d
Kmetijſke in rokodelſke novize.
Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe.
N 5.
V ſrédo 2. vélikiga ſerpana.
1843.
Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe
v hiſhi 195 v Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., —
sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 kr., —
sa pol léta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti.
e saſuzhimo butíze,
In sazhnimo v verſto bit',
Vſe, kar ſo nashele shnjize,
More nam pod zepze prit'.
Pokaj, zepiz, in rashijaj,
De vſe sernje odleti,
Hitro, urno ſe mi svijaj,
To me v ſerze veſeli!
Kdor le pika in pa ſtoka,
˛Slushil ſi bo komaj krop;
Práv' mlatizh tako naj poka,
De od poda ſkazhe ſnop.
Kamor urni zepiz pada,
Se rasſiplje klaſovjè,
In ſpod teshkiga naſada
Boshji dar, pſheniza vrè.
Kmet velikrat shêljno zhaka,
De saſliſhi pokat' pod,
Kakor sernje kviſhko ſkaka ,
Njega vsdiga ta ropot.
Doſti ſe je ratej trudil,
Kadar njivo je oral,
De ni dneva ſetve smudil;
Pot mu je po zhelu ſtal.
Tud' terpela pridna shnjíza
Sonzu vrozhimu naſprot
R'dezhe, sagorole liza
Je oblival s zhela pot.
Sdaj mlatizhe pot poliva ,
Dela zurke zhes obras;
Naj mlatizh ſe ſonzu ſkriva,
Zépiz gréje, ni mu mras.
Ena ſhe naſ gorka zhaka,
Ratej, shnjiza in mlatizh,
Shtruklji — in maſtna pomaka,
Konz terplenja! boljga nizh!
Pokaj, zepiz, in rasbijaj,
De vſe krishim poletí,
Pot in prah obras pokrivaj,
To me v ſerze veſeli.
Potozhnik.
Kako ſeimájo naſhe kmetije poprav-
Ijati, de bo prav?
(Dalje ſledi.)
Perpravnimu kraju bi vezh verglo murve
rediti, kakor ſadno drevje, sato, ker murve vſa-
ko leto gotov perdelek liſtja sa rejo ſviloprejk
ali shidnih goſenz dajo. Po krajih Dolenſkiga,
ſpodniga Shtajerſkiga, in nekterih dolin Koróſhki-
ga (Koratana) bi ſe dále s velikim pridam murve
rediti, in tako ſvilna reja perzhéti.
Nektéri pridni vertnarji sagotovijo, de ſim
ter tjè po graſhinſkih priſtavah murve ratajo,
in de ſo doſt liſtja od njih dobili, in ſvilnih ali
shidnih goſenz ſi napravili.
Graſhinarji poſebno, ki imajo méro per-
eg
ga pa tudi dar uzhe-
t
pravniga polja, sraven
noſti, umetnoſti in drusih perpomozhkov vezh,
Mlatizhi.
I
— tudi drugi premóshni, ki ſo s vſim obilno
obdarovani, bi nar hitrejſhi rejo murv, s njo
pa tudi rejo ſvilnih goſenz napraviti samogli, de
bi ſvilo ali shido po vſih perpravnih krajih prédli.
Naj bi premóshni poſnemali, kar ſo v ſoſednih
deshelah veliko préd sazhéli; naj bi pomagáli s
vſo mozhjo, de bi ſe réja murv in ſvilnih goſenz
na Slovénſkim rásſhirila; naj prémoshni prasnim
rokam delati, in potrebnim saſlushiti dajo; naj
kashejo pót, kjer samorejo po nji hoditi; po-
pravili ſi bojo takó ne le ſvojih laſtnin, in po-
mnoshili ne le ſvojih perhodkov, ampak popravili
bojo tudi laſtinine kmelijſke, in pomnoshili per-
hódke zele deshele; hvala jim bo, ker bojo dru-
gi dobizhek ſposnali in kmalo po isgledu sa njim
hiteli, ki ſe morebili is pomankanja ali is ne-
védnoſti sdaj ſhe ne predersnejo, noviga perde-
lovanja sazheti. Tudi bojo ſposnali, de novo
obdelovanje in nove opravila ne bojo navadniga
in potrebniga kmetovanja odrivale, ker delo, kar
rejo murv in ſviloprejk sadéne, le ſtari ljudjé in
taki lahko opravijo, ki niſo sa drugo, in ſizer
nizh opraviti nimajo.
