Nova knjiga o manjšinah (str.3) LETO XXXI. — Številka 15 12. aprila 1979 Cena 4.— šil. (5 din) Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt KSŠG k volitvam Klub slovenskih študentov v Gradcu je v svoji nedavni izjavi skušal analizirati občinske volitve na Koroškem. „Čeprav so imele Enotne liste dobro izdelane programe in z visokimi sredstvi vodile volilni boj, jim ni uspelo prodreti v vodilne strukture,“ pravijo študenti v svoji izjavi, ki posebno pozdravljajo pridobitev petsto glasov in štirih mandatov. „Vsi odborniki, ki jih je volila slovenska skupnost, se morajo zavzemati za dosledno dvojezičnost na vseh področjih družbenega življenja,“ je rečeno v klubski izjavi, ki poziva osrednji organizaciji, naj „nudita tem odbornikom vso podporo, ki jo potrebujejo, ter da te odbornike šolata v tem smislu, da morejo nositi tisto odgovornost, ki so jo jim naložili volilci. Franci Zwitter spet predsednik Celodnevni občni zbor je obdržala Zveza slovenskih organizacij (ZSO) prejšnjo soboto v hotelu „Obir“ v Železni Kapli. Občnega zbora, ki je imel kot glavne točke poročili predsednika in tajnika, se je udeležilo nad 140 delegatov in gostov, o svojem delu pa so poročali tudi predstavniki organizacij, ki so vključene v ZSO. Teh je sedaj devet; ustanov pa ima Zveza štiri. V svojem poročilu je predsednik ZSO dr. Franci Zwitter ponovno zavrnil tristrankarski sporazum, ki je koroškim Slovencem prinesel preštevanje manjšine in julijsko zakonodajo. Dejal je, „da koroški Slovenci ne bomo pristali.“ „Nihče zato od nas ne more pričakovati, da bi pristali na rešitev, ki z mednarodnega vidika pomeni poskus enostranske revizije državne pogodbe, z narodnostnega vidika pa zakonito možnost nadaljnje asimilacije in denacionalizacije, v resnici postopno smrt in likvidacijo narodne skupnosti.“ Predsednik Zwitter je v svoji analizi SPÖ očital strankinim funkcionarjem in njenemu glasilu, da ne poznajo lastnega programa, v katerem se zavzemajo socialisti za enakopravnost manjšin. Zaradi sodelovanja z NSKS je dr. Franci Zwitter poudaril pomen enotnosti. „Naj tukaj poudarim in ugotovim, da smo si z Narodnim svetom koroških Slovencev v vseh za našo narodno skupnost bistvenih vprašanjih enotni.“ Glavni člani novoizvoljenega odbora so: dr. Franci Zwitter (predsednik), Janez Wutte-Luc in Planzi Ogris (podpredsednika), Feliks Wieser (tajnik), Rado Janežič (blagajnik); za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen Karl Prušnik-Gašper. Kot gost je bil navzoč tudi predsednik NSKS dr. Matevž Grilc. „Gvant“ brez tradicije in uniforma „Kdor se temeljito ukvarja s to snovjo, ne more mimo tega, da bi ne izkazal popolnega občudovanja iznajditelju koroškega gvanta. Nabitost te praznične države s simboli preseneča celo poznavalce koroške ljudske duše. Neizpodbitno in z empirično izkušnjo dokaziüvo ie. da se v koroškem gvantu očividno odraža notranja podoba pokončnega kerntnarja,“ je zapisal Bernhard C. Biinker v premišljevanju o „Razmerju med koroškim gvantom in njegovimi nosilci v mladju, štev. 32 (prevedel Florijan Lipusch). „Desetega oktobra na primer, ko zakorakajo domovini zvesti kemt-narji v tropih ob zvokih koroške koračnice v trdnih formacijah pod svetimi zastavami, slabo obveščenega gledalca rahlo spominjajo na marše nekdanjih rjavih kolon.“ Ohne Blut (1918—1920) wäre nämlich der Boden nicht mehr unsere Heimat und unser Boden. Der Geschichteunterricht fehlt eben für die jüngere Generation. Der Kärntneranzug wurde übrigens bereits in den Wir sind Männer, die im ersten und zweiten Weltkrieg ihr Leben für Heimat und Vaterland einsetzten. Mit welchem Recht kommt Bünker zu der Auffassung, daß wir diesen Kärntneranzug nicht mehr tragen soll- Saj ne vedo. kaj delajo - odmevi dreißiger oder gar schon in den zwanziger Jahren vereinheitlicht. E. Roß Ausgerechnet in der titoslo-wenischen Zeitung „Mladje“ („Jugend“) bringt Bünker jun. einen Artikel über den Kärntner Anzug. Einen Artikel, der so gemein ist, daß man nur sagen kann: Der Schreiber kann im Kopt nicht gesund sein und soll den Facharzt aufsuchen. Den Mut, diesen Artikel einer Kärntner Zeitung einzureichen, hat dieser „tapfere“ Mann ja nicht. Aber diesem ungebildeten Herrn sei ein Satz eingehämmert: „Zur Bildung gehört auch die Einstellung zur Heimat.“ Mit dem Tragen der Tracht zeigt man seine Zugehörigkeit zur Heimat. Dir. Herbert Suette ten, weil er in seinen Augen eine Quasi-Uniform ist? Kameradschaftsbund Reichenfels-St. Peter Der junge Herr, der sich in abfälliger Weise über den Kärntneranzug äußert, hat wohl nicht den geringsten Instinkt über das Tragen dieses Trachtenanzuges und dessen Bedeutung für jeden heimattreuen Kärntner und für die Abwehrkämpfer und sonstige Heimatverbände, da er ja in Kärntens Notzeiten noch nicht einmal in den Windeln gelegen ist. Soll man nun seiner Meinung mit Verachtung begegnen oder mit dem Spruch: „Selig sind die Armen im Geiste, denn sie wissen nicht, was sie tun“? Martin Schrätzer Uvodnik__________________________ Božič in Velika noč tekmujeta med seboj v obilju in pestrosti lepih domačih šeg in običajev. Mnogim se zdi Božič najlepši praznik leta. A tudi o Veliki noči se stakata staro in novo v veličasten akord radosti nad prebujajočo se naravo, ki je nekako vidna prispodoba dovršenega odrešilnega dela Jezusovega in novega krščanskega življenja. Kdo ne pozna vse lepe napeve velikonočne aleluje, kdo se ne spominja kresov, ki so žareli nekoč po naših gričih in gorah za Veliko noč, topičev, ki so odmevali od brda do brda, blagoslova velikonočnih jedil in nazadnje onih let, ko smo pogrešali tega, kar nam je bilo od nekdaj drago in pri srcu. Pa so po nastopu miru vzniknili spet stari običaji kakor priklijejo iz zemije ob prvih pomladanskih žarkih sonca narcise in druge zgodnje cvetke. Spričo tega odmeva velikonočnih dni ni odveč vprašanje, ali ima Velika noč tudi kak pomen za naše navadno življenje, ali more oploditi naše hotenje in delo in trud ali je le zgolj spomin na enkratni čudoviti poseg božji v dogodke na naši zemlji. Na to važno vprašanje daje apostol, kakor bi ga intervjuvali šele danes, jasen in jedrnat odgovor: „AKO STE VSTALI S KRISTUSOM, IŠČITE, KAR JE ZGORAJ, KJER JE KRISTUS!“ In še dostavi: „Ne hrepenite po tem, kar je na zemlji!“ Po teh besedah stojijo apostolu ljudje dvojne vrste pred očmi: takšni, ki verujejo v boljši svet kot je sedanji in se nanj pripravljajo in drugi, ki jim pomeni ta zemlja vse in kaj višjega ne poznajo, ne verujejo in tudi ne iščejo. Kako vpliva na človeka gotovost dru-gega boljšega sveta, kaže pismo Dio-gnetu, nastalo pred letom 200 po Kr. Pod vplivom nauka sv. Pavla. Nekako takole slika pisec kristjana svojega šaša: „Kristjani živijo v svoji domo-vini, a so kakor naselniki.. . Vsaka tujina jim je domovina in vsaka domo-v*na tujina... Na zemlji bivajo, a v nebesih imajo svojo domačijo. Ljubijo Vse, a vsi jih preganjajo... Bivajo v svetu, a niso od sveta.“ Ni čuda, da te že apostol bil zadovoljen in pono-Sen na take kristjane in zapisal v listu Rimljanom besede: „Ne sramujem se evangelija, božja moč je namreč vsakemu, kateri veruje.“ Kot izredno posebnost kristjanov Poudarja pisec pisma Diognetu skrb in ljubezen do bližnjega. Zares sledimo v vseh knjigah sv. pisma Nove zaveze zahtevo Jezusovo po ljubezni do bližjega, ki jo imenuje novo zapo-v e d. Lahko bi jo zapopadli z besedo: "Bodi blagoslov svojemu bližnjemu!“ „Bodi usmiljen in našel boš usmiljenje!“ Cim globlje se boš sklonil k bližnjemu, toliko lažje boš našel deželo večne radosti pri feni. Kdor drugemu škoduje, sebe Uničuje. Po pravici rečemo: velikonoč- no oznanilo: „iščite, kar je zgoraj,“ je praktičen nauk, ki posega globoko v naš vsakdanji delavnik in praznik. In kamor velikonočno oznanilo ne seže ali ga ne sprejmejo? Kaj potem? Človekove težnje po sreči ni mogoče zatajiti. Tudi ptice selivke ni mogoče premotiti, da bi ne stremela po daljini. Če ne pozna in ne išče svoje sreče „zgoraj“, jo bo pač iskal spodaj, v tem, kar nudi zemlja. Kako se mu pri tem godi, nam kaže zgodba o Ahabu v stari zavezi. Kralj Ahab je imel sicer verne prednike, toda njegova družina Se je odtujila izročilom dedov. Samo, kjer je bilo kaj zagrabit, so bile njegove že- lje, za vse drugo se ni dosti brigal. To je skusil nekega dne tudi nesrečni Nabot. Nabotova nesreča je bila namreč ta, da je imel mogočnega Ahaba kot soseda. Kralj je hotel povečati svoj vrt in hotel imeti parcelo Nabota ob svoji meji kot zeljnik. Nabot je sporočil kralju Ahabu, da zemljišča ne da in ga tudi ne bo dal, dokler bo živ. To pa ni trajalo več dolgo, kajti prav zaradi te njive je moral Nabot v smrt in jo je „podedoval“ njegov sosed Ahab. Kdo bi vedel povedati, kolikokrat se je že ponovila na naši zemlji resnična zgodba Ahaba z Nabotom. Ponovila se je tudi v našem času — in se še nadaljuje — in imena Ebental-Zrelec, Rehnitz, Hesselberg, Eichstätt in še druga zgovorno spričujejo to dejstvo. Marsikatera spominska plošča na naših pokopališčih nosi imena znancev, ki so umirali v onih letih v tujini in niso vedeli zakaj. Bil je pa mogočen Ahab, ki je hotel imeti celi svet pod svojo oblastjo, ker mu je bil njegov veliki rajh še premajhen. In ob meji je zagledal prikupen „zeljnik“ in ukazal, naj mu ga narede za njegovega po isti pravici kakor nekdaj Ahab. Bil je med onimi, ki niso iskali tega, kar je „zgoraj“ in se tem bolj silovito zaganjal za tem, kar je „spodaj“. Kajti človeka, ki bi se s praznim nič zadovoljil, ni na zemlji in če ga ne uči vera iskati kar je apostol označil kot „zgoraj“ se bo vrgel z vso ihto na to kar je „spodaj“, bp postal strah in Koliko je v resnici že mitološkega, koliko pravljic se vije okoli gvanta, so prav pokazale reakcije, Tvorec gvanta — pristni Korošec, rojen v Waidhofen an der Ybbs. ki jih je sprožil Bünkerjev prispevek. Skorajda ni minil dan, ko ne bi v treh dnevnikih našel pisma bralcev, v katerih se potrjuje le to, kar je Bünker zapisal. Začelo se je pravzaprav z „dokumentacijo“ v Kärntner Nachrichten. Pod jedrnatim naslovom „tako piše sin paradnega Korošca“ je časopis poguba za vsakogar, ki mu bo na poti in ga bo pomendral pod nogami. Zato ni drugega pota k trajnemu miru in slogi na svetu kakor velikonočno oznanilo Jezusa in apostola in živa, resnična vera vanj. Več vere na svetu, več miru; manj vere, manj sreče. To je povedal že pred poldrugim tisočletjem veliki mislec sv. Avguštin: Neverne države niso nič drugega kot oborožene tolpe roparjev. Kamor prisije velikonočno oznanilo o boljšem cilju, ki ga nam je prislužil Jezus, ginejo vojske in ni več „holocaustov“. Isto kar za veliko, velja tudi ob malem. Mladina, ki ni okusila lepote božjega sveta in ne ve o tem, kar čaka kristjana „zgoraj“, si bo privoščila tembolj tega, kar sreča na tem svetu, objavil izvlečke iz Bünkerjevega dela — brez komentarja, ker je Bünkerjev spis baje taka nesramnost, da jim je komentar obtičal v grlu. Nam ni. Šli smo po sledovih stoletnega koroškega gvanta. In smo našli nekaj zanimivih podatkov. Še v tem stoletju gvanta niso poznali. Da bi lahko naši vrli Korošci tudi navzven kazali svojo zvestobo domovini, se je moral sestati v maju leta 1911 poseben odbor, ki je potem razpisal natečaj za moško narodno nošo. Zmagovalec natečaja je postal pristni Korošec, akademski slikar Leopold Resch, ki se je rodil 11. novembra 1877 v Waidhofen an der Ybbs, nagrado pa si je moral deliti še z arhitektom Franzem Pichlerjem. Gvant je torej nastal, kot vse uniforme: arhitekti in slikarji jih projektirajo in jim dajo gotovo funkcijo. Uniforme se potem nosi ob gotovih prilikah: zborovanjih, paradah ali demonstracijah. Ko smo že pri demonstracijah — iz Rescheve zapuščine, ki je menda postal tako paradni Korošec, nam je ostal tudi njegov stavek: „Vedno sem zastopal stališče, da je treba to obleko obvarovati iz-maličenja, kiča ali demonstracij.