osemdesetimi leti. so izredno zanimive — in poučne. Na primer: Ljubezni željan poštar KER GA JE ZAPUSTILA ZAROČENKA, JE KRADEL TUJA LJUBEZENSKA PISMA Neka vest »Dvori o franccsko-tunškh incidentih na alžirsko-tunišk: meji. Najnovejša vest iz Alžirije: francoske čete, ki so prodirale prot: Saidi v severozahodni Alži-r'ii. so bile o_1b:te in so se vrnile na svoje izhod1 šene položaje. Napovedan je sestanek -na vrhu- med nemškim in avstrijskim cesarjem. Britanski veleposlanik v Petrogra- i du, prestolnici Rusije, je dobil od svoje vlade nalogo, naj protestira pri ruski vladi zaradi zbiranja ruskih čet na perzijski meji. V Južni Afriki so izbruhnili upori proti belim naseljencem, ki se imenujejo Buri in imajo črne ■sužnje. V domu lordov živo razpravljajo o finančnih težavah Velike Britanije. Vest iz Združenih držav Amerike: mladi nasilneži napadajo žene in dekleta. Druga Hitlerjeva knjiga Octave Oalmeau, pismonoša neke vasi v bližini mesta Perigenta v Franciji, ie polni dve leti odhaT o so škartirana pisma*, je pojasnil bivši poštar. »vsa ostala pisma sem razporedil. To so ljubezenska pisma, če mi jih pzamete, bom umrl.* Kljub temu ie policija ta pisma ški šotor, pod katerim je bilo okoli. 1000 obiskovalcev. Šotor je podrl nenaden močan sunek vetra. Čeprav je prizorišče nesreče nudilo zelo kaotično sliko, ni bilo človeških žrtev. Nesreča se je pripetila medtem, ko so akrobati na trapezu prikazovali svoje spretnosti. Tako gledalci, ki so napeto opazovali akrobate, grozeče nevarnosti niti zapazili niso. Zaplenila in iih bo — če bo to mogoče — poslala tja, kamor so bila namenjena. Poštarja pa so odvedli v Pcrigen, da bi ugotovili njegovo duševno stanje. Če ta čudak ne bi ie pred tem bil obsojen zaradi kraje paketov, bi ga morda takoj izpustili. V svoji obrambi navaja, da ga je po prvi obsodbi zapustila zaročenka, pa je iskal tolažbo v tujih ljubezenskih pismih. Iz pošte, ki jo je kradel ne le v svoji vasi, ampak tudi v mestu, je izločeval le ljubezenska pisma, jih prečital, skrbno uredil in na nekatera odgovarjal, kot da bi bila namenjena njemu. Kazen je bila blaga — samo leto dni zapora. Obljubiti pa je moral, da se ne bo več ukvarjal s krajo pisem in da se ne bo pojavljal v uniformi, ki je ne sme več nositi. Vihar podrl cirkus NEPRIJETNO PRESENEČENI TATOVI Odprli so ukradeni kovček In našli 3 metre dolgo kačo PITONA JE RABIL TRGOVSKI POTNIK KOT REKLAMO PRI PRODAJI OBLIŽEV PROTI KURJIM OČESOM Tatovi so se morali krepko preplašiti, ko so odprli ukradeni kovček in našli v njem veliko kačo. Po vsej verjetnosti so kovček prav hitro zaprli, saj so ga pustili za živo mejo na cesti, zraven pa sta bila tudi ostala kovčka, ki ju niso niti odprli in v katerih je bila obleka ter drugi osebni predmeti trgovskega potnika. Amerikanci. hotel na Luni in spor o pogonskem gorivu Te dni si je pojavila na zahod-nonemškem knjižnem trgu doslej neobjavljena druga knjiga Hitlerjevih političnih spisov. Spočetka je Hitler iz političnih razlogov ni hotel objaviti, pozneje pa ni imel več časa za potrebne korekture. L. 1941 so rokopis zaplenili Američani in ga odnesli v Washington, pozneje pa