Kdor ſe s kmetvanjam pezhá, in od njega
perhodkov shivi, kmálo previdi, de je treba ſi
domiſhljovati, kakó bi ſe moglo nar vezh do-
bizhka od ſvoje kmetije ſpraviti, in de bi dru-
shina, poſli in najemniki, ki vezhkrat pohajkva-
jo, zhés léto sadoſti opravila imeli. —
Ni sadoſt le vediti, de vinſka terta le na
peſhéni semlji rodi, in de vinógrad ſolnzhni brég
potrebuje. Kdor ſe s perdelovanjam vina pezhá,
ſe mora tudi uzhiti, kaj umetniga dela je po-
tréba per vinu, od ſadila terte notri da napol-
neniga vinſkiga ſoda; posnati mora umetno ſtresh-
bo od mlade terte, in poſled, dokler rodi, mora
posnati umetno ſtreshbo vina notri da prodajenja.
Zhe je ravno snano, de ſe le v perpravnih
ſolnzhnih, in tedej prav gorkih krajih tudi le
prav dobro in mozhno vino perdelovati samore,
je vender reſ, de zhloveſhka umetnoſt in prid
samoreta pomagati, de je vino shlahtnejſhi, bolj-
ſhi; de ſe dalje ohrani, in de ima viſhji zéno.
Zhe bojo vinzharji (vinogradniki) ſtare ſhkod-
ljive naváde opuſtili, in ſtorili, kar ſkuſhnja
uzhí, in kar umetni ljudjé ſvétvajo: ſe bodo
marſiktéri ſhkodi odtegnili, in previdili bodo, de
je prav, kakor po drugih deshelah s vinam rav-
najo; tó naj jim bo isgled. —
Ak' travn'kov gléſhtal' ne bóte,
Vam travniki bodo puſtóte.
Vidili ſmo, kakó je mogozhe is ſlabih in pu-
ſtih semljá dobre njive narediti; sdaj pa hozhemo
nekoliko pokasati, kakó ſe tudi kumerne ſeno-
sheti in sapuſheni travniki popraviti dajo, de
ſe bo na njih vezh vkoſílo.
Kdo bi ne bil preprizhan, de koliko vezh
kmetija velja, zhe ſo sraven nje dobre ſenosheti,
in lepi travniki per hiſhi. Pa vender le po red-
kim ſe najdejo, de bi ſe sa popravljanje in
poboljſhanje ſvojih kôſhinj kaj prida persadevati
hotli. Sim ter tje ſe malo kaj le sgodi.
Doſti kmétov je, ki miſlijo, de ſenoshetam
in travnikam nizh drusiga tréba ni, kakor jih
pokolili. Na nektérih od prevelike mozhave, na
drusih savoljo puſhôbe malo kaj, doſtikrat ſhe
toliko pizhe ne sraſte, de bi ſe plazhalo, jo
ſpravljati.
(Konez ſledi.)
Pomózhki v ſili.
Po léti vezhkrat dvójna neſrézha tudi ljudi
na deshêli sadene, de njih shivljenje v nevarnoſt
pride in urne pomozhi potrebuje. Sató te po-
mózhke v ſili v novíze dénemo, ker ſo naméne-
ne, povſod in vſelaj s dobrim ſvetam po mogó-
zhoſti pomagati.
I. Kako ſe ima ravnati, de, zhe je mogo-
zhe, vtonjen zhlovek ſpet k shivljenju
pride?
1. Is vode potegnjenimu je tréba prezej ſhe
v zholnu, ali pa na bregu pomagati.
2. Péne, in vzhaſi ſhe kaj vode imá v plju-
zhih; urno je tedaj tréba vodo ispraviti is perſ.