“ Kako je zapisal gospod Schrätzer žolčno? Saj ne vedo, kaj delajo! Razpis od maja 1911 Volitve župaaov (str. 4) ne da bi vprašala, ali dela prav ali ne. Tudi tuje življenje pri dosegi sebičnih ciljev ne bo štelo, bodisi rojeno ali nerojeno. „Kjer ljudje ne verujejo, se bodo medseboj ubijali zaradi dobrega jabolka in čednega dekleta,“ je zapisal poznavalec človeške duše. Ni torej dvoma: Velika noč je prava božja beseda v današnji čas in svet. Znani strokovnjak dr. Karl Kranner je dal svojemu seminarju dne 9. aprila v Tinjah vodilno temo: Velikonočno oznanilo sprejeti, — iz velikonočnega oznanila živeti. — S tem pa potrjuje, kar želi tudi Tednik bralcem za Veliko noč: da bi lepoto velikonočnih praznikov bolj spoznali in s to lepoto osvetlili življenje in bili apostoli vere, ljubezni in miru po Veliki noči. Matej Igerc rrn nož tednik ZA PRIZNANJE EVANGELIČANOV 9 BREMEN — Münchenski teološki profesor dr. Heinrich Fries se je na duhovniškem zborovanju pri Bremenu v sev. Nemčije zavzel za priznanje evangeličanske veroizpovedi, ki jo imenujejo augsbur-ško. Profesor trdi, da je ta veroizpoved iz I. 1530 v temeljih še vedno katoliška in sta jo kot tako razumela sestav-Ijalca Melanchthon, pa tudi Luter sam. Ko so to veroizpoved sestavili, so bila še vsa vrata za spravo med Lutrovimi somišljeniki in katoliško Cerkvijo odprta. Zaprla so se pozneje. Augsburška veroizpoved je za evangeličane še vedno obvezna. TEČAJ SLOVENŠČINE # ČEDAD — V prostorih slovenskega kulturnega društva „Ivan Trinko“ v Čedadu je pesnik Ciril Zlobec pripravil za italijansko in slovensko občinstvo, ki obiskuje tečaj slovenskega jezika, predavanje v italijanščini o sodobni slovenski literaturi in vzbudil med številnim občinstvom živahno zanimanje. Društvo „Ivan Trinko“ ima dva tečaja za učenje slovenščine, vanju pa je vključenih okrog osemdeset tečajnikov. Društvo pripravlja še nekaj predavanj, med njimi je napovedan razgovor o življenju italijanske manjšine v Jugoslaviji ter javna diskusija o statusu slovenske manjšine v Reziji. ATENTAT NA LETALIŠČU • FRANKFURT — Uradno so sporočili, da je bil paket, ki je v torek zjutraj eksplodiral na poštnem terminalu mednarodnega letališča „Rhein—Main“, namenjen v Izrael. Kot je izjavil predstavnik javnega tožilstva, je eksplodiral eden od sedmih paketov, namenjenih neznanemu naslovniku v Tel Avivu. Tudi o tem, kdo je pakete poslal, ni podatkov. Eksplozija je ranila deset uslužbencev „Lufthanse“, nekemu 24-letnemu delavcu pa je raztrgala roke. Opazovalci ugibajo, ali je ta atentat začetek kampanje proti separatni mirovni pogodbi med Izraelom in Egiptom, ki izključuje Pa-lestinence. NAJCENEJŠE MESTO: COLOMBO • NEW YORK — Po zadnjih podatkih OZN o življenjskih stroških v glavnih mestih je najcenejše glavno srilanško mesto Colombo, najbolj drago mesto na svetu pa je Tokio. Če bi newyorške cene razporedili po indeksu sto, bi Colombo imel 58 točk, precej za njim je Kingston, glavno mesto Jamajke, s 63 točkami in Belmopan s 66 točkami (v Beliseju v centralni Ameriki). Tokio je skoraj dvakrat dražji od New Yorka (199 točk), slede glavno mesto Zaire Kinshasa s 189 točkami, Ženeva s 182, Dunaj s 141, Pariz s 140, London s 106 in Washington s 104 točkami. DIPLOMATSKI BOJKOT EGIPTA ^ BAGDAD — V Bagdadu, iraškem glavnem mestu, so zborovali 5 dni zunanji in gospodarski ministri 19 arabskih držav, da bi se posvetovali, kako nastopiti proti Egiptu, ker je predsednik Sadat podpisal mirovno pogodbo z Izraelom. Sestanku nista prisostvovala predstavnika Sudana in Omana, ker sta ti dve državi zaveznici Egipta. V Bagdadu so soglasno sklenili, da bodo gospodarsko bojkotirali Egipt; prav tako bodo takoj odpoklicali svoje poslanike v Kairu. Iznenadila je soglasnost Saudske Arabije s sklepom arabskih držav. Odnosi te države z ZDA so zelo dobri. Kongres SSk v Gorici Preštevanja manjšine v Italiji ne bo ()b m&u pat/edano.: Volilna helcfika Predsednik ZSO dr. Franci Zwitter je v svojem preudarnem poročilu na občnem zboru ZSO očital NT, da je zapadel v bolestni avstrijski antikomunizem, ker smo po volitvah ob primeru Šentjakoba zapisali, da je bil edini mandatar KPÖ „požrt“, ki ga je bilo v občinskem odboru „preveč“. Res formulacija ni bila nadvse posrečena. Franci Zwitter je iz te formulacije, ki je nastala v volilni hektiki in je delno sad nesramnih obrekovanj pisanja KPÖ-Gemein-dezeitung (dosledna dvojezičnost?), da smo se tudi mi uvrstili med avstrijske komunistožrce. Mnenja smo, da nam ni treba iti med nje, saj KPÖ sama dela vse, da se od volitev do volitev poloviči. Kje so vzroki, naj išče sama. Najbrž tudi v njeni nenačelnosti, ki smo jo doživeli ob preštevanju manjšine na Dunaju, ko so pristaši KPÖ še zadnji dan odvračali dunajske demokrate, da bi na Dunaju vpisali „slovensko“ in tako najbolje prikazali vso farso preštevanja ali v blokovskem gledanju na makedonsko manjšino v Bolgariji... Ali pa pisanje Gemeindezeitung v St. Jakob i. R. Tu beremo pod zadnjo vestjo: „Daß der Mühlbacher Hotelier Antonic Michael Spitzenkandidat auf der sloweni- Tudi na pokrajinskem kongresu Slovenske skupnosti (SSk) v Gorici so zbrani delegati odločno zavrnili zahteve po ugotavljanju manjšine. V izjavi SSk ugotavljajo, da so vzeli z zadovoljstvom na znanje vest, da je na zadnji seji posebne vladne komisije za vprašanje slovenske manjšine prevladalo stališče, ki zavrača namero o ugotavljanju slovenske manjšine v Italiji. Kongresu so prisostvovali vsi trije slovenski župani na Goriškem, deželni tajnik SSk Drago Štoka, tržaški pokrajinski tajnik Zorko Ha-rej in predstavnik SZDL Nova Gorica, goriški župan De Simone pa je kongresu poslal pozdravno pismo. Uvodoma je predsednik SSk Gradimir Gradnik orisal pomen slovenske stranke v Italiji. Podčrtal je posebno važnost delovanja SSk in njene demokratične tradicije ter stalne potrebe po prenovitvi in vsakodnevnih stikih s člani ter somišljeniki SSk v goriški pokrajini. Brez teh bi bilo vsako delovanje nepomembno in brezuspešno, je svoj sehen Gemeindeliste geblieben ist, soll auf einen direkten Wunsch des Landeshauptmannes zurückzuführen sein ... “ Take zadnje vesti se imenujejo tiskarske race zadnje kategorije podlosti. Ali pa je to anti-slovenizem? Odgovor so dali volile! Šentjakoba. In ne samo tam. boce govor zaključil Gradnik. Marjan Terpin je v svojem dolgem in mestoma polemičnem posegu poudaril pomen politične stranke in vsa „Ne pustite se podreti od sile in udarov, glejte, saj je mater vseh mater tudi morala skoz trpljenje križevega pota do vstajenja. Saj je tukaj le dolina solz, Bog pa vodi vse po svojem potu... Pa je tudi pri nas postalo precej tiho v taborišču. Vsi možje so naprej. Ostalo nas je samo 8 mož, med njimi Če-mernjak, Mikuž, Zavernig, Ko- benčič, Aichholzer iz Loge vasi in en iz Globasnice, ki hodi po palicah. Ostale so žene in 38 otrok ... “ To so izvlečki iz dveh pisem Franca Resmana iz taborišča Hagenbüchach. Skrite informacije poročajo o trpljenju izseljencev, ki kljub nasilja in grozodejstev niso zgubili up in na-do na osvoboditev. Spet se vrača 14. april. V no- - njena prizadevanja ter nepretrgani boj za našega človeka in celotno narodno skupnost. Omenil je opravljeno delo v zadnjih dveh le- či med 14. in 15. aprilom so koroški nacisti izvedli Himmlerje-vo povelje od 25. avgusta 1941. V povelju, da je treba izseliti okoli 260 družin, je dal nacistični zločinec štartno znamenje za odkrito nasilje nad koroškimi Slovenci. Dobro so vedeli nacisti, kod je treba iskati „volks- und staatsfeindliche Elemente“. Brez preštevanja manjšine. Začetnim 260 družinam je sledilo še 100 družin. Na zapuščene kmetije — okoli 600 ha — so naselili „bewährte deutsche Menschen“, iz dokumentov, ki so jih našli po vojni, je razbrati, da so hoteli izseliti 50.000 oseb — tudi tako imenovane „vindišarje“. Nacisti so dobro vedeli, da tak narod ne obstaja. Spominski datum nas veže. Danes, ko nacisti spet odkrito dvigajo glave. Nikoli pozabiti! tih in vse poskuse, da bi se delovanje SSk nepravilno ali pristransko ocenjevalo. „Izbrali smo si svojo samostojno pot,“ je dejal Terpin, „prosti in svobodni v svojih izbirah, zgodovina in tudi sedanjost nam dokazujeta, da je ta pot pravilna, zato bomo svoje delo nadaljevali po istih smernicah.“ Nadalje je pokrajinski tajnik omenil tudi razne ponujene možnosti za vstop k večini, ki se je izoblikovala na goriški pokrajini, vendar ta večina ne ustreza konceptu SSk in ne nakazuje nobenih možnosti za rešitev številnih perečih vprašanj slovenske narodne skupnosti na Goriškem. Praktično je poudaril pravilnost izbire SSk in odklonil sodelovanje na taki ravni. Težko je osvetliti vsa poročila, ki so jih podali izvoljeni predstavniki SSk in člani po tajnikovem posegu. Številni govorniki so poudarili nadvse pomembno vlogo, ki jo ima SSk v tem političnem obdobju in v Italiji nasploh. V zavest goriških Slovencev vedno bolj prodira prepričanje, da je boj SSk pravilen in nujno potreben, kajti z vsakodnevnimi obljubami ne bomo mogli doseči tega, kar si celotna narodna skupnost pričakuje. Te misli je poglobil in zelo jasno osvetlil tudi deželni tajnik Drago Štoka. Poudaril je, da moramo Slovenci verjeti v svojo lastno moč in da moramo svoje sile usmeriti v vedno večjo angažiranost na političnem področju. 14. april: nikoli pozabiti! Aus dem Wilajet Kärnten Der .deutsche Freisinn hatte sich bisher den Kärntner Slowenen gegenüber auf den Standpunkt der völligen Negation gestellt. Wir existieren für ihn nicht. Mit tiefster Verachtung schaut er auf uns herab und würdigt uns keines Wortes. Jahrzehntelang praktizierte er dasselbe allen Südslawen gegenüber. Aber schon beginnt „der deutsche Michel“ von seinem Isolierschemel herabzusteigen: „Ausgleich! Auseinandersetzung vom Volk zu Volk“, so orakelte Herr Dober-nig am 17. Juni 1913 im Parlament! Seltsame Worte! Aber zugleich ruft Herr Dobernig betreffs Kärnten: „Hand weg!