so ga vrnili Nemcem. Zdaj ga je izdal nemški inštitut za zgodovino v Miinchnu. Knjiga obsega 228 strani, od tega je 181 strani besedila, ostali prostor pa obsega predgovor in komentar. Neki za-hodnonemški knjigarnar je izjavil, da utegne knjiga postati bestseller. V Parmi so neznani tatovi ukradli kovček, v katerem je bi! 3 m dolg piton. Tatvino je prijavil trgovski potnik Eugenio Tagiuri, ki je povedal, da so tatovi ponoči vdrli v njegovo sobo ter mu odnesli tri kovčke; v enem izmed njih je bil piton, ki ga je klical »Flich« in ki ga je uporabljal, da je pritegnil pozornost občinstva na raznih sejmih, kjer prodaja obliže proti kurjim očesom in masti proti bolečinam nog. NEW YORK - Hotelir Edward Spatz že sedaj sprejema prijave za počitnice na Lund, kjer bo zgradil hotel in kamor zagotavlja, da bo poslal prve goste 1971. leta. Istočasno je naročil arhitektom, da pripravijo načrte za tak' hotel in že najema osebje, ki ga bodo -nalašč v ta namen izvežbali«. Mr, Spatz odločno zanika, da gre za reklamni trik in se je obvezal, da bo nudil prenočišča do 1 milijona dolarjev vsem onim, ki bodo podpisali rezervacijo za hotel na Luni in ki ne bodo dobili -sobe-v tem hotelu 1971. leta. Med raznimi ameriškimi ustanovami (civilno NASA, letalstvom itd.) pa so vedno bolj žgoče polemike, kakšen naj bo pogon rakete »Nova«, ki naj potiska vesoljsko ladjo -Apolon«, s katero hočejo narediti potovanje Zemlja—Luna in nazaj. Civilisti so za tekoča goriva, ki so se do sedaj dobro izkazala, vojno letalstvo pa zagovarja trdna poganska sredstva. Števec požirkov V Los Angelesu so postavili avtomate za tiste, ki se jim prav posebno mudi. Ce vržete vanj kovanec, dobite ne samo kompletno kosilo, temveč tudi listek, na katerem je napisano, v koliko požirkih lahko vse kosilo pogoltnete. Pri nekem kosilu z rižem, mesom in eno vitaminsko tableto, je na primer napisano: -Treba je samo šestkrat pogoltniti.« Toda ti avto-oratt s preštetimi požiriri doslej niso vzbudili večje pozornosti. Dolge klobase Po najnovejših norveških carinskih predpisih bodo lahko potniki, ki prihajajo na Norveško iz Danske, prinesli s seboj samo po eno klobaso na osebo. V odgovor na ta ukrep so pričeli na Danskem izdelovati klobase, dolge po nekaj metrov,.. i 20 LET = Franc Tomažič j Spomini na ustanovitev I, revirske čete g 21. julija 1941. leta je dobila SS policija nalogo, da aretira H vse vidnejše člane Komunistične partije v Revirjih. Seznam H ljudi, vendar nepopoln, so dobili pri komandirju bivše orožniške g postaje, Nato so se začele racije, istočasno v Zagorju. Trbovljah = in Hrastniku. Okupator ni uspel, saj je večina članov KPJ = odšla pravočasno v gozdove. 1 22' j^ljja so se že zbrali najvplivnejši člani Komunistične g partije in ustanovili 1. revinsko četo. g Nemška policija in petokolonaši so vneto spraševali ljudi, H kje go komunisti. Izdali so tudi grozilne lepake, s katerimi so g obveščali prebivalce, da bo takoj ustreljen vsakdo, ki bo na g kakršen koli način podpiral partizane, ali pa vedel, kje so, ne g da bi to nahajališče potem prijavil. Grožnje pa niso uspele, g Drugi člani KPJ in SKOJ so v tem času vneto zbirali orožje, H Ktrc*ivo i*1 hrano; pripravljali so se pa tudi že na sabotažne g akcije. 