Pa ne na glavo ga poſtaviti; to je nevarno in
ne móre ſe té ſhkódljive navade doſti ſvariti;
ravno to vezhkrat ſmert perneſe in boshji shlak
rad vdari.
3. Potlej ſe mora vtonjenez na déſno ſtran
poloshiti in tako ſe móra preneſti v blishno hi-
ſho ali kozho.
4. Tam ſe mora vſa obléka ſ njega poré-
sati, pa ne prevezh gibati ga. V pogréte rjuhe
ali kôze ſe mora saviti, v ogréto poſteljo polo-
shiti; tode glava mora biti smiraj viſhji od nóg
in teló mora na deſni ſtrani leshati.
5. Se mora dergniti po vſim shivótu s gorko
ſuho ſlanélo, s ſuknam ali pa s ſhetjo (kertazho).
6. Kadar je shivot do ſuſiga odergnjen, je
treba flanélo v ſalmjakovzu, v jelénovzu (hirſh-
horngajſt) ali v shganju pomozhiti in ga ſpét
ſhe mozhno odergovati.
7. V gorkim vinu ali shganju pomozhenih
blasiniz mu je tréba na shlizhizo, na vrat in na
obojo lakotnizo pokladati.
8. Na jesik mu je tréba kaniti nékaj kapliz
vina, ali shganja, ali melíſovza.
9. Po oshivitvi vtónjenez rad is ſebe mézhe
ali koslá; to mu je sdravo, sató mu je ſhe na-
laſh tréba, kamílzhne vôde dajati.
10. Pervizh je treba ſape ſkosi uſta ali no-
ſníze vanj pihniti, pa ne pre ſilno; pihavnik ali
méh je nar boljſhi sa tó.
11. Po vpihu ga je pa treba po shivotu lé
ſhe bolj ſmukati in dergniti.
12. Se mora shgatáti po vratu in po noſu
s kurjim peréſam.
13. Se mora s déſko ali dilo po podplatih
I
tepljáti, s kaſrovzam (kafergajſtam) po herbtu
masati, na uſhéſa njegovo imé klizati in majáti.
14. Tudi greti in ogréti ga je treba; gor-
kota ali toplota ga nar bolj oshivlja.
15. Sdrav zhlovek naj ſe k vtónjenzu vle-
she, de ga s ſvojo toploto ogrêje.
16. Zhe je v liza rudezh, môdraſt (viſhnjev)
ali zhernkaſt, in zhe imá napéte in ſvitle ozhí,
mu je treba puſhali.
17. Vſe to je tréba dolgo zhaſa s njim ſku-
ſhati; nar mènj 4 ure.
18. Oshivljenimu je pa tréba pozhítek dati.
II. Kako ſe ima is takim ravnati, ki je
bil od ſtrele obit?
1. Taziga je tréba hitro na hlap ali na ſapo
prineſti in ga s vodo ſhkropiti.
2. Bersh ko je mogózhe je tréba ſape ſkosi
uſta va-nj pihniti in mu ſalmjakovza pod noſ in
na jesik dajati.
3. S ſuhim pertam ali pa s shganjem ga
tréba méti in dergniti.
4. Jamo je tréba ſkopati, do vratú ga
va-njo poloshiti in ga dva ali tri perſte na de-
bélo s perſtjó saſuti; tako naj leshí eno uro, ali
pa ſhe dalje; obras ſe mu pa mora med tém
neprenehama s vodo polivati.
5. Kadar ſe prebudí, ga je tréba v poſteljo
preneſti, pridno ga dergniti in ojéſihane vôde
mu v uſta dajati.
6. Ktéri niſo bili na nagloma konzhani, am-
pak ſe ſpét oshivé ali ſe kaj savédo, toshijo, de
ſo vſi smamljeni. Tudi tréſk divjiga ognja ſhe
dolgo obzhutújejo. Pokója in krépkih vshítkov
jim je tréba.
Nove bukve.
Bukve sa kméta,
kako ſe ima per kupovanju, plemenenju, rêji in
opravljanju kónj ſplòh obnaſhati, de bi jih bo-
lésen obvaroval in v njih unanjih in notrajnih
bolésnih ſam ſebi ſvetoval in pomagal.