“ — Nämlich über Kärnten, da gibt es keinen Ausgleich! Über Kärnten wird nicht verhandelt. Mit Recht hofften einst die Kärntner Slowenen, daß vielleicht die deutsche christlich-soziale Partei Kärntens eine bessere Zukunft für die Slowenen anbahnen könnte; — mit ihr fühlten sich die Kärntner Slowenen eins in der Verteidigung des Glaubens. Aber auf Kärnten lastet ein Fluch! Der wirtschaftliche Krach der Partei hat dieselbe auf lange Zeit hinaus zur Ohnmacht verurteilt! Aber nicht genug dessen! Mit Schrecken nehmen die Slowenen wahr, daß sich die Trümmer der Partei zwar langsam reorganisieren, aber zugleich den alten Boden des echten Katholizismus verlassen! Mit einer echt katholischen Partei unter den Deutschen hätten die katholischen Slowenen viel Berührung gehabt. Nun machen die Vertreter der deutschen Katholiken nach dem Beispiel von Wien mit den erklärten Slowenenhassern gemeinsame Sache! Der Katholizismus scheidet allmählich als vermittelndes Element aus dem Parteileben aus und an dessen Stelle tritt überspannter Nationalismus! Die deutschchristliche Presse von Kärnten sympa- thisiert mit dem deutschen Schulverein, veröffentlicht dessen j Sammlungen! Deutsche Priester sprechen auf Versammlungen des deutschen Schulvereines. Katechet Almer von Völkermarkt, der auch slowenische Kinder unterrichtet, erklärt öffentlich auf einer solchen Versammlung in Windisch Feistritz in Steiermark, daß er es zu den schönsten Stunden seines Lebens zähle, die Zuhörer fürs Deutschtum begeistert zu haben! So also! Hatte denn Katechet Almer keine schöneren Stunden im Leben? Sehr befremdend ist die Behandlung, welche die Südslawen, speziell die Kärntner Slowenen seitens der deutschen christlich-sozialen Presse erfahren! Für sie existieren wir nicht! Über die Kärntner Slowenen erfährt man aus dem Kärntner Tagblatt und consortes nichts! Die brennendste Liebe derselben hieß einige Zeit: Albanien! Mit behaglicher Breite wurden ferner ganz nach dem Rezept der Reichspost die schauerlichsten Mähren über serbische Greueltaten breit getreten! Hätte es doch das Kärntner Tagblatt einmal versucht, den Kalvarienberg der Kärntner Slowenen etwas zu schildern! Ja wir wissen es: wir werden dem deutschen Freisinn zuliebe totgeschwiegen! Es ist eine einzige Sorge, die die deutschen Chritslichsozialen umfängt, nur ja um keinen Preis nicht zu wenig deutsch zu erscheinen! Die Slowenen haben 2—3 slowenische Schulen! Was wollen also dann eure Reklamen für den deutschen Schulverein? Unter solchen Umständen scheint uns die Zukunft getrübt und die christlich-soziale Partei scheint aus dem Krach der Zentralkassa nichts gelernt zu haben, so daß sich in unbestimmten Umrissen schon eine neue Katastrofe in der Zukunft erkennen läßt! i Eines ist allen deutschen Parteien eigen: die komplette Ignoranz in allen südslawischen, auch slowenischen Dingen. Unser öffentliches Leben lernen alle Deutschen ohne Ausnahme höchstens aus den Berichten deutschradikaler Blätter oder den Reden deutschradikaler Abgeordneter kennen! Der Mühe, sich durch Erlernung einer südslawischen Sprache selbst Einblick in unsere Journalistik zu verschaffen, unterzieht sich niemand! Extra Germaniam non est vita! et si est vita, non es ita! Mit Ignoranz war aber noch stets Hochmut und Widerwillen gegen jede Belehrung verbunden. Wir können daran wenig oder gar nichts ändern! Was aber auch immer geschehen mag, wir vertrauen auf die Lebenskraft unseres Volkes. Verfolger kommen und gehen, das Volk aber bleibt. Es kamen während 12 Jahrhunderte die verschiedensten Feinde, es kamen Deutsche, es kamen Franzosen und Italiener, es kam der Türke, und knechtete das Volk, aber sie schwanden, das Volk aber ist da. Es kam der Protestantismus und wollte es reformieren, aber das Volk blieb katholisch, es kamen die Grafen und Schloßherren, sie knechteten es, aber jene haben nur mehr Ruinen und halbverfallene Säulen auf unseren Bergeshöhen als Denkmal ihrer Tyrannenherrschaft zurückgelassen, das Volk aber ist da! Und so wird dieses Volk, wenn es die göttliche Vorsehung will, auch den Sturm des 19. und 20. Jahrhunderts, den Nationalitätenstreit überwinden. Es wird, so Gott will, gut slowenisch, gut österreichisch, gut katholisch bleiben, treu seinem altbewährten Wahlspruch: Vse za vero, dom, cesarja, Alles für Gott, Kaiser und Vaterland. (Konec) rrn naš tednik Boris Race bo tudi v novi poslovni dobi predsedoval 90-član-skemu odboru Slovenske kultur-no-gospodarske zveze (SKGZ) v Trstu. Na nedeljskem 12. občnem zboru SKGZ so udeleženci potrdili politiko vodstva in spre- Čenta, Neme, Athen, Fojda, Tavor-jana, Podbonesec, Sovodnje, Grmek, Dreka, Špeter, Slovenov, Sv. Lenart, Srednje, Praprotno, Čedad. 8 občin v goriški: Dolenje, Krmin, Števerjan, Gorica, Sovodnje, Doberdob, Ronke, Tržič in vseh 6 občin Slovencev v parlament republike, vsaj enega zastopnika Slovencev v deželnem svetu za vsako pokrajino, kjer živijo Slovenci, ter ustrezno število predstavnikov v svetih videmske, go-riške in tržaške pokrajine.“ Sprejet dokument o manjšinah jeli poseben dokument o pravicah slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, v katerem so zajete tudi tiste občine, v katerih naj bi veljal zakon o globalni zaščiti. Že Boris Race se je v svojem predsedniškem poročilu dotaknil tega dokumenta in poudaril, da vsi Slovenci zahtevajo zakonske norme, ki naj bi veljale za celotno narodnostno mešano ozemlje. Zaščita naj bi veljala za ozemlje, ki obsega 21 občin v videmski pokrajini: Tablja, Naborjet-Ovčja vas, Trbiž, Ravanca, Bardo, Tipana, Gorjani, V_________________________________ v tržaški pokrajini: Devin-Nabreži-na, Zgonik, Repentabor, Trst, Dolina, Milje. Obširen dokument obravnava tudi vsa ostala družbena vprašanja manjšine, ter zahteva od globalne zaščite tudi, da zajame vprašanje političnega predstavništva. V tej zvezi SKGZ zahteva dobesedno: „Da omogoči prisotnost slovenskih izvoljenih predstavnikov v zakonodajnih in drugih telesih, mora država v zakonskih določbah za globalno zaščito predvideti izvolitev zastopnikov Občnemu zboru sta prisostvovala tudi Filip Warasch in Franci Zwitter. Osrednji tajnik NSKS je v svojem pozdravnem nagovoru naglasil pomen globoke solidarnosti med Slovenci v Italiji in na Koroškem, ki je potreben predpogoj v boju za dosego popolnih pravic. „Ta čut solidarnosti,“ je poudaril Filip Warasch, „ki sicer prizna razlike v pogledih na družbeno dogajanje, ki pa prav v zavesti teh razlik še bolj ojačuje enotnost, nas bo vezal tem bolj, čim bolj bomo izpostavljeni nacionalističnemu pritisku od zunaj.“ Mladina spoznava manjšino Okoli trideset mladincev bo Veliko noč doživelo pri slovenskih družinah v okolici Šmihela in Pliberka. Kot smo že javili, gre za mladince iz vse Avstrije, ki so se na povabilo AFS zbrali v Podjuni, da na ta način spoznajo slovensko manjšino, njene probleme ter socialne, kulturne in gospodarske težnje koroških Slovencev. AFS, ki akcijo organizira skupno z mladinskima kluboma v Šmihelu in Pliberku, je nadstrankarska organizacija in organizira celoletna in polletna bivanja v 60 državah. V Avstriji jo podpira Zvezno ministrstvo za pouk. Že prvo srečanje gostov in gostiteljev je poteklo v takem vzdušju, da si lahko mnogo obetamo od celega tedna. Mladinci so kaj hitro navezali medsebojne stike in se kar kmalu počutili v neznani slovenski vasi kot doma. Mladincem, ki bodo stanovali pri slovenskih družinah, ni novo le slovenska manjšina, ampak tudi okolje, saj prihajajo večinoma iz mest, zato ni čuda, da je bilo v soboto zvečer pri uvodni diskusiji največ vprašanj, kako se živi na kmetih. Mladince pa je presenetilo tudi dejstvo, da se pri njihovih gostiteljskih dru- VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ZELI Koroška dijaška zveza: S Srednješolci IS Oder mladje IS Lutke mladje S Mladi delavci žinah govori le slovensko. Nedeljo so gostje preživeli pri svojih družinah, zvečer pa so se udeležili dvojezičnega križevega pota v Dobrli vasi. Obširneje bomo o celem tednu „Koroških dni“, tako je akciji uradno ime, poročali v prihodnji številki. r Ob izidu Jntegratio": Manjšine skupnosti nižje Narodne skupnosti v Avstriji so, če njihovo funkcijo odvajamo iz pouka v materinem jeziku, skupnosti spodnje in srednje kategorije. Najbolje njihovo funkcijo odseva diskriminato-rično mnenje poprečnega Avstrijca, ki narodne skupnosti enačuje s folklorističnimi društvi, ki so kvečjemu turistična atrakcija. Eden od vzrokov tega popačenega gledanja leži predvsem tudi v njihovem finančnem stanju: medtem ko ima večinski narod vsa finančna sredstva, so institucije narodnih skupnosti v tako slabem finančnem položaju, da se ne morejo vzdrževati same in so v večji meri odvisne od državnih subvencij. Borne subvencije pa zopet ustvarjajo odvisnost od države, ki naj rada uporablja finančno stanje kot orožje proti manjšini. Do teh zaključkov pride izdajatelj „integratio“-knjige Ernö Deäk, ki je posvečena štirim narodnim skupnostim v Avstriji — Slovencem, Hrvatom, Madžarom in Čehom. Kako malo poprečni Avstrijec pozna manjšine, kljub preštevanju, kljub ortstafelšturmu in neštetim demonstracijam, izdajatelj razprave Ernö Deäk prinese ob primeru mladega dunajskega zgodovinarja, ki je šele na poti v Gradiščansko prvič slišal, da tu živijo ljudje, ki govorijo drug jezik. Nekaj kilometrov pred Dunajem. Toliko bolj je treba ceniti delo Dunajčana, ki je v eni sami knjigi združil nekaj najbolj profiliranih manjšin- skih strokovnjakov iz vrst večinskega naroda ter publiciste manjšine. Knjiga je razdeljena na sploš- ni del, v njej skuša podati Moritz Csaky sodobno definicijo za nacije. Pride do zaključka, da smo današnji pojem nacije v naši družbi prevzeli iz 18. in 19. stoletja; Erich Körner, generalni sekretar avstrijske Lige za človekove pravice primerja veljavna manjšinska določila z mednarodnimi normami, Hanns Haas analizira postopanje avstrijske vlade pri pogajanjih .za cenžermensko pogodbo, dodano pa mu je, kot vsakem poglavju, bogato dokumentarno gradivo. Erich Körner pravi v svojem prispevku, ki je posebej informativen, ker tudi upošteva helsinške zaključne dokumente, da vladajoči zakoni sicer odgovarjajo obstoječim minimalnim normam, da pa je težko verjeti verodostojnosti avstrijskih politikov, ki sicer govorijo o potrebni ohranitvi narodnih skupin, vendar vedno spet podležejo ekstremnim nemškonacionalnim organizacijam ali subvencionirajo notorične asimilacijske apostole v isti višini kot opolno-močene zastopnike narodnih skupin. Poglavje o Slovencih so se- stavili: Walter