less je bil proti zvezi z Rusijo, zato; t prišlo do spora med vodilnimi naciji;
ir •	.i • v. o
Kje so ribici l
Ako si se vozil v letih od 1931 do 19 hO ob Erie jezeru v Gordon parku, si videl na obrežju toliko ribičev ves dan, da se skord ni videlo vode. Pa se pelji zdaj in videl boš le sem pa tje kakega ribiča. Kaj je to? Ali ni v našem jezeru več rib ? O, še so, še, ampak nekdanji ribiči zdaj lovijo dolarje po tovarnah.
Slija tfdi, da je Hess absolutno pri zdravi pameti da ni prišel v Anglijo ponujat premirja, kot ®e trdi v Berlinu. Če bo Hess izdal kake Hitlerjeve tajnosti, jih ne bodo dali v javnost.
fc _
Hess verjel v nemško zmago, ne
bi bil zbežal v anglijo
J^don, 13. maja. — Anglija še ni prišla k sapi radi prihoda I J* Hessa, načelnika nemške nacijske stranke, največjega ^ ^a Adolfa Hitlerja. Splošno pa prevladuje mnenje, da je (j.8svojim nenadnim begom iz Nemčije zmešal načrte nemških s ' kar bo morda povzročilo, da se bo evropska vojna razvi-ijMnoma ovo smer. Oblasti trdijo, da je Hess popolnoma javi pameti in da je prišel v Anglijo iz osebne proste volje,
26 do rla sit Hitlerjeve vlade. Jstv°, da ima letalo, s kate-Jzbežal Hess v Anglijo, de-v en3 od krogel, daje neka-ijj.^Uti, da so Hessa zasle-U krnski avijatičarji na / ^hko je pa tudi mogoče, i .3 letalo ;e luknje od prej, jlj.^ih pri kakem poletu nad
i^ka vlada izjavlja, da ni ^ ^ess v Anglijo z nobeno ^ misijo, dasi ne zanika, nSlija zgradila na tem
0	Propagando proti Hit-(i asi vojne odredbe prepo-
Publikacijo vojnih tajik ** jih bo morda izdal K?je v§č..članDv paxlamcp.--w. zahtevalo, naj bi Hess
'Ctlll v, , .
k. razkrinkal vsemu sve-. i„ Se godi za kulisami v
s
vedno ni jasno, zakaj fc prav je Hess zbežal iz
1	Pa vedo nekateri dobro
rogi povedati, da spri z nemškimi vodijo 1 zvez« z Rusijo, ker je |an» da je neodpustljiv so-'^^skih komunistov. «	pa pripovedujejo,
L Hess vedno željo pri-\Jateljstvo med Nemčijo ittv1]0 in da se je zdaj osebij1' da to doseže. Toda ji! v Je na slabi podlagi, ker \\ av Hess znan, da je za-^ičenje Anglije. I^6 nahaja sedaj v neki l^.1 (kje, je državna taj-' se prav dobro poču-katero si je zvinil, ko ^ ' s padalom na tla, ne ^bftih bolečin. ; Jjvi londonski krogi tr-Hessov beg očividen i Prevladuje med vodil-145®kimi krogi prepričali v ne more zmagati v ^i^čo pomoči, ki jo dobi-ijJ* iz Amerike. Splošno ( \ s, n£iiji sodi, da vzpričo l{es0Pnje, ki jo je zavze-fev ? Pri nemški vladi, bo
^v P°vzrožil mnogo V Berlinu-
ne bil zbežal v Angli-\ 11 Prepričan, da bo Hit-t(0,al v tej vojni, ker bi pa-8v°jim prejšnjim paj-* v neka odlična vladna donu- "Hess bi ne v Anglijo, če bi imel ^lauPanja, da bo Hitler \toSko otočje v bližnji J; In če je Hess mne-Hoj^ier ne more zmagati '> So gotovo istega mne-
k\ dru&i Nemci," sodijo
%
\ V ®erlinu, da je Hes3 j11 in da je v takem sta-Hjj et^lo in zbežal v Angli-V Angliji z dokazi, biti Hess pri zelo do,
%
'it
O«
/
brem in čistem razumu, če je vodil letalo, tipa Messerschmitt, kakršnega še ni nikdar prej imel v roki, tako brezhibno na 800 milj dolgi poti do Škotske. In ko je priletel v bližino Glasgowa v temni noči, je dolgo krožil nad pokrajino ter iskal mesta, kjer bi pristal. Ko ni mogel najti pripravnega kraja, je skočil iz letala ter se spustil s parašutom na tla, a letalo se je zapičilo v zemljo in se razbilo na drobne kosce. Takega čina ne bi mogel izvesti slaboumen človek.
V Angliji sodijo, da bo beg nacija Jlesstt-J^lik udarec . za nemški narod, ki je videl v njem enega svojih najboljših voditeljev in da Nemci ne bodo vzeli na znanje trditev vlade, da je Hess zbežal v hipu napada blaznosti.
*
Berlin, 18. maja. — Kmalu potem, ko se je zvedelo za Hessov beg, je sklical Adolf Hitler svoje voditelje k seji. Iz seje se ne, poroča drugega, kot da so vodje dali Hitlerju zagotovilo zvestobe in volje do končne zmage.
Nemško časopisje zanikuje trditve, da je zbežala iz Nemčije tudi Hessova žena s svojim štiriletnim sinčkom. Dalje trdi časopisje, da je Hessova žena popolnoma nedolžna pri begu svojega moža in da jo vlada ne bo radi tega preganjala.
Nemško časopisje slika zdaj Hessa kot zelo bolnega moža. Da ima ture v želodcu, da ima bolna pljuča, da ni mogel spati in da ni bil pri zdravi pameti. (To je zelo čudno, da so takega bolnega moža pustili do zadnjega pri vladi in da ga niso dali v roke kakemu nemškemu specialistu, ki jih ima Nemčija dosti in to zelo dobrih).
Kitajci si upajo sami namlatiti Japonce, če dobijo gmotno pomoč
Čungking, 13. maja. — General Kajšek, ki malokdaj obdržava javne govore, je včeraj povedal svojim Kitajcem, da je Japonska skoro popolnoma izčrpana v skoro štiriletni vojni s Kitajci. Ako dobi Kitajska vojni material in finančno pomoč, lahko sama nabije Japonce, je rekel Kajšek.
Kajšek je dalje izjavljal, da je Japonska tako izčrpana, da ne sme tvegati vojne z Zed. državami. Tudi Kitajska ne potrebuje armade ali mornarice kake pri j atel jske države, da premaga Japonce, potrebuje pa finančne pomoči in vojnega materiala. Toda če bi se Japoncem posrečilo podjarmiti Kitajsko, bi gotovo napadli potem tudi Ameriko, je trdil Kajšek.
Angleži poročajo, da so ustavili čete osišča v Libiji
Kaira, 13. maja. — Angleške mehanizirane čete §o vrgle nazaj pet kolon osiških čet v okolici Saluma. Poročilo trdi, da so bile nemške in italijanske kolone na poizvedovalni službi proti vzhodu, ko so padli po njih Angleži. Sovražnik se je naglo obrnil nazaj, trdi poročilo, pri begu so jih pa zasledovali angleški bombniki, ki so imeli nekaj zelo dobrih tarč.
V Tobruku, 80 milj zahodno od tukaj, je položaj nespremenjen. Tukaj nemške in italijanske kolone že več tednov naska-kujejo angleške utrdbe, toda brez uspeha.
Nemški vodja trdi, da je "ata Roosevelt" zamudil bus
Berlin, 13. maja. — Dr. Robert Ley, vodja nemške delavske stranke, je danes naperil napad na predsednika Roosevelta rekoč, "da je ubogi ata Roosevelt zamudil bus," ter napoveduje, da bp najkasneje v treh letih vsa Evropa delala s polno paro za Nemčijo.
"Potem bo 800;000,000 Evropejcev z vsem svojim premoženjem in neusahljivimi viri stalo nasproti 130,000,000 Amerikan-cev in 40,000,000 Angležev," je trdil dr. Ley. "In potem bomo videli, če morejo Anglo-Saksi prema*gati vodstvo Nemcev."
Poročilo iz delavske fronte
Ameriški poslanik uničuje bombe v Londonu
London. — John G. Winant, ameriški poslanik Anglijo je že prejel "ognjeni krst." Ko so v nedeljo večer nemški bombniki napadli London, je šel tudi poslanik pomagat dušit užigalne bombe. Dobil si je veliko posodo, jo 'napolnil s peskom in ž njim pridno uničeval bombe, ki so padale v bližini njegovega stanovanja.
Otok izginja počasi v morje
San Salvador, El Salvador. — V bližini pristanišča E1 Triunto leži otok San Juan, ki počasi iž-ginja v morje. Najvišja točka na otoku je samo še osem čevljev nad morjem. Nasipi zadržujejo morje, da ne zalije kraje, ki leže nižje kot morska gladina. Toda dolgo ne bo vzdržalo. Otok ima 500 prebivalcev in je bil zelo rodoviten. Vse prebivalstvo se pripravlja, da se izseli.
-o-
Kanadčanka dosegla starost 105 let
Parry Sound, Ont. — Mrs. Newburn, ki prebiva v tem mestu že 68 let, je včeraj prazno-vaal svoj 105. rojstni dan. Njene tri sestre iij en brat so vsi živeli preko 90 leta. Starka ima pet živečih otrok, enajst vnukov in devet pravnukov.
justični oddelek svari tujezemce
Washington, D. C. — Zvezni, generalni pravdnik Jackson je posvaril one državljane, ki imajo dovoljenje od ameriške vlade za začasno bivanje v Ameriki, da morajo vsake tri mesece javiti naselniški oblasti, kje da se nahajajo. Ako tega ne store, bodo kaznovani z $100 globe in tri mesece zapora. Svoje bivališče morajo naznaniti vsake tri mesece, tudi če se ne selijo. Drugi nedržavljani morajo javiti svoj novi naslov tekom petih dni.
Justični oddelek je dozdaj odposlal kakih 3,900,000 registracijskih kart onim nedržavlja-nom, ki so se registrirali lansko leto. Med onimi, ki niso dobili še teh kart so tisti, katerih listine pri registraciji niso bile pra-
vilno izpolnjene in oni, ki niso javili premembe svojih naslovov.
Zvezni pravdnik Jackson opozarja, da se morajo v teku 30 dni javiti na bližnji pošti vsi oni nedržavljani, ki so dosegli 14. leto starosti.