Po vólji z. k. krajnſke kmetijſke drushbe, ſpiſal in na ſvitlo dal
Dr. Janes Bleiweir.
sdravnik sa shivino, z. k. uzhenik sdravilſtva sa shivino in
tajnik z. k. kmetijſke drushbe v Ljubljani.
I. DEL, s podóbſhino sa ſposnanje ſtaroſti is sób.
V Ljubljani. Natiſnil Joshef Blasnik. 1843.
S tém nadpiſam ſo ravno sdaj bukve na ſvitlo priſhle,
ktere ſo shé dolgo sheljene bile. Nameſt drusih beſedí ho-
zhemo naſhim bravzam predgovor in kasalo teh bukev
dati, de bodo namen poduka posnali. Predgovor je tak lè:
„Ljubi moji kmetji! tukaj vam bukve podam, ki vaſ
imajo uzhiti, kako imáte s konjem v dnovih sdravja in
bolésní ravnati“
„Kmalo bote tudi enak poduk sa govéd, ſvinje, ovzé,
in pſe dobili."
„Té bukve ſim' sa vaſ ſpiſal, ker ſo mi bile vaſhe
potrébe snane , in ker me je z. k kmetijſka drushba , ki
vam reſnizhno vſe dobro shelji, k temu ſpodbôdla."
„Vém ſizer, de je veliko tazih ljudi, ki miſlijo, de
vam v bolesni vaſhe shivine ſvetovati snajo — pa ni-
kar jim ne verjemite. Pomiſlite, de je shivinſko teló
tudi od módriga ſtvarnika vſtvarjeno in de je délo polno
modroſti, ktero ſamo tiſti pregledati more, kdor ſe je
na tó uzhil, in na tó uzhenje mnoge ſkuſhnje ſtavil."
„Jes ſim ſe ſam vezh let na Dunaju okrog bolnih shi-
vin po ſhtalah médel in vſe ſim bral, kar ſo drugi sdrav-
niki sa shivino ſkuſili in snaſhli; miſlim tadaj, de ſm
v ſtanu vam koriſtniga in svéſtiga ſvetovavza v teh bukvih
v roko podati.“
„De bi vam pa ne dal sgol koſzhkov, ki ſamo od
nekterih bolésin uzhé, ſim vſe vkup ſpravil, kar vam je
tréba. Sakaj vediti morate, de je ravno tako potrebno,
shivino bolésin varovati, kakor bolnim k sdravju po-
magati. De bote pa ſvojo shivino bolésin varovati mo-
gli, morate okoljnoſti, v kterih shivina sbolí, posnati;
torej tá pervi dél poſebno uzhí, kako ſe imájo konji
oſkerbljevati in opravljati, de ne sbolé.“
„Kdor vé, od kodí bolesni pridejo; kdor
té odvrazha in ve, koga de nima med bole-
snijo shivine ſtoriti: verjemite mi, ta je sa
ſvojo shivino ſtoril, kar je bilo narbolj tréba."
„V drugim délu tega piſanja, ki bo po pervim, kakor
bo mogózhe, kmalo na ſvitlo dan, vam bom nar pro-
ſtejſhi pomozhke povédal, s kterimi ſe unajne in no-
trajne konjſke bolésni odpravljajo, zhe nimate pomozhi
umniga sdravnika sa shivino, in drusiga ne morete ſtori-
ti, kakor po navadniga shs nſkiga sdravnika poſlati.
˛Skosi te bukve poduzhenim vam bó tudi lahko, pamet-
nimu sdravniku sa shivino, komur ſvojo bolno shivino
osdravljati daſte, na roko iti. Od vſih bolésin, kolikor
bo mogozhe, bom govoril, in de me bo Gorenez tako
lahko, kakor Dolenez in Notrajnez rasumil, je z. k.
kmetijſka drushba ſkerbéla, de ſim od umnih ljudi imé-
na vſih bolésin prejél. S to pomózhjo, sa ktero ſe do-
brotljivim goſpodam, poſébno duhovnim goſpodam, sdaj
ozhitno sahvalim, ſi upam bukve sloshiti, ki ſe bodo
povſód, kjér ſe naſh jesik govori ali saſtópi, dobre sa
rabo ſkasale.“
„Kar jesik v teh bukvih utizhe, ſim ſe soper ſvojo
voljo tam mogel ptujih beſedi poſlnshiti, kjer je doma-
zhih mankalo, in ker ſo tudi vezhkrat ptuje bolj snane,
kakor domazhe."