Lukan, ki obravnava naselitev Slovencev in njihovo zgodovino do leta 1918, obdobje med 1918 in 1945 opiše Andrej Moritsch, razpravo o Slovencih v 2. republiki je prispeval Karl Stuhlpfarrer. To poglavje zaključuje bogat izbor najvažnejših del o koroških Slovencih, ki ga je sestavil Walter Lukan ter zanimivo statistično gradivo, ki so ga zbrali Franc Kattnig, Marjan Sturm in Franc Wedenig. Težko je v strnjenih besedah oceniti poedine prispevke, do nekaj povsem novih zaključkov pride predvsem trojica demokratičnih zgodovinopiscev. Lukanove teze o kmečkih uporih: v tem delu dokaže, da so bili slovenski kmetje vodilni socialni reformatorji kmečkega stanu in prednjačijo pred nemškimi sovrstniki, ali pa podatek, da so koroški deželni ustanovi ustanovili v Celovcu v sredi 16. stoletja protestantsko srednjo šolo, v kateri so po vsej verjetnosti poučevali tudi slovenščino. Andrej Moritsch rahlo podvomi v pomen „abwehrkampfa“ za enotnost meje. V naslednjih desetletjih histeričnega nacionalizma so ta del zgodovine podvig-nili le koroški deželni historiki v mistična območja, na vsak način so ameriški delegati zagovarjali mejo na Karavankah že leta 1919, angleški delegati so bili nevtralni, medtem ko so Francozi podpirali zahteve kraljevine SHS. Za vojno obdobje, pravi Moritsch, so bili za vse strahote odgovorni koroški zločinci, ki jim je uspelo, da so kompetence v postopanju proti manjšini skoncentrirali v Celovcu, da so lahko tako imeli proste roke. Razprava zaključuje z dejstvom, da so koroški Slovenci v svojem številu nesorazmerno veliko prispevali k osvoboditvi, saj je bilo na Koroškem aktivnih okoli 3500 partizanov, ki so izvedli približno 600 akcij in občasno vezali 1500 oseb vojaščine, lokalne žandarmerije in policije na operativno cono. Prav na to dejstvo se je sklicevala Avstrija pri pogajanjih kategorije za državno pogodbo, nadaljuje Karl Stuhlpfarrer, ki ocenjuje politiko 2. republike. Svoj prispevek zaključuje z zahtevo, da bi morala monopolizirana masovna občila — radio in TV —■ v večji meri upoštevati Slovence, če pa so slovenske televizijske oddaje predrage, naj se manjšini omogoči vsaj sprejem oddaj iz Slovenije. Kot že omenjeno, so Franc Kattnig, Marjan Sturm in Franc Wedenig zbrali bogato statistično gradivo, ki nazorno priča o strnjenem dvojezičnem ozemlju. Še posebej so zanimivi statistični podatki o kulturnih društvih, iz katerih je razvidno, da so imela kulturna društva v letu 1976 35 koncertov, 89 odrskih nastopov, 35 veselic, 13 proslav, 12 literarnih branj oziroma likovnih razstav ter 49 lutkovnih prizorov. Poglavje o Hrvatih so prispe- vali Josef Bren (gradiščanski Hrvati do leta 1921), Johann Müller (prostorska razdelitev hrvaških naselij), Stephan Emrich (problemi ekologije iz etičnega vidika) in Nikolaus Benecic (izobrazba in kultura Hrvatov), tudi to poglavje ima dokumentarni del. Posebno informativna je razprava Benecica o kulturi in izobrazbi. Avtor ugotavlja, da Hrvatje nimajo kulturnih institu- cij in organov, obstoječa društva pa so le „konjičarska“. Hrvatje so prepozno uvideli, da je potrebno za sodobno reševanje kulturnoprosvetnih vprašanj organizirano delovanje. Važno funkcijo vršijo Hrvaško kulturno društvo, Hrvaško tiskovno društvo, Hrvaški akademski klub in društvo za pravice gradiščanskih Hrvatov. Posebno dragoceni sta poglavji o Madžarih na Gradiščanskem in dunajskih Čehih. Objavljeni so prispevki Haralda Pichlerja, Ladislava Triberja, Im-ra Gyenge-ja, Michaela Sozana, Petra Csoknyai-ja, Monike Glett-ler in Karla Matala. Tu izstopa analiza Petra Csoknyai-ja o jezikovnem razvoju na Gradiščanskem med leti 1900 in 1971, komentarju so dodane na 40 straneh točne analize po okrajih in občinah. Že dejstvo, da so v eni knjigi zbrane vse štiri nacionalne manjšine, je pravi dosežek. Obravnavane teme — socialna, družbena, ekonomska, kulturna in politična vprašanja in bogato dokumentarno gradivo dajo ce- lovit pregled. Vse kaže, da bo knjiga postala standardno delo za vprašanja nacionalnih manjšin v Avstriji. Borut Sommeregger Integratio, izdal Ernö Deäk, 307 strani, Dunaj 1979. Cena 150.— šil. Knjigo posreduje Slovenski informacijski center (SIC), Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Zdrava kultura manjšine je več ... UaZ - Jl&dtuMi - ® DOB PRI PLIBERKU Dva tragična smrtna slučaja ima Dob za sabo. Dva mlada delavca sta morala žrtvovati svoje življenje pri izvrševanju svojih poklicnih dolžnosti. Zadnji čas se je smrt ponovno oglasila. Gospodar življenja in smrti je odpoklical Svečevo mater Marijo Oman. Dočakala je visoko starost, a vseeno je prezgodaj odšla. Vsi bi jo še radi imeli med sabo, a taka je naša pot, določena od Stvarnika. Rajna je bila obče spoštovana žena-kmetica. Njen delovni dan se je začenjal z zoro in končal pozno v noč. S svojim rajnim možem sta si gotovo z velikim trudom ustvarjala novi dom v Dobu. Priselila sta se iz okolice Slovenjega Gradca. Vsako posestvo, ki menja gospodarja, pa je po navadi kot obrana kost. Lice sedanjega Svetčevega doma pa izpričuje, da je morala tam ves čas vladati sloga. To je bila velika zasluga rajne matere, ki je povezovala vso številno družino. Z družino, v kateri žalujejo za materjo in babico, žalujemo vsi, ki smo jo poznali. • LETINA PRI ŠMIHELU Vsak novorojenček je v veliko veselje mladi družini. Še večja sreča pa je v družini, če se prijoče na svet pričakovani in zaželeni sinček. Taka sreča z otroškim obrazom se je nasmehnila mladi Mačkovi družini na Letini. Sosedje in bralci NT staršem iskreno čestitajo, mlademu vaščanu pa želijo vse najboljše za čim srečnejšo življenjsko pot. 9 VOGRČE Za duhovnega svetnika celovške škofije je bil imenovan gospod Vinko Zaletel, „večni popotnik“ in neumoren koroški kulturni delavec. Odkar je prišel gospod Zaletel na Koroško, neumorno dela na kulturnem polju kot režiser, predavatelj, skrbi za narodno in kulturno omiko, s svojimi skioptičnimi slikami pa je prinesel čare vseh kontinentov v domala vsako slovensko vas. Odlikovanju iskreno čestitamo! • • RADIŠE Dne 11. aprila 1979 je obhajal g. Franc Erjavec pri Hriberniku na Radišah svoj 91. rojstni dan. Dolgoletnemu naročniku NT čestitamo! • ŠENTJAKOB Točno pred letom dni se je začela najnovejša serija uprizoritve misterija koroških Slovencev, igre Miklova Zala. Tudi lani je — kot že nekaj let poprej — podal dokaj težavno vlogo Besednika Lebnov atej iz Gorinčič. Nepozabno kot vzklik Almire („Še bo cvetela ljubezen!“) bo ostalo pripovedovanje Besednika o svojih otrokih, ki so že tako lačni, da „se po miru spenjajo“. Pred nekaj dnevi pa je postal Lebnov atej že spet ded, dobili so namreč pri Lebnu v Gorin-čičah sinčka, tretjega po vrsti (imajo še malo sestrico). Tudi sina so prinesli Janežičevi Zalki, ki je poročena pri Suharju na Reki pri Šentjakobu. Igralki Mi-klove Zale Milici Janežič, ki je postala ob obletnici generalke teta, čestitamo prav tako kot mladim staršem! • SELE Selško nogometno moštvo je prišlo v nedeljo proti HSV-u v Celovcu do visoke zmage 4:0. Gole so dali Flori Jug, Toševski (2) in Nante Olip. m nož tedniki Izvolitev županov v dvojezičnih občinah - EL zastopa naše ljudi V zadnjih dneh so v nekaterih dvojezičnih občinah že izvolili župane in občinska predstojništva, tako v Dobrli vasi, Galiciji, Bilčov-su, Vrbi, na Djekšah in na Suhi. Do nedelje po veliki noči pa bodo dobile nova vodstva tudi še ostale občine. Kot zadnja občina najbrž Pliberk, ker mora o tamkajšnjem rezultatu volitev sklepati še deželna volilna oblast. DOBRLA VAS Dosedanji župan direktor Adolf Hafner je tudi tokrat postal najvišji predstavnik občine. Njegova frakcija (SPÖ) je pri volitvah dosegla absolutno večino glasov in mandatov. Za župana je bil izvoljen tudi z glasovi Enotne liste in svobodnjaške stranke. Tine Wastl, zastopnik EL v občinski sobi, je v programski izjavi dejal, da bo stvarno zastopal interese vseh občanov. „Izjavljam, da sem za dobro sodelovanje vseh sil v občinskem svetu v prid naše občine Dobrla vas. V ospredju nas vseh naj bi stali dejanski interesi občine in ne interesi posameznih strank. Moj glas za župana Hafnerja je dokaz moje pripravljenosti za sodelovanje, vendar pričakujem zato tudi podporo pri vprašanjih, predlogih in problemih, ki jih bom v tej le-gislativni dobi iznašal v občinskem svetu.“ Tine Wastl je stališče EL podal v nemškem in slovenskem jeziku in za to žel lep aplavz številno navzočih občanov. GALICIJA in SUHA Na prvi občinski seji se je poslovil dolgoletni župan Jožef Krai-ger (SPÖ) in dal vodstvo občine v roke novoizvoljenemu županu Jožefu Wutteju (ÖVP). Pri volitvah z glasovi okrepljeno Enotno listo bo tudi v naslednji mandatni dobi zastopal občinski odbornik Jože Urank, pd. Kavh iz Encelne vasi, pri volitvi župana je oddal belo glasovnico, medtem ko so socialisti (5 mandatarjev) glasovali za svojega kandidata. Na Suhi bo naprej županoval Siegfried Skubl, ki se opira na devet mandatov ÖVP, zastopnik Enotne liste, občinski odbornik Janez Kolter je namreč glasoval „belo“ in socialisti, ki so dobili 2. podžupana (Müller), so glasovali proti. VRBA Enako kot odbornika EL v Galiciji in na Suhi je storil zastopnik Enotne liste na Vrbi, Herman Mač-nik, oddal je prazno glasovnico, župan je postal ponovno dipl. trg. V. Petritsch z 11 glasovi ÖVP. FPÖ sicer ni glasovala zanj, a razdelitev mest v občinskem predstojni-štvu da jasno domnevati, da bosta obe stranki tudi v naprej tesno sodelovali. Herman Mačnik se bo kot prvi odbornik samostojne liste po vojni v Vrbi trudil zagovarjati in uveljavljati interese in pobude občanov, kakor je to obljubil v zahvalnem pismu volilcem tik po občinskih volitvah. DJEKŠE Tudi na Djekšah imajo svojega novega župana. Ostal je to Vinzenz Napetschnig (SPÖ), ki si je pri volitvah zagotovil zopet absolutno večino. Podžupana bosta Johan Travnik (SPÖ) ter Johan Polesnig (ÖVP). Zastopnik EL mag. Filip Warasch, ki je z vsemi ostalimi odborniki glasoval za župana Na-petschniga, je utemeljil svoje zadržanje z željo, da bi ugodna klima v dješkem občinskem odboru ostala tudi naprej. Kljub temu pa bo — to je storil že do sedaj — z vso vnemo in odločnostjo zastopal interese svojih volilcev. BILČOVS Danes, v četrtek, so tudi v Bil-čovsu izvolili svojega župana, že v prvem volilnem postopku. Za dosedanjega župana Hanzija Ogrisa sta glasovali SPÖ in EL, pet glasov je odpadlo na kandidata ÖVP. Mihi Einspieler, ki je postopku predsedoval, je novemu županu čestital tudi v imenu EL v sloven-scim. Vec prihodnjič. Dijaki obiskali Slovenijo Na dvodnevni obisk so povabili študenti strojne fakultete Ljubljanske univerze dijake Slovenske gimnazije. Dijaki, ki so jih spremljali ravnatelj dr. Reginald Vospernik, dr. Dana Zwitter-Tehovnik, prof. Janez Zwitter-Tehovnik in prof. Štefan Močilnik, so