27. julija je že bila minirana železniška proga zahodno = 0(3 postaje Zagorje. Nemci so bili zaradi tega vznemirjeni. Ze g drugi dan so dobili okrepitev. Kljub temu pa storilcev niso našli, g 3. avgusta je Cedila že druga sabotaža. Razstreljen je bil g glavni pogonski motor na rudniški separaciji v Zagorju. Okuipa-= tor je besnel. V noči od 3. na 4. avgust so opravili Nemci precej g preiskav. Okrepljeni z »verkšucd« so aretirali vse moške, ki so | bili prejšnji dan v službi na separaciji. Skupaj so zaprli 44 ljudi g in jih odgnali na orožniško postajo. Ob zasliševanju so jih stra-H hov i to pretepali, da bi povedali, >do je izvršil sabotažo. Kljub h temu pa niso zvedeli ničesar. g Nemci so tedaj iskali tudi mene, toda na srečo sem se še g pravočasno umaknil. Ker me Nemci niso našli doma, so zapeli = mojo ženo, zraven nje pa še ženo Franca Klukeja in mamo = Sandija Koviča. Te tri žene so skupaj z ostalimi zaprtimi na g orožniški postaji odgnali v zloglasni celjski -Stari pisker«. 2 Skupaj s Francem - Klukejem-Miklavžem sva se umaknila v g smeri proti Cemšeniku. Ker sem se dobro poznal s tamošnjimi H prebivalci ,posebno s Štempiharjem, sva s Klukejem hitro dobila = zvezo s 1. revinsko četo, ki je tedaj taborila na Šipku. Dobil sem sporočilo, da bo odšla 1. revirska četa naslednji = dan na Pleše pod Zasavsko goro in da naj počakava na prihod j kurirja Lovrača pri Francu Štempiharju Pod zidom. V zvoniku = te cerkve sem imel skriti dve puški in 200 nabojev. Tako sva se oborožila in čakala kurirja. Ta pa naju je obvestil, da so borci odšli že po drugi poti na Pleše. Potem sva odšla s Klukejem na pot. Po dveh urah hoje sva se oglasila pri Lovru Zupančiču v Sernrriku. Ta je spoznal Klukeja in nama na trkanje odprl, hkrati pa se tudi začudil, ko je zagledal, da sva oborožena in da imava na puškah nože. | Klukej in Zupančič sta se začela pogovarjati, koliko ljudi je i takrat odšlo v partizane. Zupančič je tudi pripovedoval, da je | odšel neki Tomažič iz Toplic zadnji hip pred Nemci v partizane. | Najprej sem se namuznil, ker sem vedel, da me ne pozna. [ Pozneje sem mu pa le povedal, da sem ta Tomažič sam. Tedaj | mi je Zupančič prijateljsko stisnil roko. = Nadaljevala sva pot. Na Pleše sva prišla v jutranjem svitu. \ Borce sva našla v neki kotlini. Bili so utrujeni od dolge in naporne hoje, zato so polegli ob obronku gozda in zaspali. S Klukejem sva odšla na lastno pobudo v patruljo okrog kraja, kjer so spali borci, ker sva ugotovila, da ni bilo straže. Po opravljenem obhodu sva se javila komandantu Sergeju Kraigherju. V četi je bila tudi Tončka Čečeva, ki je bila poiitdelegat _ Z njo smo se domenili, da bo zvečer sestanek članov KPJ. Tedaj g smo sklenili, da se četa zaradi prihoda novih borcev še enkrat = formira. g Novo formacijo čete smo mislili izvesti 6. avgusta. Vendar s. pa nismo uspeli, ker je vos dan deževalo, vmes pa celo snežilo, g Borci so bili premočeni in premražoni in so kurili taborne ognje, g Zvečer se je četa utaborila na Kobiljku. g Cez noč se je vreme