„Pojdite sdaj bukvize po deshêli, voſhim vam, de
bi vaſ moji rojaki prijasno ſprejéli, taki, ki imajo ve-
liko shivine in tudi taki, ki imajo le majhno ſhtalo.
Vſim prineſite pomózh!“
V pervim délu bodete v téh rezhéh poduzhenje dobili:
„§. 1. Kako ſe ima pri nakupovanju konj ravnati;
kako ſe njih ſtaroſt prav ſposná. §. 2. Poduk v pleme-
nenji kónj. §. 3. Rêja in vpotrebovanje brejih kobil.
§. 4. Pomózh pri lahkih in teshkih porodih. §. 5. Od
istrébe, in kako ſe imá istréba odpravljati. §. 6. Od
nekterih prigódkov po porodu. §. 7. Od svershenja.
§. 3. Od reje in opravljanja shrebét in kobil. §. q. Od
ſhtále in njeniga oſkerbovanja. § 10. Od kerme ali
klaje. § 11. Od napájanja. §. 12 ˛Sklepne opómbe od
shrenja in pitja shivin. §. 13. Od zhêje in zhédnoſti.
§. 14. Od ſkerbi sa kopita in od podkov. § 15. Od
ſtréshbe in oſkerbljevanja bolnih konj. §. 16. Od usrokov
bolesin ſploh. §. 17 Kaj ſe ima pred vſim pomiſliti,
kadar kak konj sboli? §. 18. Nekoliko vashnih beſedi,
kako bi ſe ſhe mertvi konji v dnarje ſpraviti mogli.
§. 10. Zeſarſke poſtave pri kupovanju kónj. § 20. Sklep.“
Poduk, kako ſe ſtaroſt konj is sob ſposna, je s po-
dobſhino tako na tanko rasloshen, de ſe bo vſak v tej
rezhi lahko isnajdel, ſtaroſt kónj, ki ſo tudi vezh ko
20 let ſtari, na tanko ſposnal, in ſe taku obvaroval,
de ne bo lahko goljſán. To je gotovo velik dobizhek
sa vſe tiſte, ki konje kupujejo! Sklep poduka, kako
ſe imá per kupovanju konj ravnati in kako ſe njih
ſtaroſt prav ſposná, tako govorí:
„Vam pa, mladi fantje, ki imate nad konji veſelje,
dam ſvét, ſe tako (kakor je v §. 1. rezheno) med
ſeboj vaditi. Zhe drugi okróg vaſ ſhverkajo in burke
vganjajo, vsamiti bukvize v roko in poglejte va-nje;
pojdite v ſhtalo ali pa konja sa pod peljite, kjer imate
pokoj; pridno ſe med ſebój vadite in dobro premiſlite
de lé ta konje dobro posná, kdor ſe jih je ſposnavati
uzhil."
Zéna teh bukviz s podobſhino vred je 36 kr. Na pro-
daj ſo: V Ljubljani per bukvarju Jurju Lerharju na plazu;
— v Krajnu pri bukvovesu Thomasu; — v Novim méſtu pri
bukvovesu Zhervu; — v Zelovzu pri bukvarjih: ˛Sigmund
Leon in shl. Kleinmayer; — v Gradzu pri bukvarjih:
Ferſtel, Kienreich in pri bukvovesu „Sirola; — v
Zelju pri Joshefu Geigerju; — v Marpurgu pri bukvovesu
Ferlinzu; — v Sagrebu pri bukvarju Supanu; — v Terſtu
pri bukvarju Favargerju; — v Gorizi pri zhaſtitljivim
goſpodu Shkolaſtu V. Stanigu, ki ima ſploh sa Goriſhko
vſe ſlovénſke bukve na prodaj.