v teh dveh dneh spoznali možnosti in način študija v Sloveniji, ostalo pa je tudi še dovolj časa za zabavo in seznanjenje s „študentskim življenjem“. Dijake 7. in 8. razreda je ob prihodu sprejel na strojni fakulteti dekan, ki je na kratko obrazložil možnosti študija v Sloveniji. V manjših skupinah so si dijaki ogledali še filozofsko, ekonomsko in medicinsko fakulteto, ter akademije za film in režijo, gledališko akademijo in akademijo za glasbo. Povsod so imeli dijaki možnost pogovora s študenti, profesorji in dekani. Isti dan so se dijaki udeležili „brucovanja“, starega študentskega običaja, pri katerem se „krstijo“ novopečeni študenti. Ob tej priliki je podaril dijakom predsednik ZSMS Slovenije spominsko darilo. Drugi dan so se dijaki odpeljali na Dolenjsko, kjer so jih seznanili z bogato literarno tradicijo, ki jo ima ta predel Slovenije. Obiskali so Rašico, rojstni kraj Primoža Trubarja, Podsmreko, kjer je bil doma Josip Stritar, ustavili v Retjah, kjer stoji znameniti Levstikov skedenj ter si ogledali Novo Štifto in lončarski muzej v Ribnici. Utrujeni so se dijaki vračali domov, polni lepih vtisov in doživetij v zavesti, da so jim blizu bratje in sestre on-'stran Karavank. SOve PRODAM GOBELIN ORIGINAL WIEHLER (kat. štev. 2360) „Zadnja večerja po motivu Leonarda da Vincija (format 50 x 136 cm). Cena po dogovoru. Ramovš Jože, Britof 212, Kranj, tel. 03 0 64/47233 lavna občinska seja v Železni Kapli bo v nedeljo, 18. aprila 1979, ob 17. uri v sejni sobi občinskega urada. Mladinski klub Šmihel-Pliberk in farna mladina v Pliberku prirejata KOROŠKO POMLAD — KÄRNTNER FRÜHLING v času od 13. do 16. aprila 1979 s skupino 30 mladincev iz vse Avstrije od 15. do 18. leta. Soorganizator: AFS, tema: spoznavanje slovenske manjšine na Koroškem. Program: V petek, 13. 4. 1979, ob 20. uri bere Del Vedernjak iz svojih del v farni dvorani v Pliberku. V nedeljo, 15. 4. 1979, popoldne, skupni izlet v Šmarjeto nad Pliberkom. Zvečer družabni in poslovilni večer. Nastopa ansambel „Hanzeja Artača“. KPD „Drava“ — športna sekcija vabi na 2. VELIKONOČNI TURNIR NAMIZNEGA TENISA ki bo na velikonočni ponedeljek, dne 16. 4. 1979, s pričetkom ob 13. uri v farni dvorani v Zvabeku. Vse člane in prijatelje Slovenskega planinskega društva v Celovcu vabimo na smučarski izlet na VGRIZEVO PLANINO Prireditelj: Slovensko planinsko društvo v Celovcu Čas: ponedeljek, 16. 4. 1979 Zbirališče in odhod ob 7. uri izpred gostilne „Folta“ v Slovenjem Plajberku. Pot bo vodila mimo Pod-narja in preko Mlake (Märchenwiese) na Vgrizevo planino in po možnosti tudi na Kosmatico (1558). Vabimo na uprizoritev komedije SVOJEGLAVČEK Prireditelj: SPD „Bilka“ v Bilčovsu Kraj: pri Miklavžu v Bilčovsu Čas: nedelja, 24. 4. 1979, ob 14.30 in ob 20. uri S komedijo se bodo predstavili domači igralci. SLOVENSKI OKTET iz Ljubljane bo spet gostoval na Koroškem in priredil koncerte v petek, 27. 4. 1979, v Pliberku v soboto, 28. 4. 1979, v Škocijanu v nedeljo, 29. 4. 1979, v Kotmari vasi in na Brnci Ljubitelji pesmi in prijatelji SLOVENSKEGA OKTETA prisrčno vabljeni! Slovenska prosvetna zveza in krajevna prosvetna društva IZLET NA MADŽARSKO Zveza koroških partizanov vabi na 3-dnevni izlet na Madžarsko, od petka, 11. do nedelje, 13. maja 1979. V okviru izleta si bomo ogledali znamenito Blatno jezero (Balaton), posebnosti in lepote glavnega mesta Budimpešte ter še druge zani- V NAS TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik“, Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 200.— din za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce štev. 2. 9065 Žrelec. — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26. mivosti te lepe in privlačne dežele. Cena izleta na osebo bo znašala 1500 šilingov. Prijave pošljite najkasneje do 20. aprila 1979 na naslov: Zveza koroških partizanov, Spitalgasse 12/111, 9020 Celovec; tel.: (0 42 22) 85 2 35. Število prijav je omejeno. Izlet bo z avtobusom. Vabilo na sestanek in razgovor „COMICS — KAJ LAHKO NUDIJO“ Vodja: prof. dr. Robert Saxer Kraj: gostilna Ogris/Miklavž Čas: četrtek, 19. 4. 1979, ob 20. uri Obe kulturni organizaciji — Slovenska prosvetna in Krščanska kulturna zveza — vabita na ogled operne predstave A. DVORŽAKA „RUSALKA“ ki bo v četrtek, 26. 4. 1979, ob 19.30 v Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani. Prijave pošljite na pisarne obeh kulturnih organizacij do 18. 4. 1979 pismeno ali telefonsko; na KKZ: Viktringer Ring 26, 9020 Celovec, tel. (0 42 22) 72 5 65/24, na SPZ: Gasometergasse 10, 9020 Celovec, tel. (0 42 22) 32 5 50. Odhod avtobusa podjetja Sienčnik iz Dobrle vasi ob 16.30, iz Celovca izpred Mohorjeve ob 17. uri. Vse podrobne informacije dobijo prijavljene! v pisarnah KKZ in SPZ. Cena za vožnjo in vstopnico: 120.— šil., za študente 80.— šil. II. SREČANJE TAMBURAŠEV Prireditelj: SPD „Jepa-Baško jezero“ Kraj: Kulturni dom v Ločah Čas: sobota, 21. 4. 1979, ob 20. uri Nastopajo: Tamburaški zbor iz Reteč Tamburaški zbor iz Ptuja Folklorna skupina EMONA iz Ljubljane Tamburaški ansambel iz Loč GLASBENI POPOLDAN Prireditelj: SPD „Edinost“ v Pliberku Kraj: Dvorana Schwarzl v Pliberku Čas: četrtek, 19. 4. 1979, ob 16. uri Gostujejo člani Slovenske glasbene matice v Trstu. PEVSKI KONCERT Prireditelj: SPD v Borovljah Kraj: Cingelc na Trati Čas: nedelja, 22. 4. 1979, ob 14.30 Gostuje mešani zbor iz Šentjakoba v Rožu VELIKONOČNI PLES PRI ŠOŠTARJU Prireditelj: družina Smrečnik-Šoštar Kraj: Globasnica Čas: nedelja, 15. 4. 1979, ob 20. uri Igrajo „Fantje iz Podjune“ Slovensko kulturno društvo v Globasnici in slovensko prosvetno društvo „Edinost“ iz Štebna vabita na 7. KULTURNI TEDEN ki bo od 22. do 29. aprila 1979 v GLOBASNICI. Nedelja, 22. 4. 1979, ob 20. uri: Otvoritev z igro Vladimirja Levstika „KASTELKA“. Igrajo igralci domačega društva. Torek, 24. 4. 1979, ob 20. uri: Literarni večer: časnikar Harald Irnberger bere koroški monolog „MIT ANA BRAUNAN TINTN“ (Z rjavo tinto). Četrtek, 26. 4. 1979, ob 20. uri: Srečanje moških pevskih zborov iz Podjune. Nedelja, 29. 4. 1979, ob 14.30: Ob priliki mednarodnega Leta otroka bo zaključek z revijo otroških zborov in folklornih skupin iz Podjune. VSE PRIREDITVE SO PRI ŠOŠTARJU V GLOBASNICI. DOPUST 79 - 4. STROKOVNI SEJEM AVTO- is? za prosti čas in hobby — ponudbe za dopust in potovanje — čolni — oprema za camping — šotori — pritikline CELOVEC - vhod St. R uprechter Straße -19. - 22. aprila, dnevno od 9. do 18. ure REVIJA noš tednik tekma - 1. zmaga SAK: 1. Tudi prvo moštvo SAK se je le težko znašlo na nevajenem terenu. Majhno in neurejeno igrišče v Labotski dolini komaj dopušča organizirano igro, golmani pa so si sproti podajali žogo. Strahovit prosti strel Goleča je našemu moštvu prinesel Spet odličen Dodič prvi gol, vendar so igralci Marija Rojach kmalu v protinapadu izenačili. Zdaj je bila tekma izenačena, obe moštvi sta imeli dovolj prilik, da zmagata. Šele štiri minute pred koncem je uspelo Marjanu V e I i k u , ki je kljub bolezni zamenjal v drugem polčasu Gustija Žabi a t n i k a , da ustreli odrešujoči gol. Zmaga gre predvsem na račun odlične obrambe z vratarjem Dodičem in organizatorjem Lampichlerjem na čelu, eno svojih najboljših iger je odigral v sredini tudi Goleč, ki je mestoma preigral kar štiri nasprotnike, isto velja tudi za Gustija Z a b I a t -n i k a in dobrih živcev vseh igralcev. Hobel še ni dosegel svoje forme, vendar preti stalna nevarnost, ka- dar se pojavi pred nasprotnikovim golom. SAK vodi v lestvici z eno točko prednosti pred Kamnom, ki ima že eno igro več. Igrali so: Dodič, Rogi (M. Küpper), Lampichler, J. Pandel, Fera, Goleč, Jakopič, Zablatnik (Velik), Hobel, Hribar. Sekcijski vodja Kordež SAK 21 — Marija Rojach 21 2:4 (1:1) Igralci pod 21 SAK so zgubili v nedeljo svojo prvo tekmo s 4:2. Majhno igrišče, na katerega niso navajeni, predvsem pa slab obisk treningov je bil vzrok, da našim igralcem ni uspelo najti uspešnega načina igranja. Nevigranost se je pokazala že v začetku, ko je Rozman —■ eden najboljših na igrišču — hotel podati žogo nazaj vratarju Malleju, a ga je zgrešil in dal avtogol. Marko Sommeregger je še pred polčasom izenačil. Drugi gol je dal Marko Küpper. Kotmara vas ml. — SAK ml. 0:3 V nedeljo, 9. 4. 1979, ob 10. uri dopoldne, sta se v Kot-mari vasi pomerila tamkajšnje mladinsko moštvo in mladinci SAK. Ker so bili nekateri igralci odsotni ali bolni, je SAK igral le z desetimi igralci. Mladinci so igro začeli zelo borbeno. Povedli so iz V nedeljo že odločilna tekma? prostega strela: iz približno 20 m je Kreutz prevzdig-nil zid in golmana. Kmalu po tem je padel po lepi akciji na desni strani 2. gol: Gregorič in Kumer sta odigrala na desni strani dvojno žogo, sledila je podaja v prazen prostor in iz polnega teka je Kreutz zabil svoj 2. gol. V drugem polčasu so se mladinski igralci pretežno koncentrirali na defenzivo, da bi držali rezultat do konca tekme. Da pa so dosegli še tretji gol, je treba pripisati veliki borbenosti igralcev, ki so se za vsak meter na igrišču „strgali“. 3. gol je padel po kotu, katerega je Mirko W i e s e r centriral preko golmana k prostostoječemu Št. G r e g o r i č u , ki je žogo zadel s polno nogo in jo poslal iz 10 m pod prečko. IGRE V NEDELJO, 15. 4., NA KOŠATOVEM IGRIŠČU: Ob 13. uri: SAK mlad. — ASK mlad. Ob 14.15: SAK 21 — Pod-krnos (Gurnitz) 21. Ob 16.00: SAK — Podkrnos POSOJILNICA Bistrica na Zilji VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI Franc Kušei PLIBERK IN ŠMIHEL ZELI SVOJIM ČLANOM IN VLAGATELJEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM KROJAŠTVO WEISS ŠT. JANŽ V ROŽU CELOVEC Spitalgasse 12 GRADBENO PODJETJE ZA VISOKE, NIZKE IN 2ELEZOBETONSKE GRADNJE PMmsana ST. JAKOB V ROŽU SVOJIM ČLANOM IN PRISTAŠEM VOŠČI VESELO VELIKO NOČ ŠPORTNO DRUŠTVO DSG SELE VSEM CENJENIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN SVOJIM USLUŽBENCEM želi VESELO VELIKO NOČ TESARSKO PODJETJE Črtane BILČOVS — LUDMANNSDORF 26 telefon 0 42 28 - 21 0518 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI NOVO! PRODAJA PIJAČ PO UGODNIH CENAH! Posojilnica Velikovec ZELI VSEM ČLANOM IN VLAGATELJEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ? 4 ii it :: S;: s? V." .v ■v «v «■.* .■■■ '4 H s ii Kmečko- gospodarska zadruga Bruca ŽELI SVOJIM ČLANOM IN VLAGATELJEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VOŠČI VSEM ČLANOM IN NAVIJAČEM SLOVENSKI ATLETSKI KLUB VSEM CENJENIM ODJEMALCEM, GOSTOM IN ZNANCEM ŽELI VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE hotel „ROŽANSKI DOM“ Reka pri Št. Jakobu v Rožu MIZARSTVO Hanzej Qabriel ŠT. JANŽ V ROŽU tel. 0 42 28 - 24 00 9162 Weizelsdorf / Svetna vas VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI dr. Janko Tischler ODVETNIK CELOVEC 8.