SNEG V MAINE
Fort Fairfield, Me. — V pon-deljek je zapadlo tukaj dva palca snega. Farmarji s0 se ravno pripravljali, da bo# sadili krompir, ker je bilo zadnje dni zelo lepo vreme.
30 dnevnica
V četrtek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojno Rose Zalokar v spomin 30-dnevnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Podružnica 18 SŽZ
Šivalni klub naj se zglasi v četrtek ob eni pri Mrs. Jennie Jelitz, 1267 E. 169. St.
Za ročna dela
Članice podružnice št. 14 SŽZ so prošene, da prineso vsa ročna dela za razstavo do -četrtka k od-bornicam ali pa k Mrs. Slopko. Banket v počast g. Zormanu V soboto večer 31. maja se bo vršil v Slovenskem društvenem' domu na Recher Ave. slavnostni banket v počast pesniku g. Ivanu Zormanu. Pripravljalni odbor je napravil za tisti večer tudi zelo lep in pomemben program. Vsa slovenska javnost se zanima za ta slavnostni večer, ki bo res nekaj posebnega. Vstopnice bodo na razpolago samo do 24. maja. Dobijo se še lahko pri Mrs. Mary Makovec v SND na St. Clair Ave., pri Mrs. Agnes Žagar v Newburghu, v SDD na Recher Ave., ter pri Mrs. Klein, Mr. Rupertu in Mr. Barkoviču. Apelira se na narod, naj si pravočasno preskrbi vstopnice.
Sodnik Lausche kandidat za zveznega sodnika
Odvetniška zbornica Cuyahoga okraja priporoča enega izmed sledečih za federalnega sodnika, ki bo v kratkem imenovan iz Washingtona: Frank J. Lau-scheta, Emerich B. Freeda, Carl D. Friebolina, Marc J. Gross-mana, Samuel H. Silberta in Virgil J. Terrella. Federalni sodnik je imenovan za vse življenje s plačo $15,000.00 na leto.
Lausche ne bo kandidat
Včeraj je ameriško časopisje prineslo vest, da je sodnik Lau sche poslal s počitnic pismo, v katerem odločno izjavlja, da ne bo kandidat za elevelandskega župana.
Zelo važno!
Fse podriižnice Slovenske ženske zveze se opozarja, da prineso jutri dopoldne vsa ročna dela za razstavo v Slovenski dom na Holmes Ave.
Jugoslovanski poslanik je vložil uradni protest proti samostojni Hrvatski
Washington, D. C. — Jugoslovanski poslanik Konštantin Fo-tič je vložil pri državnem tajniku formalni protest proti Nemčiji, ki je nepostavnim potom ustvarila iz Jugoslavije samostojno hrvatsko državo.
Poslanikov protest zaznamuje ustvaritev takozvane samostojne Hrvatske kot kršitev postav narodov, ki spadajo še vedno pod obstoječo jugoslovansko vlado.
"Jugoslovanka kraljeva vlada želi registrirati z najizrazitejšim protestom to nepostavno dejanje riemSk« vlade ter' smatra neveljavne vse akte, ki se nanašajo na ustvaritev "neodvisne hrvatske države," kateri akt ima samo en namen in ta je, da se razdeli teritorij kraljevine Jugoslavije." Tako se glasi uradni protest Jugoslavije pri ameriškem državnem tajniku.
-o-
Nov grob
Včeraj zjutraj je umrl v St. Alexis bolnišnici rojak Frank Malečkar, star 59 let, stanujoč na 1550 E. 174. St. Doma je bil pri Št. Petru na Krasu, odkoder je prišel v Ameriko pred 34 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Frances, rojeno Škerbec, sina Franka in Rudolfa, ki je pri vojakih in brata Jakaba. Bil je član društva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152. St. v cer-cev Marije Vnebovzete in potem na pokopališče sv. Pavla. Naj počiva mirno v ameriški zemlji, preostalim naše sožalje.
V bolnišnici
John Spilar iz 15618 Saranac Rd. se nahaja v Charity bolnišnici in prosi prijatelje, da ga obiščejo. "Nahaja se v sobi št. 231; uradne ure v torek, petek in nedeljo od 1:30 do 3:30 popoldne ter od 7 do 8 zvečer. — Emil Kozely iz 687 E. 156. St. se pa nahaja v Mt. Sinai bolnišnici. Prosi prijatelje, da ga obiščejo. Nahaja se v drugem nadstropju, varda D. Uradne ure za obiske so od 1:30 do 2:30 popoldne in v pondeljek, sredo petek in nedeljo od 7 do 8 zvečer.
K skupni molitvi
Društvo sv. Ane, št. 4 SDZ ima nocoj redno mesečno sejo. Po seji bodo šle pa članice v Grdinov pogrebni zavod, da skupno pomolijo ob krsti po ko j ne sestre Margaret Jarc. V četrtek naj se pa članice po možnosti udeleže njenega pogreba.
V Colt Patent Firearms Co., Hartford, Conn., je odšlo na stavko 5,600 delavcev, ki zahte vajo za 20% večjo mezdo. Kom-panija je že ponudila 10% zvišanje, toda delavci so odklonili Družba ima za $30,000,000 vladnih naročil topov, strojnih pušk in bajonetov.
CIO unija je sklenila, da odloži stavko pri Hudson Motor-Co. v Detroitu, da bo imela družba čas pregledati zahteve delavcev.
Stavka v ladjedelnicah v Bostonu in San Franciscu se nadaljuje in zadržuje za več kot pol bilijona dolarjev vladnih naročil.
Dodge tovarna, ki je del Chrysler Corp. je odpustila od dela 12,000 delavcev, ker ne more dobiti dovolj materiala od New Haven Foundry Co. v New Haven, Mich., kjer je stavka.
Federalni posredovalci se trudijo, da odvrnejo stavko pri General Motors korporaci-ji, ki je napovedana za četrtek. Ce ne bo prišlo do sporazumaj
bo odšlo na stavko 160,000 delavcev. Delavci zahtevajo 10 centov na uro več plače.
Delo pri gradbi vladne smod-nišnice blizu Ravenne, O., je zastalo, ko so odšli na stavko mizarji. Delavci zahtevajo 25 centov več na uro. Pri gradbi je zaposlenih 2,000 karpenter-jev.
John L. Lewis, predsednik unije premogarjev je včeraj izjavil, da bodo šli vsi unijski premogarji v Ameriki na stavko, ako premogarske družbe iz južnih držav do torka ne pristanejo na zahtevo za boljšo plačo. Severne države so pristale na zahtevo, južne pa ne, nakar je predsednik Roosevelt apeliral na delavce in premogarske družbe, da se nadaljuje z delom in med tem časom naj se vrše pogajanja z unijo.
Stavka pri Cleveland Welding Co., kjer je zaposlenih 1,000 delavcev, se nadaljuje. Strojniki in kovinski čistilci so sprejeli ponudbe za boljšo plačo, toda barvarji niso še zadovoljni.
Pobuna v Romuniji radi pomanjkanja kruha
Bucharest. — V glavnem mestu in po deželi se slišijo ostri protesti radi odloka vlade, da ne sme nihče v Romuniji dvakrat na teden jesti ■kruha. Demonstracije so bile tako hude, da je bila vlada prisiljena preklicati ta odlok.
Ponarejevalci denarja
Policija je zaprla (nekega Mihaela Kožarja, stanujočega na 5322 Homer Ave., pri katerem sq dobili več ponarejenih dolarskih bankovcev po $20. Policija pravi, da so bili bankovci tako spretno ponarejeni, da se jih je Itežko ločilo od pravih. Bila je organizirana družba, ki je imela delokrog v Clevelandu, Chicagu in Detroitu. V pondeljek je policija prijela v Chicagu nekega elevelandskega fanta, ki je izdal Kožarja.
Na obisku
Willim Gliha, ki služi v ameriški armadi v taborišču Lee, Virginia, je bil zadnjo soboto doma na obisku pri svojih starših, 5605 Bonna Ave. Drugi dan je že odšel nazaj. Izroča lepe pozdrave vsem svojim prijateljem.
Meje novi hrvatski državi določene
Berlin. — V Zagrebu je prišlo do sporazuma med nemškimi in hrvatskimi zastopniki glede meje nove hrvatske države, ki se je ustvarila iz bivše Jugoslavije. Meja med Nemčijo in Hrvatsko je 60 milj dolga in se prične pri Varaždinu, teče zahodno ob Sotli do točke, kjer se ta reka steka v Savo. Potem teče od Save ob Gorjancih do Kalje (?), kjer se prične italijanska meja.
Na bolniški postelji
Pod zdravniško oskrbo se nahaja bolan na svojem domu poznani društveni delavec in tajnik društva Napredni Slovenci, št. 5 SDZ Mr. George Turek, 16011 Waterloo Rd., kjer ga prijatelji lahko obiščejo. V postelji bo moral ostati več tednov. Sorodniki in prijatelji mu želijo skorajšnjega okrevanja, da bi se zopet zdrav in čvrst vrnil v njih družbo.
Iz bolnišnice
Mrs. Mary Samsa, 835 E. 154 St. se je vrnila iz Huron bolnišnice. Prav lepo se zahvaljuje za številne cvetlice, darove in kartice, ki so ji bile poslane in prosi, da jo prijateljice obiščejo na domu.
pomembna slovesnost kadetk s. ž. z.
V nedeljo popoldne ob pol treh se bo vršila zelo lepa svečanost na gričku v Providence Heights, pri votlini Lurdske Matere Božje. Tam se bodo namreč zbrali uniformirani krožki Slovenske ženske zveze, katerim bodo blagoslovljene posebne palice, katere bodo poslej nosile kadetke pri vseh javnih manifestacijah. Te palice so 30 palcev dolge, na vrhu imajo pa lep kovinast znak Vere, Upanja in Ljubezni. Te palice bo blagoslovil duhovni vodja SŽZ, Rev. Milan Sla je, ki bo imel obenem primeren nagovor dekletom. Zatem bodo pete lita-nije Matere Božje in blagoslov.
Lahko si vsak predstavlja mi čno sliko naših brhkih deklet, ki bodo v svojih slikovitih uniformah obljubile zvestobo svoji veri in se priporočile nebeški Gos-pej za varstvo in pomoč. To bo prva enaka svečanost v Ameri-
ki in bo zgodovinskega pomena za naš verni slovenski živelj ter v trajni ponos Slovenski ženski zvezi v Ameriki.