Sméſ.
(V kratkim zhaſu veliko ſroviga maſla ali
putra vméſti.) ˛Skuſhnja je pokasala, de ſe ſmetana ne
da ſamo bershej v ſrovo maſlo smeſhati, zhe ſe ji galuna
pridene, temuzh tudi bo zhiſto in popolnama ſe vmeſi in
vezh ſroviga maſla da, kakor ſizer. To ſe tako le naredi:
Kader je mleko kakih 12 ur v hramu ſtalo, ſe ga péti del
sa ſmetano poſname, in zhe kdo toliko krav nima, de bi
ſmetano od eniga poſnémanja méſti mogel, ſe ſmetana to-
liko zhaſa nabéra, de jo je doſti. Po tém ſe med 12 bokalov
ſmetane 2 unzhi dobro ſtolzheniga galuna in 3 bokale kiſliga
mleka dene, dobro sméſha, pri majhnim ognju mlazhno ſe-
grêje, in kader ſe sopet ohladí, ſe v pinjo déne in po navadi
mête v 6 minuſah ſe tako nar zhiſtejſhi ſrovo maſlo dobi,
veliko bolji, kakor ſizer.
(Vrabze od zhreſhnjeviga drévja odganja-
ti.) De bi ſe to sgodilo, ſe mora majhna glaviza zhéſna
zhes pol prerésati, in poloviza ſe na dervo obéſi, na kte-
ro vrabzi sahajajo; vſi is tiſtiga kraja pobegnejo, kjer
zhêſen viſi — Zhêſnov duh mende vrabzam tako teſhko dé;
sakaj ſtrok zheſna ſim v vrabzovo ptizhnizo djal in veſ ne-
pokójin je bil in ſ ſhprikljize ſe je svalil. Zheſen dolgo na
sraku ſvoj duh ohrani in predin ga sgubi, je tudi ſadje she
dosorilo. Zhe je pa ravno potrebno, ſe lohka koſzhek no-
viga zhêſna na dervó obéſi. Tako ſe dajo vrabzi tudi od
gredov na vertih odpoditi.
mogli v hlevih rediti; paſhnike ali gmajne bodo pa rasde-
lili, de bode vſak deléshnik gmajne ſvoj dél dobil. — To
ſe bo savolj tega sgodílo, ker ſo ſposnali, de ſe shivina domá
v hlevihi bólj redí. Tudi mi bodemo od dobizhkov, ktere
tako goſpodarſtvo vershe, v téh novizah vezhkrat govorili.
(Veſela prigódba.) V fari Raſtbah v Avſtrii
(Eſtrajh), ki le 1078 duſh ſhteje, ſo bili 16. vélikiga travna
t. 1. ſhterji pari sakonſkih ljudi v drugo porozheni, ker je
vſak par she 50 lét v sakonu shivel. Nar lepſhi je pa bilo,
de ſo goſpod fajmoſhter, ki ſo porozhali, ſin eniga ismed
téh ſhtérih parov bili.
Saſtáviza, pa tudi sabávijiza.