-Mai-Stra8e 16 Posojilnica — zadruga Globasnica ZELI VSEM SVOJIM ČLANOM IN ODJEMALCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE i (/devetero otrok nas je bilo, zbirali smo se okoli svoje mame kakor piščeta okoli koklje. In tedaj smo bili družina, povezani med seboj in drug na drugega navezani, kakor nikoli pozneje. Bilo je leta 1908, ko je oče prodal Markovo kmetijo v Kamnu, da bi tako prišel na nekoliko večji grunt, ki naj bi dajal kruha vsej družini. Čez leto dni sta z materjo šele našla primerno kmetijo, ki je tudi po ceni odgovarjala možnosti naših pridnih staršev. V Tinjah ob koncu vasi, nekako v celovškem predrpestju, stoji hiša s hlevom. Na kvatrno soboto pred božičem smo se ob hudem mrazu selili v Tinje iz Piskerč, kjer smo prehodno leto dni stanovali v Dr-čejevi bajti. Te danes ni več, ostala pa je še klet, kjer Drčej shranjuje svoj mošt. Borno sta zgledala tako hiša kakor hlev. Leta 1903 je bil požar vse uničil in do leta 1909 so oboje poslopij le samo pokrili, povsod pa so bili še vidni sledovi požara. Za 18.000 kron je bil oče kmetijo kupil, v mislih pa je bil uverjen, da bodo roke pridne družine popravile to, kar manjka. Z mlajšim bratom Štefanom sva pač korakala in študira'a nov položaj. Spominjam se doživetja prvega tedna, ko je prihrumela mama iz svinjaka z vestjo, da je tekom dneva nekdo prašiča ukradel. V istem oddelku sta namreč bila dva pitana prašiča in naenkrat, ko jima je mama prinesla krmo, je našla samo enega. Iskali in letali smo otroci po vasi. Vse je bilo zaman. Kmalu pa so doma ugotovili, da so se bile polomile mesnice in da je prašič padel meter globoko v greznico in se ni mogel sam rešiti, pač pa so ga še živega rešili in se še spominjam, kako smo čez mesec dni pitanega klali. Kmalu pa nas je prišlece zani-' malo nekaj drugega. Februarja meseca so pričeli vaški fantje pripravljati svoje baklje. Bile so 4 do 6 metrov dolge smreke, deloma su-šice, ki so jih fantje pričeli iz gozda voziti k hišam. Starejša brata Ši-man in Lip sta kmalu navezala z vaškimi fanti potrebne stike, da tako tudi naša hiša ni zaostajala. Tudi pri nas smo imeli mlade smreke. Ker pa je bil oče pri lesu zelo štedljiv, je fantoma posebej naročil, naj poiščeta v gozdu sušice. BAKLJE PRIPRAVLJAJO Na debelejšem delu je dobilo drevesce najprej železni obroč, potem pa so začeli cepiti in natikati v razcepe smoljake, in to od vrha do približno meter nad spodnjim delom. Tako pripravljene baklje so potem prislonili na prisojni strani hleva ali hiše, da jih je prvo pomladansko sonce sušilo in pripravljalo za veliko noč. Pri vsaki hiši na vasi je bila ista slika. Če si pozorno šel skozi vas, si mogel pri posameznih hišah ugotoviti po številu bakelj, celo število družinskih članov. Z veliko napetostjo smo čakali praznikov. Že veliki teden je mlade fante zaposlil s cerkvenimi obredi. Na cvetno soboto je oče pripravil prajtelj. Pri bajerju pod hišo je stala stara vrba, ki je vsako leto dajala veje za prajtelj. Pri teh pripravah je seveda oče še posebno pazil, da je število krogov, ki so prajtelj vezali, odgovarjalo vaškim predpisom. Kjer so bili v boljših gospodarskih prilikah, tam so to pokazali tudi že na prajteljnu, ki je bil okrašen s trakovi in tudi s sadjem. Naš je bil sicer velik, vendar brez vsakega okrasa. Ker mi je bilo še ko- maj osem let, nisem še mogel nesti prajteljna k blagoslovu v cerkev in tako je tudi nagrada za ta častni posel pripadla starejšemu bratu Lipu. Dvoje pisanih jajc mu je mama pripravila že na cvetno nedeljo, ko se je vrnil iz cerkve in trikrat s prajteljnom obrajžal hišo, da ne bi lisica poleti odnašala kur. VELIKI TEDEN_____________________ Od velikega četrtka naprej pa je seve vsak dan bila vsa mladež v cerkvi. V soboto smo prinesli domov blagoslovljeno vodo in ogenj, pri katerem so mama skuhali že-gen. Da so na veliki petek že pekli polno peč pogače, pa se razume in to celo pri nas, kjer so s pšenično moko vse leto zelo štedili. Družina je bila velika in oče je bil na vse strani krstni in birmski boter. V soboto popoldne smo ob pokanju topičev raznašali od njive do njive, od travnika do travnika križe, katere je bil oče na veliki petek pred sončnim vzhodom napravil iz prajteljnovih vej in škropili smo z blagoslovljeno vodo. Čeprav smo bili otroci vseh muh polni, smo vendar to nam poverjeno nalogo zelo vestno izpolnjevali v globoki veri, da od našega zadržanja za-visi božji žegen nad poljskimi pridelki in čim boljši bodo ti, tem več bo pogače na mizi, pogače pa smo bili zelo lačni in željni. Ob treh popoldne se je tinjski prošt, gospod Gregor Einspieler, pripeljal s parom konj zopet v Tinje, ko je opravil po okoliških vaseh blagoslavljanje jedil in mež- nar Gašpej je prinesel polno torbo klobas in jajc. Topiči pri kaplaniji so zopet zadoneli in pred Lavre-jem je prošt izstopil iz kočije, da tam blagoslovi svojim ožjim tinj-skim faranom jerbase mesa, jajc, hrena, pogače in tudi kamnov, katere so nekateri skopuhi nabasali v košare, da je več izgledalo, ker so pač po velikosti jerbasa sodili tudi zmogljivost kmetije. V Lavrejevi gostilni so na dolgih mizah bili postavljeni „korpi“ in g. prošt je molil in blagoslavljal. Kakor hitro pa je končal, se je pričela nova tekma. Dekleta, ki so bila „korpe“ prinesla, so tekmovala, katera med njimi bo prva s „kor-pom“ na glavi na cesti, ker ima le tista za to leto izgled, da pride do moža. Spominjam se še, ko je prihitela sestra Nana s košaro na glavi domov in je vsako leto zopet ponovila: Andrejeva Greta je bila tudi letos prva. Na žalost se ravno pri Greti dolga leta ni hotelo uresničiti prerokovanje, do moža pa je vendar prišla, danes pa tudi že počiva na tinjskem pokopališču. Za številne prebivalce kaplanije in proštije je bilo blagoslavljanje še v cerkvi in potem so se že pričele priprave za Vstajenje. VSTAJENJE_____________________ Cerkev je bila nabito polna. Staro in mlado in vsaka mati je prinesla svoje najmlajše dete v naročju k vstajenju. Otroci so prišli v novih oblekcah, sicer pa so se tudi stari radi postavili za veliko noč v novi obleki. Najpreje so bile litanije ob božjem grobu in nato je g. prošt v svojem baritonu zapel Alelujo, Kristus je vstal od smrti. Tako svečanega trenutka menda v cerkvi vse leto ni bilo. Na koru so odgovorili pevci pod takratnim mladim dirigentom Tonejem — kajne sedaj pa sva postala že oba stara —, procesija okoli cerkve ob pokanju topičev se je pričela, bila je to slovesnost, kakršne ni bilo v vsem letu. Vrnili smo se domov. Pogača in kava, to je bila večerja na vsako veliko soboto. Ko se je zmračilo pa smo pograbili svoje bak'je in vsa vas od najstarejših do najmlajših je romala k „Lipi“. Četrt ure od vasi proti zapadu je stala in še danes stoji lipa. Tam je bil pripravljen kres. Kmetje vasi so dovažali med velikim tednom hraško ali iz gozda ali iz svojih sadovnjakov, ki so bili tedaj še zelo skromni, na kup. Ko smo bili zbrani, otroci z malimi, odrasli z velikimi bakljami, so prižgali kres. Na žalost se ne spominjam več osebe, kateri je pripadala pravica za tak častni posel, cerkveni pevci so ob kresu zapeli: „Kristus je vstal od smrti“. Kako močan je bil bas rajnega Kramerja v Tinjah in tenor Pivkčevega Nan-deja, ki še sedaj zahaja med cerkvene pevce, sopran Zale ali glas Kramerjeve Micije. Vsi tinjski vaščani smo doživeli te trenutke v globočini vse svoje duše. Ko so pevci odpeli pesem, smo vtaknili svoje baklje v ogenj in jih vžgali in potem je šla procesija proti „Studencu“ na polju, po zeleni poti do poti od Knapa proti „Lipi“ in nazaj h kresu. Gotovo smo prerajžali dva kilometra. Starejši pa so znali še posebno umetnost. Z gorečimi bakljami so se vrteli v krogu in dajali znamenja Vablinčanom, ki so istočasno imeli svojo bakljado na hribu. Seve tudi oni niso ostali nič dolžni in so pokazali, da tudi nekaj znajo. Ko smo se vsi srečno vrnili h kresu in smo zadnje ostanke svojih bakelj pometali v ogenj, je zopet zadonela pesem cerkvenih pevcev, deloma cerkvena, deloma narodna. Medtem je bila nastopila že črna tema in tako smo se vrnili na svoje domove. Za nas otroke je bil to itak izreden večer, da smo smeli globoko v noč ostati izven hiše. VELIKONOČNO JUTRO Utrujeni smo polegli. Ob treh na vliko jutro so zopet zadoneli topiči. Takoj nato sta se oglasila oče in mati še na posteljah z „Alelujo“. Oče res ni bil pevec, vendar je bil to poseben privilegij staršev, da sta na Veliko noč še v posteljah zapela „Alelujo“. Takoj sta vstala. Mati je narezala za strelce prvi žegen. Oče ga je z vrčem mošta odnesel h kaplaniji, da dobijo strelci prvo jutranjo malico. Ko pa se je oče okoli pete ure vrnil od strelcev, je bila že vsa družina pokonci. Praznično ob'ečeni smo čakali. Sedaj se je vsa družina napotila k družinskemu kresu, ki je bil pripravljen ali na „Beli“ ali na „Kajž- nici“ ali pa na njivi v jami, tako smo namreč imenovali posamezne parcele, sicer pa jih tudi danes tako nazivajo. Zažgali smo ogenj. Molek v roki, je napravil oče križ in molili smo častitljivi del rožnega venca. Le redko kdaj smo družinsko povezanost tako doživeli, kakor ravno na velikonočno jutro, čeprav rožni venec v naši družini ni bil redkost. V prosti naravi, pri svitu zvezd, pri jutranjem žvrgolenju ptic smo molili. Kolikokrat se še sedaj s sestrami spominjamo tega doživetja, brate sta na žalost pobrali svetovni vojni. Z vilami je pospravil oče zadnje veje v ogenj in ko je vse pogorelo, smo se vrnili domov. Ze je mati, katero smo tako zelo ljubili, in ki je tudi nam otrokom posvetila vso ljubezen in ki se je izčrpala v ljubezni do svoje družine in v delu ter tako prerano umrla, mati torej je postavila na mizo prvo velikonočno jed. Blagoslovljena jajca s hrenom, in sicer je moral biti rezan hren in ne riban. Poleg tega pa je bilo pogače po mili volji. Lačni smo bili in še posebno lačni po štiridesetdanskem postu, ki za nas ni bil le na papirju, marveč v resnici. Ves post je bil ob sredah, petkih in sobotah za zajtrk neolupljen krompir s kruhom. Bil je zares post. Takoj je sledil narezek, šunka in klobase. Drugače smo dobili le male kose takih življenjskih dobrot, za veliko noč pa smo se lahko mesa in klobas do sitega najedli. Res je bilo to blaženo razpoloženje. Bila je v pravem, tudi telesnem pomenu, velika noč. Ko je tako vsa družina zadostila vsem telesnim potrebam, smo se napotili k rani maši in sicer vsa družina, rekli smo: „Danes pa gremo vsi k frimažu“. Poleg vseh drugih dobrot nam je seve mati poskrbela še pisana jajca, vsak je dobil po dvoje jajc. Jajca sekat „ali jajca rolkat“, to je bila posebna velikonočna zabava. Velika noč je bila za nas praznik. Osrčje tega družinskega praznika pa je bila mati. Okoli matere se je vrtelo družinsko življenje. Z materjo smo se učili prvih molitev, ko je ona žganke kuhala. Mati nas je izpraševala za šolo in mati mi je napravila križ na čelo, ko sem šel z rajnim kaplanom Božičem, poznejšim župnikom v Šmar-jeti, v študij in mi je dala tudi vso življenjsko filozofijo na pot: „Priden bodi, na dom in Boga ne pozabi.