če bo še lepo vreme, kot je bilo zadnjo nedeljo, bo zares veličasten prizor. Kadetkam: Slovenske ženske zveze in njih vrli voditeljici Albini Novak izražamo poklon! Dokler boste stopale po tej začrtani poti, boste go-doprinašale čast in ponos se bi in vsemu slovenskemu narodu. Skupine kot so vaše izvršujejo namene, za katere so naše matere in pradedi postavili temelj klenemu slovenskemu narodu, zlasti pa slovenski ženi. živele naše Čvrste Slovenke!
Kot častno spremstvo kadet-kam bosta Častna straža SDZ in pa vežbalni krožek društva sv. Helene, št. 193 KSKJ, kar bo slavnost še bolj povzdignilo.
t
flMERISKftWoOMOVINH
_AMERICAN HOME__
•	CLEVELAND, O., WEDNESDAY MORNING, MAY 14, 1941	LETO XLIV. — VOL. XLIV.
*..........................
BESEDA IZ NARODA
.»»■■>.« ■ i «■■■» .. — ........ -»—»—•—»
Mirovni pogoji osišča
Japonski dnevnik, glasilo zunanjega ministra Matsu-oke, je tiskal nekake mirovne pogoje, pod katerimi bi bilo osišče pripravljeno skleniti mir v Evropi in v Orientu. Časopis kar odkrito prizna, da so pogoji taki, kot jih navadno narekuje zmagovalec, toda, pravi časopis, da se osišče zaveda svoje neoporečno zmagovite pozicije, torej misli, da lahko narekuje take pogoje. V tem ima popolnoma prav in mirovne pogoje lahko narekuje, toda pri tem je treba dveh strank, to je one, ki pogoje narekuje in one, ki jih sprejme. No, do-zdaj imamo samo stran osišča, manjka, pa še za enkrat stranke, ki bi bila pripravljena take pogoje sprejeti, ali ki bi vprašala zanje.
Da bodo pa čitatelji videli, kako močnega se počuti osišče, naj navedemo mirovne pogoje, ki jih ima osišče v mislih in ki so absolutno nesprejemljivi, dokler nad Anglijo frfota le še en sam bombnik in dokler ameriške tovarne izdelujejo vojni material za Anglijo.
Osišče bi zahtevalo, da postane Anglija popolnoma majhna državica. Indija in Južna Afrika bi(bila proglašeni za samostojni državi (da bi tako lažje postali plen osišča, seveda) in Avstralija bi bila izročena Japonski. Angliji ne bi ostalo drugega kot angleško otočje in pa Kanada, če bi slednja hotela še ostati pri Angliji.
Zed. državam bi se dalo oblast nad Kanado, Novo Fund-landijo, Greenlandijo in Centralno Ameriko. Zed. države ne smejo izvajati nobenega vpliva nad Južno Ameriko, ker tukaj namerava razširiti osišče svojo hegemonijo. Če bi se angleška vlada odločila, da se preseli v Kanado, bi bila pod nekakim pokroviteljstvom Zed. držav.
Kar se tiče oblasti na morju, bi se zahtevalo od Zed. držav in Anglije, da prenehajo graditi ladje toliko časa, dokler ne bi osišče zgradilo dovolj ladij, da bi bile v moči in številu enake številu angleških in ameriških bojnih mornaric. Dalje bi se zahtevalo od angleške mornarice, da se umakne iz Sredozemskega morja in iz Indskega oceana ter da razoroži svoje vojaške postojanke v Gibraltarju, Singa-poru, v Hong Kongu.
Dalje bi se prisodilo Nemčiji vso Evropo, Severno Afriko in Bližnji vzhod. Italijo bi se smatralo kot mlajšo dru-žabnico v osišču, Francija bi lahko pomagala pri upravi Afrike in nizozemsko lastnino bi se vso razdelilo.
Nadalje naj bi dobila Japonska oblast nad Filipini (zdaj so pod pokroviteljstvom Zed. držav), nad vso nizozemsko Indijo, francosko Indo-Kino.
Glede Rusije ne omenja časopis nič drugega kot to, da bi morala Rusija potegniti vse vojaštvo iz Sibirije, torej pomeni, da ima Japonska tudi tam svoje skrivne namene.
Ker prinaša te mirovne načrte glasilo japonskega zunanjega ministra, to kaže, kako je Matsuoka prišel z obiska pri Hitlerju natrpan z samozavestjo. Pa je doma naletel tudi na opozicijo in nek časopis je javno pisal, da je tudi angleški premier Chamberlain prišel iz Monakovega poln zavesti, da je odvrnil vojno v Evropi, kar se je pa pozneje i!z-kazalo povsem drugače.
V istem času je dobil pa Matsuoka precej mrzel curek vode na svoj hrbet iz Washingtona. Proti koncu aprila je namreč japonsko časopisje pisalo, da je v delu boljši spora--zum med Zed. državami in Japonsko in da bo Matsuoka obiskal Washington, seveda pod pogojem, da ga bo povabil ameriški državni tajnik Hull. Toda iz Washingtona ni prišlo nikakršno vabilo in en teden pozneje je Matsuoka javno izjavil, da ni imel nikdar namena obiskati Washingtona. Rekel je: "Meni ni potreba hoditi v Ameriko, ker poznam dobro tamkajšne razmere. Dobro bi pa bilo, če bi prišel na Japonsko predsednik Roosevelt ali državni tajnik Hull." Tudi to željo Japoncev so v Washingtonu molče prezrli in tako je ostalo "vse pri starem."
Eno je gotovo zdaj, da si Hitler na vso moč želi, da bi se zapletla Japonska z Zed. državami v vojno, da bi tako potegnila ameriško bojno mornarico iz Atlantika. Japonci pa tudi niso padli na glavo in goje željo, da bi Amerika napovedala vojno Nemčiji, ali obratno, ter da bi odšla ameriška bojna mornarica iz Tihega oceana in tam prepustila mejdan Japoncem. Kaj se ve, morda se bo ustreglo obema, Hitlerju in Japoncu.
Zopet stara pesem
Nekateri slovenski časopisi v Ameriki izjavljajo, da bodo pomagali pri zbiranju denarnih prispevkov za odpomoč Jugoslaviji. Toda zahtevajo, da se v to ne bi vtikali uradni zastopniki Jugoslavije češ, da še sami dobro vemo kako in kaj.
Je že res, da lahko sami zbiramo, ampak vprašanje je, kako bomo mogli oddati pomoč domovini brez sodelovanja jugoslovanske vlade oziroma njenih zastopnikov tukaj. Pomniti je namreč treba, da je Jugoslavija zaveznica Anglije in indirektno zaveznica Zed. držav, da je Roosevelt priznal in da še vedno prizna vlado kralja Petra II. in njegovih uradnih zastopnikov. Če bomo hoteli torej pomagati domovini, dokler je ta pod tujo vlado, bomo mogli to storiti le potom ameriške vlade in ta se bo ozirala samo na zastopnike jugoslovanske vlade. Vedite, da smemo zbirati prispevke za kako inozemsko državo le z dovoljenjem ameriške vlade, pa če vam je to prav ali ne. Torej ne načnite zopet stare pesmi, ki bi bila skupni stvari samo v škodo.
"V sedemnajstem letu"
Cenjeni čitatelji se še gotovo spominjajo, kako so se počutili v svojem sedemnajstem letu. Vsak ve, da je fant ali dekle baš v teh letih najbolj razposajena. Posebno pa so fantje v teh letih kaj domišljavi in pripravljeni za kakšno umestno ali neumestno šalo. Nekaj podobnega nam bodo v nedeljo 25. maja in potem zopet v torek 27. maja pokazali igralci Svetovidskega odra.
Vsak, ki je že posetil igre naših mladih fantov in deklet v šolski dvorani sv. Vida, ve kaj lahko pričakuje od njih. Vselej so podali to ali ono igro v popolno zadovoljnost navzočih. Navadno vprizore igre v slovenskem jeziku, a sedaj pa so se namenili, da pokažejo nekaj tudi v angleščini. Zato pa so se odločili, da omenjena dneva vprizore veseloigro "V sedemnajstem letu," ki pa je tako zabavna, da jo boste prav lahko razumeli in se tudi od srca nasmejali.
Marsikatero zabavno vam bodo ukrenili ti mladi pobiči, ko bodo reševali svoje križe in težave — seveda po svoje in z vso resnostjo. Poglejmo kaj je prišlo na misel tem mladim fanta-linom, ki bodo nastopili v tej komediji. Dogovorili so se, da pričnejo izdajati posebno revijo, potom katere naj bi preobrazili cel svet. Kar s silo hočejo napraviti to svetovno revolucijo.
Prvi apostol tega novega reda je mladi Edvard Pevec, brihten dečko iz latinske šole in njemu pa bosta sledila Francek Launch in Tone ("Presnet nazaj") Baznik. Torej, če ti trije ne bodo napravili komedije, potem pač ni komedije na svetu.
Kakšen pa bo uspeh tega pod-vzetja? I seveda, da ne bodo imeli uspeha in zakaj ne? Uspeha ne bodo dosegli zato, ker se med svetovnimi problemi, ki so jih pričeli reševati, pojavijo tudi osebni problemi naših treh junakov.
To bi bila precej dolga stori-ja, če bi jo vam hotel tukaj razlagati. Zato pa vam svetujem, da1 sami pridete na predavanje ali zborovanje, ki bo prava komedija. Kakor sem že omenil, bodo te tri kanalije imele vso to stvar na šolskem odru v šoli sv. Vida. Nikomur ne bo žal, če se bo udeležil te komedije.
Ni pa treba misliti, da bodo nastopili samo ti trije, ki sem jih prej omenil, o, kaj še. Tem trem bodo belili glave tudi drugi igralci, ki jih bo kar enajst. Bo. ste videli s kakšno korajžo se bo vse to vršilo. Tako se bodo razvneli, da bo končno revolucija pozabljena in ti pobje bodo za eno izkušnjo modrejši.
Vabljeni ste vsi naši stalni po-setniki, a obenem pa ste proše-ni starši, da opozorite na to tudi svoje sinove in hčere, da se tudi oni včasih pokažejo pri naših predstavah. Tukaj nimajo izgovora, da ne razumejo, ker bo ta komedija predvajana v angleškem jeziku in tega bodo pa menda ja razumeli, poleg tega pa se bodo tudi imenitno zabavali.
Kot navadno, bo tudi to igro režiral Stanley Frank, ki ga menda vsi poznate iz njegovih nastopov na našem odru. On pravi, da bo ta komedija zanimala vse, stare in mlade. Igralci Svetovidskega odra nastopajo prav tako dobro v angleških igrah, kakor v slovenskih. Zato pa vam svetujem, da si preskr-bite vstopnice že vnaprej, bodisi za v nedeljo 25. ali zA v torek 27. maja in s tem bo tudi naša sezona zaključena in vas tekom poletja ne bomo več vabili v dvorano, ker vemo, da v vročih dneh vsak raje pohiti ven v prosto naravo, kakor bi se stiskal v dvorani.