Na Krajnſkim je v zló lépim kraji med gorámi váſ,
nekdaj tudi sa tèrg zhiſlana, kér je s enim meſtam v ve-
likih svesah snáſhla ſe; od njene nekdajne ſlovezhnoſti ji je
oſtálo, de ima ſhe ſhéſt oſhtarij. — „To ni nizh ta-
ziga“ — bote rekli — kaj pa de ne? Ali jeſt ſim bil v Iderſki
jámi in verh nar vikſhi góre, na ktero ſim slesil; na Krajn-
ſkim je ni vaſi, de bi v nji ne bil, ako ſim vanjo priſhal;
na ſtopinje ſim smeril globozhino in viſokóſt, ſhirjavo in
dolgóſt vſih krajev, ki ſo krajnſki imenováni; pa tudi po
drusih deshelah ſim dovolj hodil, in niſim naſhel vaſí, de bi
imela, — dobro poſluſhajte, kar vam povém — de bi imela
ſhéſt oſhtarij, pa le pêt oſhtirjev. „Prasna je
ta“ — snate pri ſebi miſliti. — Temu ni tako. Sa pét ze-
kinov, de je nihzhe med vami ne vgane! — „V ſheſti
oſhtariji je vidova oſhtariza.“ — To ne. —
„Ali je dèkle ali goſpodizhniza, de tózhi, ali
pa oſhtir ima dvé oſhtariji.“ — Tudi to ne; ſhe en-
krat, sa pét zekinov, de je ne vganete! Pet je oſhtirjev,
vſaki v ſvoji oſhtariji, v ſheſti je — je birt. — — — To
ni nobena kvanta, to je gola reſniza; nihzhe ga drugazhi
ne klizhe, tudi ne rekó drugazhi, kakor per birtu. Veliko
Gorenzov, ki pozeſtvajo (furajo), ga dobro posnajo. S mla-
diga jim je vezhkrat zhveteril, sdaj pa, ki ſe je poſtaral,
jim ki kadaj, ako ne bolehva, zhveter (firſhpan) previdva.
— — Kaj je pa bolji krajnſko, „oſhtir“ ali „birt?"
— — — Tukaj poklizhe kdo bokal vina, tam v drugi
oſhtariji ga kdo ukashe perneſti firtelj. Satiſnite uſheſa,
zhiſto krajnſhniki; kaj bote rekli? Oſhtir s bokalam po
talianſhini diſhi, birt s firtljem pa po nemſhini. Kaj pa
vino? o ſtraſhna rezh! Vino diſhi zló po latinſhini, ſaj
rezhe latinez v bolj ſpeljanim govorjenju vinum — vino
— vina. O gorjé, gorjé nam Krajnzam per naſhih novih
kmetijſkih novizah!! kako ſe bomo tukaj pogovórili, kako
saſtopili ſe, ker krajnſhine ne snamo? kaj je nam ſpózhniti per
tej takó vbógi, takó smankljívi ſlovenſhini, ki tako po làſkih
jesikih diſhi? Pásimo prijátli! pozhakavſhi, de zhiſto krajn-
ſhniki, v kérzhmah tertvinſhino s golo rokó sajemavſhi in
is peſti ſerkláje, smodreni, naſ na zhiſteji isreke naſledé. —
Urno, kaj je noviga?
(Shola sa ſlamo plêſti.) Na Zheſkim imajo she
dalj zhaſa ſholo, v kteri ſe zhes 100 ubosih dekliz uzhí
ſlamo pleſti. Ktere ſo nar bolj pridne, dobé, kadar ſholo
sapuſté, 1o goldinarjev sa pohvalno plazhilo; vſaka pa vſak
dan 6 kr. sa kruh v ſholi dobi.
(Kruh na vago.) Na Franzóſkim she dalj zhaſa
kruh na téhtnizo ali vago prodajajo. Sdaj ſo ga tudi na
Parſkim sazheli tako prodajati in vſak kruhar mora kupzů
toliko kruha ſhe privagati, kolikor ga je premalo. Goſpoſka
sdaj nima na nizh drusiga glédati, kakor de je kruh lép
in sdrav.
(Shivinſka reja vhlévih.) Bere ſe, de na Némſh-
kim v desheli Góta, od leta 1815 dalje, kmetovavzi ſvoje
govédi ne bodo na paſho goniti ſméli, temuzh domá jo bodo
Shitni kup.
1 mirnik lſhenize domazhe
banaſhke
1
„
1 „
Turſhize .
1 „
Sorſhize.
1 „
Ershi . .
1 „
Jezhmena .
1
Proſa . .
1
Ajde .
Ovſa
U Ljubljani
29. maliga
ſerpana.
1l.
kr.
1
—
I
29
1
54
5
50
40
U Krajnu
24. maliga
ſerpana.
fl.
kr.
1
1
1
50
24
5
1
1
—
3
2
r — z.
40
V Ljubljani. Natiſnil in saloshil Joshef Blasnik.