“ Le enkrat sem svojo mater hudo žalil. Kot študent na Dunaju sem napisal pismo materi z naslovom: „Draga mati“. Pozneje mi je pripovedovala, da je pismo neštetokrat brala in ob pismu jokala, ker sem napisal „mati“ in ne „mama“, kakor je bila pri nas v družini navada. Valentin Polanšek Križ s križi S Sosednja so prignali Gojzarko. Milka, Boris in Zdravko so jo srečali tik pred orožniško postajo, kamor jo je bil prignal orožnik, ki pa se mu je videlo, da kaj nerodno opravlja ta kar nič častitljiv posel. Nesrečnica je tulila kakor ranjena neznana divjad. Tržani so buljili vanjo. Vsi je niso poznali. Saj je bila le poredko v trgu. V očeh tistih, ki so prodajali svoja zijala, ni bilo uslediti sočutja. Smrkavci v rjavih srajcah in črnih kratkih žametnih hlačah so marširali mimo in kričali — kar naj bi bilo petje — : Hengt di Judn, štelt di Pfofn an di bond! Milka, Boris in Zdravko so stali. Niso mogli naprej. Smilila se jim je revka Gojzarka. Spoznala je Milko in ji pomahala z oguljeno roko, s katero je dosti pregarala na tem krivičnem svetu. Dekletce se ji je neustrašeno približalo. Med jokom in obupnim pohrkavanjem je glasno prosila za robec. Milka ga je imela pri sebi — čisto belega kot nedolžnost. , . Dala ga ji je. Zdravko je zletel in kupil za svoje odrezke živilske nakaznice nekaj klobase in kruha. Plačal je tudi s svojim denarjem. Boris pa je od nekod dobil nekaj peciva na prihranjene odrezke. Nesla sta ga Gojzarki, ki je morala čakati kar v pritlični veži kakor mesarjeva živina, preden pride v klavnico. Ker so se zadrževali tako dolgo v trgu, dokler niso z grdim avtom odpeljali revke, so se otroci pozno vračali v grapo. Pred Gubjevem mostom so srečali dva tržanska šolarja. Tesarjev Hugo je bil zraven. Brez besed so šli drug mimo drugega. Jaz ne bom začel! se je zadrževal Zdravko. Ko sta bila paglavca že daleč naprej, sta začela kričati: Pauerntokar! Priflikač bindišarski! Nadučitelju vas zatoživa, ker po čušovsko mamjete med sabo! Tedaj pa obrneta Zdravko in Boris kolo — in za izzivalcema. Za prvim ovinkom sta ju že dohitela. Kanglice mleka, katero sta fanta nosila iz grape, ni bilo časa postaviti na stran. Vsak svojega tržana sta se lotila. To je padalo! V začetku sta tržana še zmerjala in grozila z vsem mogočim, kaj kmalu pa sta začela tuliti. Ali ni tulila podobno Gojzarka? se je zdelo Borisu. Pa ga je posmuknila sveta jeza in je mlatil, kakor da mlati tiste, ki preganjajo slovenske ljudi in vse Gojzarke po svetu. Zdravko je klečal Hugu na prsih in vpil: Boš še kdaj komu rekel „čuš?" A boš? Boš? Obdeloval je zoprneža, da se je drl zdaj kot najbolj zavržena pokveka. Jenjajta zdaj! ju je prišla Milka svarit. Postavila sta vsak svojega premaganca na noge — in ga držala za srajco na prsih. TV AVSTRIJA 1. SPORED NEDELJA, 15. aprila: 10.45 Rim: Katoliško velikonočno bogoslužje — 11.55 Velikonočni nagovor papeža: Zegen urbi et orbi — 15.05 Zgodovina Beatrix Potter — 16.30 Mali zmaj Grisu — 16.55 Cigan Mauro — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Club seniorjev — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Vijolčica — 21.15 Čarobna Goldie Hawn — 22.00 Šport — 22.20 Tujec brez imena — 0.05 Poročila. PONEDELJEK, 16. aprila: 15.15 Zgodovina mojega življenja — 16.30 Šest pridejo skozi svet — 17.35 Mala črna riba — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Ljudska glasba — 18.45 ... in videl je, da je bilo dobro — 19.05 Kdo je ta Jezus? — 19.20 Mi človekovi otroci — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo — 19.50 Šport — 20.15 Sunny-bojs — 22.05 Šport — 22.15 Nočni izbor — 22.55 Poročila. TOREK, 17. aprila: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Knjiga — otrokov partner 10.00 Nepoznana soseščina — 10.30 Ples s cesarjem — 14.40 Potovanje k središču zemlje — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Potatoji — 17.00 Tudi hec mora biti — 17.30 Mali zmaj Grisu — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Živalski svet — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Ugankarski predal ■— 20.55 Kon-trontacija Taus-Kreisky — 21.55 Poročila in šport. SREDA, 18. aprila: 9.00 Tudi hec morn biti — 9.30 Knjiga — otrokov partner — 10.00 Šolska TV: Zemljevid — 10.30 Zgodovina Beatrix Potter •— 17.00 Tisti, ki delajo zabavo — 17.25 Rdeči avtobus — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Tony Randall — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Če igra glasba... — 20.45 Moderni časi •— 22.10 Poročila in šport. ČETRTEK, 19. aprila: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Šolski poskusi in šolska reforma — 10.00 Biblija danes — 10.30 Ljubezen, kruh in fantazija — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Živalski leksikon — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Televizijska kuhinja — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Telemuzej — 20.15 Dalli, dalli — 21.45 Poročila in šport. PETEK, 20. aprila: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Kot gost Pri Fritzu Wotrubi — 10.30 Club seniorjev — 11.30 Moderni časi — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Potatoji — 17.30 Lutkovno gledališče — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.15 Ta stari — 21.25 Tiralica — 22.15 Šport 'n reklama — 22.25 Brbi — pekel pod rdečim soncem. SOBOTA, 21. aprila: 15.30 Mož spada k hiši — 17.00 Športna abeceda — 17.30 Živalski leksikon — 17.10 Lovci v Afriki — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Muppets-šov — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo — 20.15 Heinz Conrads — 21.40 Šport. TV Avstrija 2. spored NEDELJA, 15. aprila: 14.30 Mednarodni jahalni turnir — 17.00 Iskanje po izviru Nila — 18.00 My little chickadee — 19.25 Hortobagy — narodni park na Madžarskem — 20.00 Pomlad na Dunaju — 21.15 Fantazija. PONEDELJEK, 16. aprila: 14.30 Mednarodni jahalni turnir — 17.00 Iskanje po izviru Nila — 18.00 Počitnice za zaljubljene ■— 19.40 Gospod Rossi išče srečo — 20.00 Lulu — 20.15 Ljubezen- RADIO CELOVEC SLOVENSKE ODDAJE NEDELJA, 15. APRILA: 07.05—07.35 „Velika noč 1979“ (govori škof dr. J. Köstner) — „Zveličar naš je vstal iz groba“ (velikonočne pesmi). PONEDELJEK, 16. APRILA: 07.05—07.35 Naj pesmica naša darilo vam bo. TOREK, 17. APRILA: 09.30—10.00 Za našo vas — 14.10—15.00 Celovški radijski dnev- ske dogodivščine gospoda Coctalsa 21.50 Gloria Gaynor — 22.15 Zadnja predstava. TOREK, 17. aprila: 18.00 Italijanščina — 18.30 Iz inozemskih znanstvenih magazinov — 19.30 Ljudje, trgi, muzikantje — 20.00 Tudi najpametnejši napravi neumnost — 21.45 čas v sliki 2 s kulturo — 22.20 Club 2. SREDA, 18. aprila: 18.00 Francoščina — 18.30 Pregled — 19.00 Šolski poskusi in šolska reforma —■ 19.30 Začetki letalstva — 20.00 Apropos film — 20.45 Skrivnosti morja — 21.35 čas v sliki 2 s kulturo — 22.10 Čas v sliki 2 •— špecialno. ČETRTEK, 19. apriia: 18.00 Ruščina — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Ljudje, trgi, muzikantje —• 20.00 Uvod k „Lulu“ — 20.15 Lulu — 22.05 Čas v sliki 2 — 22.20 Lulu. PETEK, 20. aprila: 18.00 Orientacija — 18.30 Portret — 19.30 Ljudje, trgi, muzikantje •— 20.00 Spotlight dacapo — 20.15 Znanje aktualno — 21.25 Adamova kronika — 22.25 Čas v sliki 2 s kulturo — 23.00 Mednarodni šov ob petkih. SOSOTA, 21. aprila: 17.00 Club — reigonal — 17.55 Karlsson na strehi — 19.30 Munsterjevi — 19.55 Galerija —• 20.15 Če se smrt zaljubi — 21.40 Otto Grünmandl — 22.05 Fatty live — 23.20 Rockpalast-festival. TV Ljubljana 1. SPORED NEDELJA, 15. aprila: 9.10 Poročila — 9.15 Za nedeljsko dobro jutro: Ansambel Vilija Petriča in Štirje kovači — 9.45 W. Mankowitz: Dickens iz Londona — 10.35 Nehaj že, mladinski film — 11.25 Mozaik — 11.30 Kmetijska oddaja — 12.30 Poročila — Katastrofe, dokumentarni film — Veseli tobogan: Most na Soči — Kakteje, oddaja o gojenju rastlin — Športna poročila — Primorska poje — Poročila — Rušilci jezov, film •— 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Vatro- nik — Šport — „Otroci, poslušajte!“ SREDA, 18. APRILA: 14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — Ljudske pesmi in viže — Cerkev in svet. ČETRTEK, 19. APRILA: 14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — Družinski magazin. PETEK, 20. APRILA: 14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — „Kristusa iščejo ... “ (rožanski običaj) — Veselo naokrog. SOBOTA, 21. APRILA: 09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. slav: Anno Domini 1573 — 20.55 Propagandna oddaja — 21.00 Dokumentarna oddaja — 21.30 TV dnevnik — 21.45 Risanka — 22.00 Glasbena oddaja — 22.15 Športni pregled — 22.45 Nogomet: Crvena zvezda — Dinamo, reportaža. PONEDELJEK, 16. aprila: 9.00 TV v šoli: Obleka, Industrijsko-kmetijski kombinat Osijek, Za prosti čas, Razvoj človeka — 10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Fizika — 11.00 TV v šoli: Za najmlajše — 15.00 TV v šoli, ponovitev — 16.00 TV v šoli, ponovitev — 17.15 Poročila — 17.20 Vrtec na obisku: Polž in žaba — 17.35 Katastrofe, dokumentarni film — 18.05 Družbena reprodukcija, oddaja iz cikla: Pota samoupravljanja — 18.35 Obzornik — 18.45 Mladi za mlade — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja -— 20.00 A. I. Gon-čarov: Vsakdanja zgodba — 21.10 Propagandna oddaja — 21.15 Kulturne diagonale — 21.55 TV dnevnik — 22.10 Mozaik kratkega filma: V iskanju idealne slike. TOREK, 17. aprila: 8.45 TV v šoli: Sadovnjak spomladi, Ali ste vedeli, Fizika, Dnevnik 10 — 10.00 TV v šoli: Zemljepis, Glasbeni pouk — 14.45 TV v šoli, ponovitev — 16.20 Šolska TV: Turizem, Pod snežno streho, Vprašanja delovne morale — 17.20 Poročila — 17.20 Poročila 17.25 Slovenski ljudski plesi: Gorenjska — 17.55 Pisani svet — 18.30 Obzornik — 18.40 Čas, ki živi: Zdaj zaori pesem o svobodi — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Dokumentarna oddaja — 20.55 Propagandna oddaja — 21.00 A. Decaux: Rosenberga ne smeta umreti — 22.30 TV dnevnik — 22.45 Evropski operni pevci: Stuart Burrows. SREDA, 18. aprila: 9.00 TV v šoli: Matematika, Pokrajina in prostor, Logika v pogovoru — 10.00 TV v šoli: Izobraževalni film, Risanka, Kocka, kocka, Reportaža — 17.35 Poročila — 17.40 Zgodbe o Prismukih — 17.50 Od slike do slike — 18.20 Ne prezrite — 18.35 Obzornik — 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Porabje, lil. del — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja •— 20.00 Film tedna: Nori dnevi — 21.40 Propagandna oddaja — 21.45 Od štirih do ene, do osmih od treh, dokumentarna oddaja. ČETRTEK, 19. aprila: 8.55 TV v šoli: Matematika, TV gledališče, Od Rugov-ske soteske do Prištine — 10.00 TV v šoli: Francoščina — 10.30 TV v šoli: Umetnost, Kemija ■— 13.55 Moskva: Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, prenos — 16.30 Šolska TV: Turizem, Pod snežno streho, Vprašanje delovne morale — 17.30 Poročila •— 17.35 Praga, kratki film •— 17.55 Televizija brez trebuha — 18.35 Obzornik — 18.45 Čarobno sedlo, oddaja TV Skopje — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Oči kritike — 20.40 Propagandna oddaja — 20.45 V Nemčiji še kač ni, feljton — 22.30 TV dnevnik. PETEK, 20. aprila: 9.00 TV v šoli: Makedonščina, Od petka do petka, Planine — 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina — 15.00 TV v šoli, ponovitev — 17.20 Poročila — 17.25 La Fontainove basni — 17.40 Dnevi z Gumbkom — 18.10 „TV Bečarac“ — 18.35 Obzornik — 18.45 Osnovni pogoji preživetja, oddaja iz cikla: Družbena samozaščita — 19.10 Spekter — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Slovenski kraji med seboj — 21.30 Propagandna oddaja — 21.35 Serif v New Yorku — 23.00 TV dnevnik — 23.15 625 — 23.35 Jazz na ekranu: Rod Mason Band. SOSOTA, 21. aprila: 8.00 Poročila — 8.05 Zgodbe o Prismukih — 8.15 Vrtec na obisku: Polž in žaba — 8.30 Čarobno sedlo — 9.00 Pisani svet — 9.35 Družina, skupnost staršev in otrok, oddaja iz cikla: Sociologija družine — 10.05 J. Janicki: Pota Poljske — 11.30 Televizija brez trebuha — 12.10 625 — 15.30 Poročila — 15.35 Prepovedane igre — 16.55 Nogomet: Dinamo — Bu- Ana Hauptmann, Bilštanj 200.