Torej, dragi farani, pokažite se sedaj, da bodo naši fantje in dekleta še z večjim veseljem pričeli jesen s svojim kulturnim delom na našem odru. člani Svetovidskega odra so vaše hčere in sinovi in zato pa bi jihi morali tudi podpirati s tem, da bi vselej, kadar vas povabijo, napolnili dvorano in jim vsaj s tem dali priznanje za njihovo udej-stvovanje na našem odru. Trudijo se, da vam sem in tja pokažejo kaj so zmožni v slovenskem — materinem — jeziku in včasih pa hočejo pokazati tudi, kaj so zmožni v angleščini.
Če hočemo, da se bodo ti naši mladi fantje in dekleta še nadalje zanimali za slovenski jezik in naš oder, moramo tudi mi pokazati, da to njih delo odobravamo in to vselej najbolj pokažemo z veliko udeležbo, kar je vse plačilo tem našim zavednim igralcem. Preskrbite si vstopnice pravočasno. Dobite jih v predprodaji, kot običajno.
J. Z.
Posetite razstavo SŽZ!
Brali ste že več lepih dopisov in poročil o razstavi ročnih del, ki se vrši pod pokroviteljstvom elevelandskih podružnic Slovenske ženske zveze in to bo tri dni, 16., 17. in 18. majnika 1941 v Slovenskem domu na Holmes Avenue. .Formalna otvoritev bo v petek večer ob pol sedmih, kc bo dvignjena na odru naj prve ročno izdelana ameriška zastava, katero je naredila mlada deklica iz Newburgha, to je Anna Novak, ki se je naučila tkanja v šoli sv. Lovrenca. V tej zastavi je 209 komadov, ki so lično zbrani skupaj in to v trinajstih črtah in 48 zvezd kot predstavlja ameriška zastava. Ta zastava bc po ražstavi poslana v Washing-ton predsedniku Franklin D Rooseveltu in bo prišla prav gotovo na lep prostor, kjer imajc vse patriotične spominke poslane našemu spoštovanemu predsedniku Združenih držav.
Prvi program na odru bo podan v petek večer. Vljudno ste prošeni vsi prijatelji lepe domače umetnosti, da pridete že v petek večer, ker si boste lahko vsako stvar bolj natančno ogledali Velika dvorana Slovenskega doma na Holmes Ave. bo spremenjena kakor v muzej, kjer bc vsaka stvar prišla do svoje veljave. Videli boste tudi kako se delajo razna ročna dela.
V soboto se bodo vrata razstave odprla že ob treh in ob štirih se vrši lep program in iste zopet zvečer ob osmih. Prostor bo odprt kar naprej od treh do polnoči in isto v nedeljo, ko bo zopet podan nov program na odru popoldne in zvečer. Program bo sestojal iz petja, godbe, plesov in "Style show," to je razstava mode. Dalje bo tudi demonstracija na najnovejših pečeh in videli boste, kako se hitro pripravi vsaka jed kot naravnost čarovnija. Dalje boste videli pralne stroje, ki znajo delati vse samo govoriti ne. Kdor bo navzoč ob času demonstracije, bo dobil tudi lep spominček.
Vstopnina za članice in kdor kupi tiket v predprodaji je samo 15 centov pri vratih pa 25 centov. S to vstopnico ste opravičeni do razstave in programa kakor tudi plesne veselice, ki se vrši v soboto in nedeljo večer v gornji dvorani. V soboto bo igrala Jankovičeva godba in v nedeljo Malovašičeva kakor tudi v petek večer, toda v petek ne bo plesa.
Podrobnosti o programu bomo poročali v prihodnjih izdajah A. D.
Torej, opozarjam' vas, da ne zamudite te razstave in posebno apeliram na članice, da si nabavite tikete, ki so v predprodaji
in s katerimi boste imeli priliko dobiti dvajset krasnih nagrad ročnega dela, radio in lepo svetilko za sprejmno sobo. S pozdravom !
Albina Novak.
Smrt je s strehe padla na moža
V glavnem mestu finske republike Helsinski so imeli pred kratkim sodnijsko obravnavo, ki je po pravici vzbudila splošno zanimanje ter je v kriminalni kroniki nekaj svojevrstnega.
Bilo je meseca grudna lanskega leta. Noč je bila mrzla, da je škripalo. Ko so ponoči ljudje šli iz gledališča, so v temni ulici našli ležati na pločniku mrtvega moškega. Policija, ki je bila takoj poklicana, je dognala, da je mrlič 35 let stari natakar Kallvo iz Vybor-ga. Zdravniški pregled pa je ugotovil, da je nesrečnež bil po glavi udarjen z ostrim predmetom. Ta udarec pa je bil po zdravnikovi izjavi tako silen, da je tisti predmet gladko prebil klobuk in se zaril v možgane. Kallvo pa je bil znan kot miren in trezen človek. Policija je tudi ugotovila, da ni govora o kakem roparskem umoru, ker so pri mrliču našli denarnico, kjer je bilo precej denarja. Zato so sodili, da ga je najbrž nekdo umoril iz maščevanja. Policija je nekaj dni preiskovala, nakar se je oglasil na policiji možak, ki je tole povedal:
Tisto noč okoli 11. sem stal v neki gostilni blizu tistega kraja, kjer so nesrečnega Kallvoja našli mrtvega. Tamkaj sem popil čašo mleka. Zraven mene je stal drug mož, ki je imel pristriženo ostro brado. Ta mož je v svojem žepu nosil razno orodje. Videl sem v njegovem žepu kladivo in sveder. Ta mož se je zelo čudno vedel. Sam s ?eboj je govoril, in sicer tako glasno, da sem razločno slišal, kako nekomu grozi. Ker me je to zanimalo, sem začel po-lušati in slišaL,,.da grozi nekomu, ki ga bo ubil, kakor hitro ?a bo kje videl. Ko je ta mož odšel, sem tudi jaz stopil za njim. Mož je odšel v tisto ulico, kjer so kasneje našli ubitega natakarja. Toda nenadno sem moža zgrešil, izginil je, kakor bi se bil vdrl v zemljo. Morda je stopil v kako odprto vežo.
Ti podatki so bili za policijo .'ako zanimivi, da je takoj zabela iskati tistega neznanca, ki ja je kmalu tudi našla. Čez nekaj dni je namreč tisti neznani možak spet prišel v tisto Tostilno. Priča, ki ga je večkrat tam čakal, ga je takoj spoznal in nanj opozoril policijo. Takoj so ga seveda zaprli. Preiskava je dognala, da je prijeti mož elektromehanik, ki pa je sicer zelo čudnega vedenja. Izkazalo se je v preiskavi tudi to, da ta mož na vsem božjem svetu ni imel nikogar, ki bi ga sovražil. Toda sovražil je iz dna svoje duše — ubitega natakarja. Natakar Kallvo sicer ni imel niti pojma o tem, da ga kdo sovraži. Prijeti možakar pa je tudi povedal, zakaj je sovražil natakarja*. Povedal je, da je imel pred 12 leti nevesto, s katero se je hotel poročiti. Vmes pa je prišel Kallvo in se z njo poročil. Zaradi tega ga ima za svojega sovražnika, ker mu je uničil sanje o družinski sreči.
Zdaj je bila zadeva za strokovnjake jasna. Umor iz maščevanja. Olajševalna okolnost za obtoženca je bilo le veliko razburjenje, kar je dokazano s tem, da je glasno govoril in tudi glasno grozil, česar bi miren zločinec nikakor ne bil storil. Mož je bil vdan alkoholu, ker ni v krčmi pil mleka, kakor drugi, marveč je pil samo alkoholne pijače. Tako je prišel dan sodbe.
Na glavni obravnavi pa se je zgodilo nekaj, kar je kakor veter razneslo vso obtožbo, ki jo je bil pp navadi vseh državnih pravdnikov tudi ta finski dr-državni pravdni k tako vestno in natančno sestavil. Obtoženec
je seveda vse tajil, kar je umevno. Toda njegovemu govorjenju nihče ni več verjel, ker je bilo vse jasno, kakor beli dan. Celo obtoženčev zagovornik mu ni verjel, da bi bil nedolžen. Pregovarjal ga je, naj vendar prizna, ker bo milejše sojen, če bo vse priznal. Toda trdovratni grešnik je bil tako zakrknjen — tako so sodili sodniki, državni pravdnik in poslušalci — da ni hotel s priznanjem in kesanjem na dan. To je bilo zanj zelo obtežilno. Skoraj bi imela biti izrečena huda sodba.
Nenadno pa se odpro vrata v razpravno dvorano in vanjo plane starejši mož, ki je ves razburjen že pri vratih zakli-cal:
"Ne sodite tega človeka, ki je nedolžen! Jaz vem, kako je bil Kallvo ubit."
Ta klic je kajpada povzročil hudo presenečenje. Sodni dvor je staremu gospodu takoj dal priliko, da je izpovedal kaj ve. In tako je povedal:
Ko sem se tistega večera vračal domov, sem slučajno videl, ko je tik pred vežnimi vrati moje hiše nekdo padel na tla. Takrat na ulici ni bilo žive duše. Brž sem priskočil na pomoč, da bi pomagal, če bi bilo treba. Takoj pa sem spoznal, da človeška pomoč je tukaj zaman. Mož je bil mrtev in na glavi mu je zijala velika rana. Zraven njega pa je ležalo "orožje," s katerim je bil ubit. Zraven njega je namreč ležala ledena sveča, ki se je odkrhnila od stre he in nesrečnežu padla na glavo in mu jo prebila. To sem ta koj spoznal. Zato sem tisti kos ledene sveče pobral in ga položil zraven mrliča. Nato sem naglo skočil v svojo hišo.
Tako se je glasila izpoved te nepričakovane in nevabljene priče. Ni čuda, če je predsed nik moža zdaj ostro vprašal 'Zakaj pa se niste poprej zgladili, da bi bili to povedali?" Mož pa je odkrito povedal :
"Zato, ker sem se bal, da bi utegnil kdo mene delati krivega za njegovo smrt, ker je nanj padel led s strehe moje hiše. Zato sem molčal. Ko pa sem bral, da bi zaradi tega utegnil biti obsojen nedolžen človek, nisem niti en hipec okleval in 5em takoj hitel semkaj. Mislil sem, da bo komisija tisti kos le-.iu našla zraven ubitega in sama pojasnila njegovo smrt. Toda vidim, da se je bil tisti kos edu poprej raztajal."