spremenilo. Drugo jutro je bdi zbor čete. g Vmtli smo se bdli nazaj na Pleše. Na partijskem sestanku se je g potem razpravljalo poleg drugih zadev tudi o forgiaciji čete. g Sklenjeno je balo, da se četa razdeli na 4 operativne dosegi tine. Za desetarja I. voda je bil imenovan Ciril Groznik, za doseli tarja II. voda Vili Vrček, za desetarja III. voda Leopold Grahek g in za desetarja IV. voda Mirko Keršič. Jaz pa sem bil določen g za komisarja in obenem intendanta. Četni komandant pa je bil = Sergej Kraigher. Desetarji so prevzeli borce in začeli takoj g z njimi voditi. g >o večerji je bila že prva politična ura, ki jo je vodila g Tončka Čečeva. Potem smo zakurili ogenj in ob njem je zado-s nela pesem -Nabrusimo kose«. §f Takrat je prišlo na Pleše nekaj Zagorjanov, ki so prinesli g hrano. Pripovedovali so, da so ljudje precej vznemirjeni zaradi g nočnih racij Nemcev. Povedali so, da večina moških iz Zagorja g ponoči ne spi doma. g Prišlecem smo predlagali, naj ostanejo pri nas. Oni so nam g pa povedali, da bodo raje odšli nazaj v dolino in da nam bodo s še prinesli hrane. J Mi pa smo še dolgo v noč sedeli ob ognju, se pogovarjali s o vojni in o bodočih nalogah. (Se nadaljuje) liiiiHiiiiiiiiiKitiiiiiitiiitiiiiiiiiHiiiiHmiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiimiiiiNiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiujiiiitiiiiiiuuuiiiiiiimimttimu Ina Rltter: 23 -Slika Tenki tten...« je ponovil stari duševno odsoten. -Prišla Je v naše kraje kot begunka. Veš, Usta. ki te je takrat prosila za opeko,« ga je spomnil sin. Polkovnik se je še globlje pogreznil v svoj naslonjač .njegove oči so se pa naenkrat spremenile in postale gTozeče. -S to si se zaročil?« je vprašal trudno. -Dekle je iz najboljše vzhodotopniske družine. Spretna Je hi zdrava. Naša mati Jo je imela zelo rada.« Stari je zmajal z glavo. -Ne!« je vzkliknil. -Ne, RildJgcr, tega ml ne smeš napraviti, tega ne. Dekle je hudobno. Vtihotapilo se je v našo deželo in sc hoče tukaj vgnezditi. Kaj tega nisi spregledal?« Rildigerjeve oči so postale proseče. -Oče, tl sl se zagrizel v svoje sovraštvo. Silka je pri razlastitvi zemlje nedolžna, saj vendar ni vedela ničesar o tem. Ce ne bi ena po naključju prišla stfcnkaj, bi našo zemljo dobil kdo drug.« Stari mož je s tresočo roko tipal po steklenici pred seboj, jo spet odrinil, ne da hi si znova natočil. -Mati je tudi tako trdila,« je rekel stari zamišljeno. -Mogoče dekle res ni slabo.« Potegnil je roko preko o«. »Jaz sveta več ne razumem, Riidiger. Ti jo hočeš poročiU, ona pa nima ničesar, niti staršev. Zakaj prav njo? Vzemi kakšno drugo. Poroči se z Reno, ki Jo bolje poznaš ...« Njegov glas se je tresel starčevsko. Riidiger bi tisU trenutek raje videl, da bi oče vzrojil, da hi začel divjati 1n razsajati kot nekoč. Ljubše bi mu bilo kot pa ta ponižna prošnja. Potem »e je pa rin na nekaj spomnil, kar se mn je zdela pametna misel. -Oče. ti nisi pomislil na to. da bomo s tem dobili našo zemljo spet nazaj. Silka nam bo vrnila skoro polovico našega posestva! Ne pozabi tega!