— Johan Safran, Bilčovs 200.— Niko Krigl, Zahomc 200.— Martin Rekar, Klopice 150.— Neimenovani, Šentvid v Podjuni 100.— Marko Trampuš, Dob 100,— Ljudmila Možina 100.— Tomaž Urak, Nagelče 100.— Ferdinand Turk, Resnica 100,— Janko Janežič, Lese 100,— Luka Potočnik, Bistrica 100.— Neimenovana, Bistrica pri Šmihelu 100.— dučnost, prenos — 18.45 Naš kraj — 18.55 Muppet-show — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Ungri-Amigo: Pet letnih časov — 21.00 Propagandna oddaja — 21.05 Igre s pižamo — 22.45 TV dnevnik. TV Ljubljana 2. spored NEDELJA, 15. aprila: 15.30 Nedeljsko popoldne — 19.15 Moskva: Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, prenos II. in IH. tretjine srečanja: Kanada — ČSSR — 21.00 Včeraj, danes jutri — 21.10 Film tedna. PONEDELJEK, 16. aprila: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik — 17.45 Usoda nekega Čarlija — 18.05 Pravljica — 18.15 Živeti v družini — 18.45 Mladi za mlade — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Športna oddaja — 20.35 Aktualnosti — 21.05 Poročila — 21.15 Celovečerni film — 22.35 Kronika sterijinega pozorja. TOREK, 17. aprila: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik — 17.45 Pustolovščina — 18.15 Knjige in misli — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Dokumentarna oddaja — 21.00 Parmska Kartuzija — 22.40 TV dnevnik. SREDA, 18. aprila: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik — 17.45 Otroška oddaja — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Glasbena oddaja — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Izbor v sredo — 21.30 Zabavno-glasbena oddaja — 22.15 TV dnevnik. ČETRTEK, 19. aprila: 17.25 Moskva: Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, prenos s slovenskim komentarjem — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Kino oko — 23.00 Poročila — 23.05 Kronika sterijinega pozorja. PETEK, 20. aprila: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik — 17.45 Med domom in šolo — 18.15 družbena tema — 18.45 Glasbena oddaja — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Na dnevnem redu je kultura — 21.10 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Portreti — 21.50 Zabavno-glasbena oddaja — 22.40 Glasbena oddaja — 23.30 Kronika sterijinega pozorja. SOBOTA, 21. aprila: 13.55 Moskva: Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, prenos s slovenskim komentarjem — 17.25 Moskva: Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, prenos s slovenskim komentarjem — 19.30 TV dnevnik — 20.00 V. Verdi: Traviata, I. del — 21.00 Poročila — 21.10 Dokumentarna oddaja. Elizabeta Schnabl, Drašče 100,— N. N., Brnca 100,— Valentin Kargl, Bače 100.— Leopold Kassl, Bilčovs 100.— Dr. Simon Hoja, Šentjakob v Rožu 100.— Franc Schuster, Rožek 100,— Johan Wiegele, Zahomc 70,— Marija Buchwaid 70.— Johan Sablatschan, Zgornja vas 50.— Katarina Poganitsch, Zgornja vas 50.— Albina Poschinger, Glinje 50.— Jožef Olip, Goriče 50.— Darovi za tiskovni sklad: — Ali si jih dosti skupil? Če nas ne boš pustil Pri miru, bo pa drugič malo drugače padalo! se je malce bahavo razkošatil Boris. — Zdaj nas bindišarje in Čuše poznaš? Če hočeš, da bo ti bolje šlo, ravnaj z nami, kakor s sošolci, Pa ti ne bo žal! je zarobantil Zdravko in ga pognal Naprej po poti, prej mu je stisnil še prazno kanglo v roke. Ko je bil Zdravko sam, je trenutno zadoščenje zaradi pretepa splahnelo. Sram ga je postajalo, da se je tako daleč spustil. Ne bi bilo treba vsega tega. Lahko bi zafrkavanje prezrl. Ali pa bi se obrnil na nadučitelja. Zdaj je že, kar je! Dobro pa ni. Zdaj lahko on gre tožarit v šolo, kar ne bi bilo kaj prida za Zdravka. To je slutil. Naslednji dnevi so minevali v napetosti. Med šolskimi gručami je videl Huga. Zdelo pa se mu je, da si je vse dobro zapisal za ušesa. Da le ne bi po Borisovi strani kaj prišlo na dan, kajti z Norbertom hodita skupaj v razred? Nadučitelj ni prihajal vedno civil v razred. V zadnji uri, preden je hitel na vlak ali kam že, je prijadral večkrat v postavni nadporočnikov! uniformi. Najbolj priliznjena tržanska dekleta so se laskala: Zdaj moramo vas, gospod nadučitelj, nagovarjati z „gospod nadporočnik?" To je visokemu možu očitno prijajo. Hehetal se je, in že je začel s kakšno epizodo iz svojih slavnih vojaških let iz prve svetovne vojne, katere se je proti kraju udeleževal kot mlad praporščak. Še tozadevne slike je prinesel iz svojega stanovanja, ki je bilo v drugem nadstropju dokaj razkošne stavbe, o kateri pa se je med občani govorilo, da je več kot deset let še dolgov na njej. Ob takih prilikah je bil pouk vse drugo kot to. Lenuhi šolarji so take ure uživali in zijali, kot bi bili kdo ve kako zainteresirani za nadporočnikovo pripovedovanje. Zdravko je tudi poslušal, a le bolj iz olikanosti. Raje pa bi imel reden pouk. Venomer je mislil na sprejemni izpit za srednjo šolo, katerega bo treba polagati čez mesec dni. Skrb in strah sta ga spreletavala. Gospoda nadučitelja so sedaj povišali za rektorja. Takšen naslov so prejemali samo veljaki, ki so zaradi politično-funkcionarskih zaslug doprinesli levji del k utrditvi nemštva v kerntnerlondu in vestno mazali „kolesa, ki se vrtijo za zmago". V tistih dneh je stopal rektor pogosteje v razred v partaj-uniformi. To je bila gizdalinska, šemasta obleka, pri kateri je rumena barva silila v ospredje. Orcgrupenlajtar je nosil k tej obleki ali nekake vrste jahalnih hlač, hlamudrave širine, z bleščečimi škornji ali pa dolge črne hlače. Vsekakor pa ta uniforma ni delala na šolarje takega vtisa kot nad-poročnikova. Rektor je nosil takrat tudi „boncen"-uniformo — tako so rekah skrivaje hitlerjanski nasprotniki — ko se je zgodilo tisto z Nančkinim Genijem. Orcgrupenlajtar je imel danes v delu duhovnike. Skozi rožo so nekateri otroci dojeli, da se zadeva tiče tudi domačega župnika. Sovražniki nemškega naroda poskušajo vse, da bi oslabili zmagujočo idejo nacionalsocialistov, je pridigal, zato se ne podrejajo poveljem. Namesto, da bi maševali, pridigali in opravljali vse v svojih cerkvah v nemškem jeziku, pa pojejo raje latinsko, ko tega jezika nihče ne razume, samo da delajo rajhu navkljub. V veliko-nemškem rajhu je jezik nemški. In tako je šlo dalje. Besede far sem far tja so koj tako švigale med otro-čad. (Dalje prihodnjič) Ifesde vetiluHtme ^tazHiki Vam aetija: i: mm Ä Johan Lomšek 9141 TIHO JA 2 telefon 04237 - 35 1 06 • Oficialna Steyr delavnica in traktorji • Poljedelski stroji • Električna in kuhinjska oprema, • Mopedi, kolesa, šivalni stroji • Servis in vsi nadomestni deli VSEM SVOJIM ČLANOM IN VLAGATELJEM ŽELI VESELO VELIKO NOČ POSOJILNICA Z MENJALNICO Šmihel pri Pliberku POSOJILNICA DOBRLA VAS ŽELI SVOJIM ČLANOM IN VLAGATELJEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM CENJENIM ODJEMALCEM IN ZNANCEM mizarstvo Hribernik ŽIHPOL JE VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM TRGOVINA — KMETIJSKI STROJI Krivograd ŠMIHEL NAD PLIBERKOM telefon 0 42 35 - 25 37 VESELE PRAZNIKE VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM Elektropodjetje Ing. Anton SCHLAPPER ŠT. JAKOB v Rožu SCHLAF DICH GESUND MIT STEFITZ STEPPDECKEN Ferdinand Stefitz STEPPDECKEN UND BETTWARENFABRIK UNSERE SPEZIALERZEUGNISSE STEPPDECKEN ALLER ART FEDERKERNMATRATZEN SOWIE POLSTERMÖBEL Bleiburg Vesele velikonočne praznike želijo vsem bralcem Našega tednika NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV NAŠ TEDNIK KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA SLOVENSKI INFORMACIJSKI CENTER VSEM ČLANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELI VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Posojilnica PLIBERK Vsem dragim prijateljem, znancem, odjemalcem in gostom VESELO VELIKO NOČ TRGOVINA IN GOSTILNA Janko OGRIS pd. MIKLAVŽ BILČOVS Telefon 0 42 28 - 2414 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIJO SVOJIM GOSTOM TOSTRAN IN ONSTRAN KARAVANK fkateieui (NASLEDNIKI) • RESTAVRACIJA • TRGOVINA • BENCINSKA ČRPALKA ŠT. LENART — LJUBELJ SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM ŽELI VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE KMEČKO-GOSPODARSKA ZADRUGA r. z. z o. j. Št. Jakob v Rožu llSil mi g mm VSEM SVOJIM DOBAVITELJEM, DELAVCEM IN ODJEMALCEM ŽELI VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Fa. Štefan Trampuš VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ZELI SVOJIM ČLANOM IN VLAGATELJEM A m POSOJILNICA Borovlje^ _________5? & Vsem obiskovalcem, odjemalcem, gostom J." in poročnim parom J So stat - Smtečnik 5: A & O samopostrežna trgovina in restavracija z dvorano za vsakovrstne prireditve GLOBASNICA Vsem obiskovalcem gostišča, restavracije in kegljišča želiva blagoslovljeno Veliko noč ■. 3 lesna trgovina — žaga NONCa VAS — DOB pri Pliberku (Lastnika A. in L. Gregorič) CEPIČE PRI GLOBASNICI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELI VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE v Stefan Gregorič MALA VAS — GLOBASNICA • Sanitarne in vodovodne naprave, • centralne kurjave • V zalogi in na izbiro imamo tudi ves potrebni material • Najugodnejše in poceni vam izvrši domače podjetje! VSEM SVOJIM ČLANOM, VLAGATELJEM IN KUPOVALCEM ŽEL! VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Bil(°vs | POSOJILNICA