-o-
London pod zemljo
London se je sicer prav od po-ietka sedanje vojne zavedel, da oo moral prestati marsikak letalski napad ter se je za take napadi tudi pripravil. Toda od jeseni leta 1940 do danes se je mnogokaj spremenilo. Tako se je spremenilo tudi mnenje Lon-dončanov, ki so spočetka mislili, da so zoper letalske napade več ali manj dovolj zavarovani. Ko so prišli najhujši letalski napadi, je na stotisoče Londončanov moralo v podzemska skrivališča, kjer so morali prebiti ne le ure, -temveč včasih cele dolge dneve in noči. Tista prvotna podzemska skrivališča so bila navadno brez vsakršne udobnosti, ni bilo dovolj preskrbljeno niti za higieno, niti za odpočitek prebivalstva, katero je mt^ralo bežati tjakaj. Dandanes pa je tudi to docela drugače.
Spočetka niti angleška vlada niti londonska mestna uprava nista računali s tem, da bi utegnile sovražne bombe padati, kamor bodo pač priletele. Zdaj obe dve s tem računata, pa je bilo to spoznanje drago kupljeno, ker je veljalo mnogo krvi in človeških življenj. In storjene napake so bile popravljene, že letošnjega meseca svečana se je posrečilo zgraditi globoko pod zemljo ležeča zavetišča, kjer je prostora za najmanj pol milijona ljudi. Ko so bila ta nova zavetišča narejena in opremljena, so se ljudje iz starih nezadostnih zavetišč lahko selili v nova. No-
va zavetišča so res printer"'', njih je za vsakega izmed 5 000 ljudi pripravljena P°9t®J Zdaj pa v teh podzemskih1^ njah delajo še posebne ČUJtf' _ kjer je prostora za eno celo o žino. Tako bo tudi v zav^ poslej vsaka družina safflaZj
Istočasno so v 13,000 zavetišč napeljali kurjav^ . Ije so napravili pod zemlji'. kantin, ki pripravljajo
nočjo gorko jed in pijačo trt milj iona ljudi. Tudi bj šnice so zgradile posebna ^ tišča. Pri tem so poskrbi* so na primer zavetišča za J ljive bolne docela ločena <*> 1 gih bolnikov. Vse londonsko?! bivalstvo ima zdaj pod ZT3 na razpolago nič manj J 500 podzemskih operami dvoran, kjer neprestano1 1
noč čaka 200 zdravnik^ pravi jenih, kdaj jih#pokHce^ nost. Vsa večja zavetišča' poleg tega še sama zase u,e potrebne zdravniške služP®1
Nočni letalski napadi j don pa so imeli še drug0 ^ dico: Začelo se je docela družabno in skupno ni zavetiščih, kjer se vsa.jiji spet shajajo vedno eni in' ^ dje, so izvolili posebne 1 ki pa morajo skrbeti ne in mir, marveč tudi za ^ in prehrano svojih sopre cev.	_
Glede prebivalstva in ( zaščite je treba omeni*' ^ 19% vsega londonske^ valstva ima že priliko v drugem zavetišču vsako ^ deležen vedno iste postei;,e. $ je v Londonu 61% ljudl' ,etj| jo že svoja zanesljiva bodisi v hišah, kjer p^.jf p pa na vrtovih tistih ^'^e javna oblast ne skrbi. ± kakih 20% prebivalcev, ve večinoma zunaj !! j5 kjer ni stanovanjskih
likih vojašnic, namreč ^ šice z vrtovi. V takih tako se je pokazalo ^ zavetišča niso več potl'e |
Stanovanje na P0^
1 • V v
liscu
Nenavadnega vpraš8 / lotil svojčas nek egiP^jO1 nar, po imenu Taki f/ aša. Hotel ga je rešit1 ^j1 čnem oziru. Stvar j® ^ navadna, moral pa Je ^ milijonar že imeti k8 ^ notranji nagib,
da J' m
toliko pozornosti. & } to, da ugotovi, ali ^ ^ f dokler je še živ, bi^1^ ^ pališču, ali ne. Res sv. „ef \ vprašanje, ali se va ^ Prišel je do spoznanj3' ^ jj mu človeku na P° \ prostora.
Vsa stvar pa je » čem: Taki Efendi u ^^ \ na smrt dolgočasil i*1 ■ / \ gočasju že ni vedel jjP tt Padlo mu je v glav0' =.rli ( > na pokopališču v grob, prav za prav 9 $ ^ \ kateri je bilo dboro P^ \ no z vsemi sodobni^1 p* \ mi. V njej je bila f f(/ J kopalnica in elektric^ ^ ] 1'java. In ko je bilo v^f ci vse tako urejeno, ft ^ bil zamislil milijon«'^,/, peljati tja iz svojeg^ ^ ; njegove stvari, ®eS' j , rava preseliti na P°K \ef
Toda, pokopališče J^J pališče in ne gre, ludi 0 ji vsak kar bi hotel. g0 * sme poseči vmes, j* je j prehudega zgodi. • f ■! v tem primeru JJ^ Jj/ vmes policija m o^ ^oP | la milijonarju,
da S 1
samo za mrliče. Tak ^ je celo dvakrat vl^ f^ i ni baje ničesar dof^j ^ posebnežev namreč ^ n niji ne trpe. Rek \ ^ J L5 da bo že moral vf ff }
časa, dokler ga sni^ ^ •
njegov razkošni P - pff j daj bo vse to ^^^ ) tovo zanj izgubilo pomen.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio
__Published dally except Sundays and Holidays___
NAROČNINA:
Ha Ameriko In Kanado, na leto $550. 2a Cleveland, po poŠti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznafialcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year (J. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 8 months European subscription, $7.00 per year •_Single copies. 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
«@š*>83	No. 113 Wed., May 14, 1941
SATAN IN IŠKARIOT
Po nemškem izvirniku K. Mays
nič bolje se mu ne godi ko njim. Obljubil mu je, vem, da bo smel od časa do časa iz rudnika, da bo smel obiskati tebe in si opo-moči v svežem zraku. Pa te svoje obljube Melton nikdar ne bo izpolnil."
"Prisilila ga bom!" "Nikar ne misli, da go boš! Melton je človek, ki ga niti tisoč najlepših sqwaw ne more prisiliti k stvari, ki je noče in ne mara! Kaj šele ti sama!
"Le poskusi! Zahtevaj, da hočeš videti očeta! Ne bo ga izpustil!"
"Pa pojdemin ga naznanim." Indijanec se je nasmejal. "Poskusi! Zaprl te bo, v rudnik te bo vtaknil."
"Ne more me! Ne bom šla v rudnik!" je pravila trmasto.
"Ne poznaš ga! Mi pa ga poznamo. Prevaril te bo! In v rudniku bo strup živega srebra uničil tvojo lepoto in razjedel tvoje telo—. Ponavljam ti, slepar je!
"Moje srce pa je odkritosrčno. Kar ti nudi Melton le na videz, le da bi te prevaril, ti nudim jaz v resnici."
"Kaj mi nudiš?" je vprašala neverno.
"Če le samo hočem, sem bogat, mnogo, mnogo bolj bogat, nego more postati bogat Melton vse življenje."
Krhko se je nasmejala. "Indijanec—pa bogat!?" "Dvomiš? Mi rdeči ljudje smo pravi gospodarji dežele, naša je bila od pamtiveka in je še danes naša. Beli ljudje so nam jo le vzeli. In svojo deželo poznamo, poznamo njene zaklade. Ampak ne potrebujemo jih. Čemu bi nam bilo zlato in srebro, ko vendar imamo, kar potrebujemo. Naše življenje je vse drugačno, vse bolj preprosto ko življenje belokožcev.
"Vemo, kje leži srebro in zlato v gorah kupoma. Pa nočemo tega povedati belokožcem. Rdeči ljudje so bogati, mnogo bolj bogati ko beli!
"In če bi prišla Bela cvetlica v moj šotor in bi bila moja sqwaw, bi ji prinesel zlata in srebra, kolikor bi si ga poželela —. In vse bi ji dal, kar ji je obljubil Melton, in tudi tisto, česar ji ne more dati."
"Nisem videl njenega obraza, pa čul sem, kako je vprašala hlastno in veselo iznenadena:
"Res—? Denarja bi mi dal —? In nakit—? In grad in pa lačo, lepe obleke in številne služabnike—?"
Vse, vse bi dobila! Ljubim te, kakor bi ne mogel ljubiti no benega rdečega dekleta. Lahko bi te proti tvoji volji vzel za sqwawo, kajti mi rdeči možje si ugrabimo dekle, ki ga hočemo imeti in ki ga na drug način ne moremo dobiti. Pa nočem Prostovoljno se odloči, ali ho češ biti moja sqwaw?
"Počakal bom, da mi poveš ali mi boš dala srce. Mi ne mo reš odgovoriti že ko j sedaj le?'
Vstal je, prekrižal roke na prsih in ji pričakovaje gledal. Ni mu odgovorila. Lahkomiselno mlado dekle je bila.
Že v domovini je ljubimkova-laz mladim atletom Herkulom, s katerim sta se seznanila v cirkusu. Pa zapustila ga je in se oklenila častnika, ki je bil plemenite krvi, pustila tudi njega in šla v Mehiko, kjer je upala, da postane v kratkem imenitna senora kakega veleposestnika. Zaenkrat se je še držala Mel-[tona, pa kakor so pričale njene I besede, je že tudi njega zapuščala.
Ljubimkovanje z mladim, lepim indijanskim poglavar j err j bi ji bilo že še všeč. Toda Indi' I janec je bil resen mož, igračka nja z ljubeznijo ni poznal, zah teval je, da mora postati njego |va žena—.
Kako je Julij Cezar osvojil Anglijo
Glede na zdajšno vojno bo marsikoga zanimalo, da je angleški otok napadel že sloviti rimski vojskovodja starega veka Julij Cezar.
L. 55. pred Kristusovim rojstvom se je Julij Cezar odločil za pohod proti Britaniji. Zasedel je vso Galijo (zdajšno Francijo) in hotel napasti še Brite. Ni sicer nameraval podvreči si Britov, temveč je hotel enkrat za vselej odstraniti nevarnosti, ki so grozile rimskemu gospodarstvu v Galiji od prebivalcev otoka. Gali in Bri-ti, ki so tedaj prebivali na angleškem otoku, so bili keltskega ali galskega izvora. Mnogi galski begunci so našli na otoku zatočišče in Briti so svoje brate pogosto podpirali. Rimljanom seveda to ni bilo všeč.