« Njamu samemu je Mio to vseeno. On M dekle poročil tudi, če bi prišla k Mši praznih rok. Za očeta je bila pa stvar drugačna. RSdlger jo Je s svojo pripombo dobro pogodil. Staremu so se ob besedah, da bo sin s svojo ženitvijo dobil zgubljeno zemljo spet nazaj, oči zasvetile. -Ti si pa res pravi HOlsen! To si imenitno napravil!« Grajski sin je W1 kajpak tudi dobre volje. Očetu bo Silka dobrodošla in ji ne bo dal občuUti, da je ne mara. Oče je začel zadovoljno kimati lt» Je bil vesel. Celo vstal je in pričel korakati po salonu gor in dol. -Ti ljudje so dobro poprijeli za delo. Upam, da bomo z njimi naša polja imenitno obdelovali.- Riidiger je očetu prikimal, z mislimi Je bil pa pri Sliki. Dekle sc mu Je neizrekljivo smililo. Oče je stal pri oknu In gledal venkaj. Po dolgem času Je bil danes spet zadovoljen s sinom. -Ravnokar sem mislil ,d» bi malo zajahal konja,« je dejal stari baron In prikimal fantu. Ta je pa očeta ves začuden pogledal, kajti že nekaj tednov se mož ni premaknil iz hiše. Stari si je konja sam osedlal. ,Ne več dolgo,’ si je mislil. .Kmalu bom Imel enega od teh tujih ljudi, Id mi bo pomagaj pri osedlanju.’ Bil Je tako dobre volje, da je začel požvižgavati neko pesem in je ponosno vzravnan odjezdil z grajskega dvorišča. Riidigerju je pa, ko je videl odjahati svojega očeta. legla neka mračna misel na dušo. Pil je vesel, da Je oče postal spet živahen tn energičen, vendar mu je bilo težko ob misli, da je ta sprememba pri očetu v zvezi prav s tem, da bo spel dobil zgubljeno zemljo nazaj. n* STadu kar niso hoteti poi hati. Silka je stala ob strani svojega zaročenca Je z nasmeškom na ustih a z resnimi očmi spre mala čestitke sosedov. Nihče od vseh ,ki so jo videli, ne bi bil slu kako težko je bilo nevesti pri srcu. Čestitke je vzUc temu sprejemala s takšno gracijo in clegan da jo je celo stari baron občudoval. Polkovnik je sicer igral pred sosedi vesele gostitelja, toda. ti so opazili, da njegova dobra vo ni pristna. Mnenja so hiti, da staremu sinova i roka ni kdovekaj všeč: dekle, ki si jo je ROdit izbral, je bila sicer zdo prikupne zunanjosti, vt dar je bila brez premoženja, če izvzamemo pu; zemljo, ki ji jo je dodelila država. Tudi Milki je bilo težko kazati ljudem vesel c raz. Gostje so Jo prijazno pozdravljali, vendar bili nekako zadržani proti njej. Čakala Je, kaj se bo zgodilo. In res je bil ra gosti eden, ki je komaj zadrževal sovraštvo pr< njej. Silka je postala za spoznanje bolj bleda, ji je Riidiger predstavil barona Meybohma In ni govo hčerko Reno. Oči obeh deklet so se tedaj srečale. Silka se zmotila, kajti v Reninih očeh je brala silno so raštvo. Rena je bila drugače silno veselo In živahno de le. danes pa ni bila taka. Hitro je umaknila svo roko, ko sta se s Sliko pozdravili. -Moje naprisrčnejše čestitke, gospodična Tenki len,« je rekla maJieiozno, Ošabno Je merila neves od pet do glave in pristavila: -No, vašo stvar s pa le speljali!« Njena groba netaktnost Je napravila neprl.jeii vtis na vse navzoče, kajti vsi so naenkrat utihni Njen oče Je Jezno nagrbančil čelo, kajti silno sovražil, če se kdo nesramno vede. -Rena!« je sli nil v hčerko Jezno in grozeče. Ona se Je pa delu! kol da očetovega svarila ne sliši. Silka sieer