Cezar je najprej poslal svojega visokega oficirja, ki naj bi ugotovil, kje bi bil mogoč pristanek na britanskem otoku, a hkratu navezal stike s prebivalstvom. Oficirju se je v resnici posrečilo pridobiti nekaj prebivalstva za Cezarja. Tako so bili izpolnjeni pogoji, da se je Cezar lahko odločil za napad na otok. V mesečni noči je rimsko brodovje dvignilo sidra v bližini današnjega francoskega mesta Boulognea in že zjutraj prihodnega dne je bilo ladjevje pred današnjim Doverjem. Sovražnik je pa sprejel Rimljane v gostih vrstah na obali. Cezar je spoznal, da pristanek ni mogoč. Zato se je ladjevje usmerilo proti severovzhodu in doseglo kraj, kjer je dandanes Valmercastle. Britanci so pa zasledovali gibanje rimskega brodovja in so se umaknili od obale šele po hudem obstreljevanju. Rimljani so jih namreč obmetavali s posebnimi kovinskimi stroji z ladij. Cezar je zapovedal, naj bi se vojaki izkrcali, pa se niso upali. Naposled se je opogumil neki praporščak Cezarjeve' telesne garde in potegnil za seboj svoje tovariše, ki niso hoteli pustiti, da bi prišel prapor v roke sovražnikov. Izbira ni bila več mogoča. Vojaki so se izkrcali in napadli sovražnika, vendar pa ga niso zasledovali dolgo, ter rimska vojska ni imela konjenice. Utaborili so še na obali in odbijali sovražne napade; sovražnik se je kmalu opogumil po prvi zmedi.
Slabo vreme z viharjem je zelo poškodovalo rimsko ladjevje in vojakov se je polastil preplah, zlasti še, ker so se bali, da se ne bodo mogli umakniti na ladjah in da ne bodo mogli slabo oboreženi nada ljevati vojno na suhem. Zato so se naglo odločili, da odpluje-jo. Čeprav niso dosegli velikih uspehov, je vendar rimski senat pripisoval velik pomen junaškemu napadu na otok, kar je razvidno že iz tega, da so priredili Juliju Cezarju zahvalne slovesnosti, ki so trajale 20 dni.
Cezar pa ni bil zadovol jen s prvim pohodom. Že nasledno leto je izvršil drugi napad. Od-plulo je nad 80 ladij s petimi legijami in 20,000 jezdeci. Pristali so v današnjem Kentu in sovražnik njihovega pristanka ni motil. Viharji so pa spet uničili precej ladij, ki so bile zasidrane na odprtem morju. Vendar ta neuspeh Cezarja ni odvrnil od pohoda v notranjost otoka. Rimske legije so premagovale hrabro vse naravne in umetne ovire in pognale sovražnika po zmagovitem bo-1 ju britanskega poveljnika Ka-j sivelana v beg. Rimski vojaki. so se kmalu navadili na posebne bojne vozove Britov, čeprav so se jih v začetku silno bali. Rimljani so prodrli kmalu do Temze in jo prekoračili nekje blizu današnjega Londona, pri-j bližno med Kingstonom in: Breetfordom. Britanski po-1 jveljnik Kasivelan je bil po teh
zmagah Rimljanov pripravljen pogajati se. Premoč rimskega orožja in vojaške sposobnosti Cezarja so prišli do popolne veljave. Rimljani so dosegli svoj smoter, da se Briti pozneje niso več vmeševali v zadeve na evropski celini. Z zadoščenjem se je lahko Cezar vrnil kot zmagovalec v Rim. -o-
IZ PRIM0RJA
—Grozna nesreča 9-letne deklice. Na železniški progi v bližini Štandreža pri Gorici se je v soboto, 22. februarja popoldne pripetila huda nesreča. Devetletna deklica Nanut, doma iz Štandreža, je hotela pri tamoš-njem železniškem prelazu pod pregrajo preskočiti tir. Prav v tistem hipu je z vso brzino pri-vozila tržaška električna železnica (litorina) ter zagrabila in prevrnila nesrečno deklico.
Vlakovodja je hitro ustavil stroj in razmesarjeno in krvavečo revico so takoj naložili in jo odpeljali na goriško postajo, odkoder so jo nemudoma spravili v bolnišnico. Tam so ji zdravniki morali odrezati obe nogi in eno roko.
—Poljski delavci za Nemčijo. Urad za poljedelske delavce v goriški pokrajini naznanja, da se zopet lahko priglasijo delavci, ki bi radi šli na poljska dela v Nemčijo. Priglasijo se lahko moški do 50. leta, ženske do 45. leta. Z Goriškega bo odšlo okrog 1000 oseb.
-o-
Delo dobi
Išče se ženska ali dekle za hišna opravila; plača $12 na teden. Za naslov se poizve v uradu tega lista.	(114)
Trgovina naprodaj
Proda se konfekcijska trgovina. Vprašajte na 6718 St. Clair Ave.	(115)
MALI OGLASI
Kokoši naprodaj
Naprodaj je 20 kokoši, Leghorn, dobro nesejo. Proda se tudi 10 Bandies ali turške ci-kice. Pokličite po telefonu HEnderson 2716.	(114)
Redka prilika
Prilika, ki se nudi samo enkrat v življenju. Naprodaj je slaščičarna in delikatesna trgovina, z vsemi električnimi pritiklinami, velika zaloga, na glavni cesti, ki vodi preko mesta; dela dober denar, jako dober promet. Se mora videti, da se jo more prav ceniti. Lastnik mora prodati radi smrti v družini. Za sestanek pokličite HEnderson 8409, 1151 E. 71. St. Trgovina je vredna mnogo več, kot se pa vpraša zanjo. -(115)
Naznanilo
Vljudno naznanjamo vsem našim klijentom, da je tudi vsled smrti Mr. Breskvarja vseeno urad odprt in posluje; v vseh ozirih naj se ljudje zaupno obrnejo na naš urad, kjer bodo točno in solidno postrežem.
Haffner Insurance Agency
6106 St. Clair Ave. ENdicott 5127	(May 17)
Stalno delo
Ženska srednjih let dobi stalno delo za vsa hišna dela pri majhni družini. Ob večerih gre domov. Vprašajte na 6108 St. Clair Ave. (Wed., Fri., Mo.x)
Delo dobi ženska
da bi varovala štiri-letnega otroka od 7 zjutraj do 5 popoldne. Slovenka ima prednost. Oglasite se po petih zvečer na 927 Maud Ave.	(113)
Mi dajemo in izmenjavamo "Eagle" znamke
THE MAY COMPANY
Po najnižjih cenah!
IZDELKA
TT	• j	"I • CISTO NOVE, ZNANEGA IZDEL]
Hranite sedaj ELEKTRIČNE
LEDENICE in ŠTEDILNIKI
lk VELIKA 6 KUBIČNIH ČELJEV
KELVINATOR
Našli boste nove izboljšave v vsakem Kelvinatorju.
Vse "posebnosti," ki ste jih kdaj želeli, da napravijo
vašo ledenico bolj pripravno in uporabno v vaši
kuhinji.
DETAJLI:
•	Nad 11 kvadratnih čev- • Avtomatična ljev prostora za police
9 Dve polici za hitro mrzloto
•	Notranjost ima porcelan-na-jeklu
•	"Easy Touch" ročaj 11a vratih
• 5-letni protekcijski načrt
KELVINATOR ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK
Nov 1941 Model ER411 DETAJLI:
®Pet vrst gretja za kuho ©Porcelanasta znotraj-
104
.75
luč znotraj
•	Prostor za 84 majhnih kosov ledu
•	Avtomatična Kelvin kontrola
•	Zgotovljenost v Perma -lux kabinetnem stilu
Model CSX6—1940
Plačate takoj $5
ostalo mesečno, proti majhni odškodnini
124
.95
tMm
na vsaki enoti
•	Takozvani "Scotch" lonec, ki skuha cela obed naenkrat
•	Velik, prostoren predal za kuhinjsko orodje.
nost — Zunanjost
•	Avtomatična kuha
•	Globoka kombinacijska "Broiler- Roasting" poneva
Brezplačno ... Set s 6 komadi "Stainless Steel" orodja z vsakim električnim štedilnikom
s svetilko, uro in setom za dišave Postavimo ga potom našega odobrenega načrta
Plačate takoj $5
ostalo mesečno, proti majhni odškodnini
* VELIKA 6 KUBIČNIH ČELJEV
GENERAL ELECTRIC
lOT
LEDENICA
Sedaj je čas, da zamenjate vašo staro električno ledenico za novo General Electric ... dobili boste največjo vrednost v G-E dolgi zgodovini.
DETAJLI
© G.2 kubičnih čevljev
prostora O Stainless Steel Super-
Freczcr • Oddelek z vdelanim
jeklom ©Velik prostor za shrambo
Model LB6D—1941
•	Znamenje, ki kaže mrzloto
•	Posebna shramba za meso
•	Police in koščki ledu sc hitro odstranijo
•	5-letni protekcijskl načrt
Plačate takoj $5
ostalo mesečno, proti majhni odškodnini
GENERAL ELECTRIC ŠTEDILNIK "The Leader" 1941 Model CTl

.45
s svetilko In uro Postavimo ga potom našega odobrenega načrta
Električni štedilnik z visokocenenimi posebnostmi po nizki ceni. Nove vrste predal za 3hrambo, ki se nagne ko se ga odpre, nudi enako velik prostor za shrambo, kot se ga dobi v štedilnikah po višjih cenah... ima nove vrste Calrod enoto za pečenje, nove kuharske karte in mnogo drugih posebnosti, vključivši "5-heat thrift cooker."
Brez plačila ... 6 komadni "Stainless Steel" set z vsakim električnim štedilnikom The May Company ... Električni predmeti ... Peto nadstropje
Plačate takoj $5
ostalo mesečno, proti majhni odškodnini
jjl ].Ulna je začel.	n
1 f je mislil Zvita kača, da C ,ji! ? Metlica ne bo prišla. Dol- o pj )e moral čakati. Zakaj je ni b $ J Kaj se ji je pripetilo?'" n <4 '^jkrati je moral ponovi- s' i, basanje,
prebirati besede, b p ^ opisovati in spet kazati,
*a je razumela, j ^Iton me je zadrževal," je IV jp JVorila.	si
dri " sPet Indijanec nje ni ra- p 4 Ponovila je, kazala, iz- n juli .3 druge besede in odkima-
> i . h jj)s 33 Počenja Melton?" je i2
4 ^1 Indijanec.
je odgovorila bolj z
jo! ko z besedami.
jjijmisli, da spi Bela cvet- n
* v
^dak je, prevariti se da, J fM sam vara."	z:
jo' ?0VarJala je in odkimava- r
j*' 1 U 0rVvarame!"	ti
Jjj cvetlica naj nikar ne p
pfr ^ vsega, kar pravi! Mel-
jjl< l1 \aže! Ne bo mož beseda!	n
;Jt3' '^Polnil, kar obljubuje!"	v
^ , Pogovor seveda ni tekel	d
Lna«lo, kakor ga priprove-
■J P Nista se razumela, pri	n !e i ^ stavku sta si kazala, is-
/ pede, ki sta jih oba razu-	g
.jii ,'8e smejala in si ugovar-	n
'v 1	t-
ti
psi ;itaval sem se. Pa moji (K 'ki se dolgočasili, če bi etjj J^govor popisal tako, ka-,9jo ij ^ ga čul. Zato ga bom s p j^aPisal, kot da se je vršil n pOt ft° 'n nepretrgoma.	š
■ p} v^iš, da mi Melton laže n > ^ Je zavzela. "In da ne bo F ,^<2 besede—? Saj ne k k^mi je obljubil!"	n
Si mislim. Ali ti ni i: 'A 5 b°gastva?"	r
Jim/'	v
'". J.^il ti je, da mu bo rud- s g;! milijone?"
:°r l Potem bi bila njegova t Jv?,	t
č
ju ite ženo me bo vzel> de" $ nj.' bisere in dragocen na-
Idi"1 \\ ^ kuPi!> £rad v Sonori	A
/ v San Franciscu."	s
jjjfij * cvetlica ne bo imela ne	s
^f °v ne biserov, ne gradu	-
po5*1 Calaže! Melton bo sicer	<
^ t' mnogo denarja, užival	i
P \ 0 ne?"
„a t i^,0 J'e skrivnost Yumov, ] ■cvP dežela njihova last," Hc! \ v Pijanec ponosno. ^ bi tudi bilo tako, ka-CU>" Je nadaljeval po : i>, molku, "tebi ne bo ni-
y ne? Rad me ima!" [eH1 I, ° Se Je nasmehnil Zvita
j K k
ji \ CVetlica je edina v tej ,fliv< ^ le zato jo Melton pože-h/ L 6Je bo našel druge, njo
£ r
1	8e le samo drzne—!
t/ 'ty*1* bi se! Vse bi izdala,
A V°?nja-"
jjof- ®ela cvetlica ne bo e ^t i cve"tlica ovene ali če all/ L a nevarna, jo lahko po-' / i 6sjto da bi jo samo zavr-
Vi
le JJ "iiob mi mi'" -ie pravil vne"
i	tU * k|6tla tvoja želja se ti ne
di *\ s'vla!"
,e 1{ j je majala z glavo.
' ! '»i i tako' ker bi me sam I f9 S • Dokazi, da je res
t A rvita K ¥
|K/ \ * kaca ti prav lahko do-
Inu1'-11 V;
t^ii St\ 2akaj si dovolila' da
f^j tudi tvojega očeta v
ii	K K\ ■
^ ,j X Je, da mu ne bo treba «ti '"i ^», nadzornika bo, mno-
^ ^lužil."
f/ ;• Se je nasmejal Indija-
pf^'i Vh.
01r Svs Jen je, kakor so vkle-ij' drugi belokožci, delat njegovi tovariši ir
je zaslišala, kako so se zgoraj odloputnila vrata — nekdo je zletel v dveh skokih po stopnicah navzdol.
Mati je stekla v vežo in skozi vrata na prosto. Zunaj je bila megla tako gosta, da je bilo mogoče razločiti samo še ka-šče onkraj dvorišča. Zgoraj pri plotu je tolkel Bjorgulf kakor besen okrog sebe in se skušal otresti bratovih rok:
"Ali boš kaj izgubil," je kričal slepec, "če se me iznebiš? Potem boš rešen vseh priseg — ne bo ti več treba umirati za ta svet —."
Kaj je Naakkve odgovoril, Kristina ni mogla slišati. Bosih nog je stekla ven v rosno travo. Bjorgulf se je bil bratu iztrgal — nenadoma se je kakor pose-
ŽENINI IN NEVESTE!
John D. Rockefeller, ml. finančnik in človekoljub je apeliral na predsednika Rocsevelta., da bi dal spremstvo ladjam, ki vozijo vojni material v Anglijo. Bil je vedno za mir, a sedaj je zato, da se na vsak način porazi Hitlerja.
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Ave.	HEnder»°«
Mornariški tajnik Frank Knox je govoril na- sestanku 78. divizije organizacije vojnih veteranov v Fort Dix. V svojem govoru je rekel, da je Amerika danes v veliko večji nevarnosti, kakor pa je bila leta 1917 in da mora biti narod pripravljen na vsake žrtve, če hočemo obdržati Ameriko na stališču kot je danes. Tajnik je levi na sliki.
AUGUST HOLLAND^
6419 St. C\*lt
v Slov. Nar. Domu
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca Priporoča se za vožnjo na piknike.
JOHN OBLAKA
1126 E. 61st St.
6122 St. Clair Ave.
HE 2730.
Tisoče beguncev različnih narodnosti je sedaj v nezasedeni Franciji v zelo< slabih živ-Ijenskih razmerah. Slika nam kaže nekaj internirancev, ki so bili premeščeni iz interna-cijskega taborišča za španske vojne begunce Argeles-sur-Mer v Rivesaltes,
Sigrid Undset:	.''■■!'
KRISTINA - LAVRANSOVA HČI
m-KRIŽ
Potem ko je . Erland tako nesrečno izgubil : življenje, so se deželski imenit-niki mahoma spomnili, da je bil < ubiti nekoč njihov stanovski to- i variš, ki je bil po rodu in krvi izbran za to, da kot prikupen, v marsičem velikodušen, srčen in bojevit vojščak, kakršen je bil, prekosi večino izmed njih — samo sreča mu ni bila mila. Z največjo strogostjo so nastopili zoper može, ki so bili so-krivi Erlendove smrti na njegovem lastnem dvoru. Jam-maelt je tudi pravil, da ga je marsikdo spraševal o Erlendo-vih sinovih. O božiču se je sešel z možmi s Sudrheima, in ob tisti priliki so govorili, da so ti mladi fantje njihovi bližnji sorodniki; gospod Jon ga je prosil, naj jih pozdravi in jim pove, da bo sinove Erlenda Nikulaussona vedno sprejel kot sorodnike, kadar se bo kateri hotel oglasiti pri in jem. Jon Haftorsson se bo zdaj poročil z gospodično Elino, najstarejšo hčerko Erlinga Vidkunssona, in mlada nevesta je spraševala, ali so sinovi kaj podobni očetu: dobro se še spominja, da se je Erlend, ko je bila še otrok, mudil nekoč pri njih v Bjorgvinu na obisku in da se ji je zdel najlepši mož na svetu. Njen brat, Bjarne Erlingsson, pa je dejal, da bo storil srčno rad vse, kar more storiti za sinove Erlenda Nikulaussona.
Medtem ko je Jammaelt pripovedoval, je Kristina ogledovala svoja dvojčka. Vse bolj in bolj sta postajala podobna očetu: svilnato tenki, ogljeno črni lasje so se tesno oprijemali glave, spredaj nad čelom in nad vitkim, rjavim tilnikom pa so se lahno kodrali. Imela sta ozke obraze z velikim, štrlečim nosom in lepo rezana majhna usta; v njihovih kotih so se jima mišice krčile v vozel. Toda imela sta kratko in široko brado in temnejše oči kot Erlend. In ravno zaradi tega je bil Erlend tako presenetljivo lep, se je zdaj dozdevalo Kristini, ker so bile njegove oči, kadar jih je odprl v suhljatem temnem obrazu pod ogljeno črnimi lasmi, tako nepričakovano svetlo modre in jasne.
Zdaj pa se je jekleno modro zalesketalo v očeh mladih fantov, ko je Skule odgovoril stricu — rad je zastopal sebe in svojega brata dvojčka:
"Zahvaljeni za to lepo po7 nudbo> sorodnik. Toda govorila sva že z gospodom Munanom in Ingom ter se posvetovala s starejšimi brati — in se tudi že zedinila z Ingom in njegovim očetom. Tadva sta nam najbližja sorodnika po očetu, zategadelj kaniva odriniti z Ingom na
st
jug in prebiti poletje in še ma- n,
10	dlje na njegovem dvoru —." ^ Zvečer, ko je Kristina že le- ^
gla spat, sta prišla fanta k njej i n, v spodnjo sobo:
"Upava, mati, da to razume- B te," je rekel Ivar Erlendsson. p;
"Ne bova moledovala za so-rodniško pomoč in prijatelj- n stvo tistih ljudi, ki so molče j( gledali krivico, ki se je godila n, našemu očetu," je pristavil t£ Skule.
Mati je prikimala.	k
Zdelo se ji je, da sinova prav	Si
ravnata. Jammaelt je bil razu-	v<
men, pošteno misleč mož, to je	o
čutila, in njegova ponudba je	b
bila dobrohotna — vendar ji	r|
je bilo všeč, da sta fanta zvesta	U očetovemu spominu, čeprav bi
prejšnje čase niti v sanjah ne	p
bila verjela, da bodo njeni si-	s1
novi nekoč služili sinu Bryn-	h
hilde Fluge.	P
s'
Kakor hitro je Ivar toliko t< okreval, da je mogel jahati, d sta dvojčka odrinila z Ingom E Flugo. Zdaj je bilo čudno ti- b ho na dvoru. Mati je mislila b na to, kako je prejšnje leto ob 1' tem času z novorojenčkom le- r žala v tkalnici — kakor sanje I se ji je zdelo vse to. Ni bilo j dolgo tega, ko se je čutila še v mlado, ko so ji burila srce hre- \ i penenja in skrbi mlade ženske, 1 upanje, sovraštvo in ljubezen. 1 , —Zdaj se je bila tropa njenih f otrok skrčila na štiri sinove in j v srcu ji ni živelo drugega kot s " bojazen za te odrasle fante. V 1 ; tej tišini, ki je po odhodu dvoj- i i čkov legla na Jorundgaard, je 1 1 zagorela njena skrb za Bjor- . > gulfa kakor svetel plamen. J Ko so prišli gostje, sta se on i i in Naakkve preselila v staro * t zimsko hišo. Čez dan je bil < i Bjorgulf pokonci, toda doslej J lini še nikdar stopil skozi vrata. ijS tajnim strahom je opazova- ] . la Krsitina, da Bjorgulf vedno j x tiho sedi ha istem mestu in da i . nikdar ne hodi po sobi, da se ;
skoraj ne premakne, kadar je ' . pri njem. Vedela je, da so se < jI oči med zadnjo boleznijo po- i J j slabšale. Naakkve je bil zelo J tih — ampak tak je bil ves čas :
11	po očetovi smrti, in matere se ■ I je, kot je bilo videti, kolikor
Sinoči izogibal.
Naposled se je nekega dne opogumila in vprašala starejše-} ga sina, kako je z Bjorgulfovi- • mi očmi. Dolgo ni hotel Naakkve s pravim odgovorom na 1 dan, nazadne pa je Kristina 1
zahtevala, naj pove resnico. t Tedaj je Naakkve. rekel: "Močno svetlobo še vidi—;
1	pri teh besedah je izginila fan-3 tu vsa kri iz obraza, naglo se
2	je obrnil in odšel iz sobe.
i Šele pozno tistega dne, ko se
-	je mati tako najokala, da je mi-
-	slila, da bo mogla s sinovoma i mirno govoriti, je odšla čez
dvorišče v staro hišo.
Bjorgulf je ležal v postelji. Komaj je vstopila in sedla k njemu na posteljo, mu je mogla z obraza brati: vedel je, da je govorila z Naakkve jem.
"Mati. Nikar ne jokajte, mati," je prosil boječe.
Najrajši bi se bila vrgla čez sina, ga vzela v naročje ter jokala in jadikovala nad njegovo .bridko usodo. A je samo njego-Ivo roko poiskala pod odejo:
"Težko preizkuša Bog tvojo .možatost, sin," je rekla s hripavim glasom.
Izraz Bjorgulfovega obraza se je spremenil, postal je trd in odločen. Vendar je minilo precej časa, preden je mogel spregovoriti:
"Že dolgo se zavedam, mati, da sem izbran za ta križ. Že tedaj, ko sva bila na Tautri -— brat Aslak je nekoč govoril z1
nano o tej stvari in dejal, če k ne kdaj to doleti, potem —
— Kakor je bil naš Gospod, š Fezus v puščavi skušan, je re- I cel —. Duša kristjana, je re- v cel, je šele tedaj v pravi pušča- š
kadar sta mu vid in tip od- £ /zeta — potem šele hodi po ^ stopinjah nebeškega kralja \ skozi puščavo, čeprav se nje- v govo telo mudi med brati aH J sorodniki. Bral mi je o teh 1 stvareh iz knjig svetega Ber- < aarda. In rekel je, kadar duša J 5uti, da je Bog ravno njo izbral za tako hudo preizkušnjo, 1 naj se nikar ne boji, da bi te . preizkušnje ne mogla prestati. ' Bog pozna mojo dušo bolje, kot ^ pa duša pozna samo sebe—." 1
Tako je še nadalje govoril z materjo in jo tolažil z modrostjo in močjo duše, ki je očivid-no daleč presegala njegova leta.
Zvečer je prišel k njej Naak-kve in jo prosil za razgovor na samem. Ob tej priliki ji je povedal, da sta se z Bjorgulfom , odločila, vstopiti v kakšno po-božno bratovščino in se v Tau- j ri posvetiti samostanskemu življenju.
Kristina je bila vsa osupla in prepadena. Naakkve pa je čisto mirno nadaljeval. Počakala bosta, dokler Gaute ne bo polnoleten, da bo mogel biti skrbnik matere in mlajših bratov. Samosatnu bosta toliko dala, kot se spodobi za sinove Erlenda Nikulaussona s Husa-byja, hkrati pa ne bosta pozabila koristi svojih bratov. Er-lendovi sinovi niso podedovali po očetu bog ve kaj, tisti trije pa, ki so prišli na svet, preden je Gunnulf Nikulausson stopil v samostan, so imeli gori na severu več zemljiških deležev — ko je Gunnulf delil svoje premoženje, je zapisal sinovom svojega brata več daril, čeprav je največ tega, kar ni določil za cerkev in službo božjo, zapustil bratu. In če Naakkve in Bjorgulf ne zahtevata zase vsega zapuščinskega deleža, ki jima pripada, bo za Gauteja, ki postane zdaj glava rodbine in bo moral skrbeti za njen obstoj, mnogo lažje, ako starejša dva umreta za ta svet, je rekel Naakkve.
Kristina je bila kakor omamljena. Nikoli se ji še sanjalo ne bi, da bo Naakkve mislil na samostansko življenje. Vendar pa ni ugovarjala — bila je preveč prevzeta. Tudi si ni upala odvračati sinov od tako lepe in koristne namere.
"Še ko sva bila dečka ter sva živela pri menihih •tam gori na severu, sva drug drugemu obljubila, da se nikdar ne ločiva," je rekel Naakkve.
Mati je prikimala, vedela je za to. Mislila pa je doslej, da je treba to tako razumeti, da bo Bjorgulf vedno živel pri Naakkveju, tudi če bi se le-ta oženil.
Kristini se je zdelo malone
kot čudež, da more Bjorgulf kljub svoji mladosti tako moško prenašati svojo nesrečo. Kadarkoli je tisto pomlad govorila z njim o tej stvari, je slišala iz njegovih ust samo bo-gaboječe in pogumne besede. Vse to se ji je zdelo nepojmljivo — toda najbrž je že več let vedel, kako še bo končala njegova brljavost, in tako je pač pripravljal svojo dušo na to že od tistega časa, ko je bil pri menihih—.
Zdaj pa je morala premišljati o tem, kako trdo in težko je bilo trpljenje tega njenega nesrečnega otroka — ona pa je tako malo vedela za to, ves tisti čas, ko so ji napolnjevale dušo njene lastne zadeve. Zdaj je Kristina Lavransova s 1 e h e r ni trenotek, kadar je bila sama, pokleknila pred podobo Device Marije zgoraj na izbi ali pa pred oltar v severni cerkveni ladji, kolikorkrat je bila le-ta odprta. Iz dna srca vzdihujoč je med ponižnimi solzami prosila dobrotljivo mater Odreše-nikovo, naj Bjorgulfu nadomešča mater in naj ne dopusti, da bi trpel za to, kar je bila zamudila njegova rodna mati.
Neko poletno noč je Kristina zbujena ležala v svoji postelji, Naakkve in Bjorgulf sta zopet spala na izbi, Gaute pa je ležal zdolaj pri Lavransu, kajti starejša dva brata sta se hotela uriti v bedenju in molitvah, je bil dejal Naakkve. Ravno je bila na tem, da zaspi, kar se je prebudila, ker je zaslišala, kako se nekdo plazi zgoraj po mostovžu. Nato je nekaj odtavalo po stopnicah navzdol — spoznala je slepčev korak.
Mislila si je, da mora pač sa-
■	mo ven — kljub temu je vrtala
■	in začela iskati obleko. Tedaj
—-.——i—,—i-
kan zgrudil na veliko skalo in 1 začel s pestmi udrihati po njej. i
Naakkve je zagledal mater in : ji naglo stopil nekaj korakov i nasproti:
"Noter pojdite, mati, — to ; bom najbolje sam opravil — morate, pravim," je odločno za-šepetal, se obrnil in se znova sklonil nad brata.
Mati je obstala malo dalje vstran. Travnik je bil kakor napojen od vlage, z vseh streh je curljalo in z listja so se vsepovsod usipale kaplje — ves dan je deževalo, zdaj pa so se oblaki spustili na tla kakor gosta bela megla. Ko sta se sinova čez nekaj časa vrnila — Naakkve je držal Bjorgulfa podpazduho in mu tako kazal pot — se je Kristina umeknila za vežna vrata.
Videla je, da je Bjorgulf kr-
vav po obrazu, najbrž se J udaril ob skalo. Nehote je stina vtaknila roko v usta ugriznila v lastno meso. .
Na stopnicah se je , še enkrat poskusil ^ Naakkveju — pri tem je ° nil proti steni in zavpit
"Preklet, preklet naj b° ko sem se rodil —!" I I
Jjj
Ko je mati slišala, " . Naakkve zaprl vrata ^ co, se je splazila gori i11 ril la zunaj na mostovžu. ^ še čula Bjorgulfov g^0?^ traj — besnel je in krl. a klel — semtertja je r^J J katero izmed njegovih ^ besed. Vmes pa je sfiifjj ko mu Naakve prigova^ ^ da njegov glas je zvenel j pridušeno mrmranje- .
nje je Bjorgulf glasno i sunljivo zaihtel.	; j
Važno naznanil0,
-h H1^
KOLLANDER obvešča vse one, ki so v zadnji"^-cih poslali denar v Jugoslavijo, da čuvajo- dot'^fi • narna potrdila, kajti za slučaj, ako denar v' s ® kraju ne bi bil izplačan osebam, katerim je b' njen, bo Kollander proti tem potrdilom vrni' oziroma istega nanovo nakazal potem, ko se zveze s starim krajem zopet odprle.	,3
.
KOLLANDER dalje sporoča, da je prejel & ^. \ brzojavno sporočilo, da so vsa denarna naroči' bila pri njem oddana do 1. aprila, že .izvršen*- oSlJ' noročno podpisana potrdila za denar bodo ^ f, na, kakor hitro dospejo v Ameriko.
je'
KOLLANDER dalje naznanja, da je pošiljaI1JK/ narja v Jugoslavijo začasno ustavljeno, ^|f' hitro bodo zveze zopet odprte, bo to takoj ^ sjcp Še vedno pa se lahko pošilja denar v Italijo potom kabelna ali brzojava. Tako naročilo ]e ^f no v osmih dneh izvršeno. Vsaka pošiljatev Je tirana.
KOLLANDER vam lahko izdela prošnjo za drugi državljanski papir. Opravlja tudi vse 11 posle.	g,
V Kollanderjevi pisarni se nahaja poštni urad yJj POSTAL SUB-STATION NO. 31, tukaj do^ pojasnila glede pošiljanja pisem v štaro dom
. J S™
KADAR torej imate kak opravek, ki je v z^! 0 rim krajem ali kadar rabite pojasnila v eni zadevi, se obrnite na:
UČITE SE ANGLEŠČINE
Iz Dr. Kernovega
ANGLESKO-SLOVENSKEGA BERUA .
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena ^ p Oy in stane samo:	9 C****
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA, fl
6113 St. Clair Ave. Cleveland^^