Svinje in nzroki njih bolezui. Večkrat smo že govorili v teb liatih o sviajab. ia ajib. bolezai. Rekli smo v tem vaelej, da jih je kriva aajvečkrat aeaaaga pri hraai ali v hlevih. Cujmo še sedaj, kar se piše o tem v ,,Dol. Novicah". Prvo ia aajpotrebaiše je, da je aviajak poatavljea toliko aa prostem kraji, da je v zatišji samo pred mrzlimi vetrovi, pred aeverjem ia burjo. Ta žival, daairavao je aečedna, potrebuje veadar snažaoati ia za dihaaje čiatega zraka. Ali večjidel je pod aviajakom vse mokro ia še okoli sviajaka vae krog ia krog smrdi, v aviajaku pa aivjbolj; to ae sme biti. Pod svinjakom morajo biti kameaite plošče, ia aicer aiora biti tako aarejea tak tlak iz kameuitih plošč, da visi od vaeb treh atraai proti aredi in ob enem tudi proti četrti atraai, kjer so korita za prašiče, ia sicer zato, da se vsa scahiica prešičev izpod sviajaka hitro ia čisto odteka v gaojišče, katero pa ne ame biti blizo sviajaka. Ako ai mogoče komu ploae dobiti, moi si pa aa drugi načia pomagati, da preakrbi svoje ščetiaarje a snažaostjo ia s čistim zrakom. Kupi toliko opeke za tlak, da zamoreš pod vaem aviajakom aarediti tak tlak, kakoršea je bil iz kameaitih plošč ravaokar aasvetovaa. Prav mo<-no razgrej ali ae celo razbeJi to opeko ia potem jo obleci s katraaom (črna smola za barke, a katero kovači razbeljeao železo pomažejo ia oblečejo). Maži vao opeko od vseh 6 straai; dobro aamazaaa opeka, v katero je katraa zlezel, ti dobro aadomestuje kameaite plošče zato, ker katran braai, da se opeka ae more vode aapiti ia potem po zimi ae zmrzae. Ako ae dobiš take opeke, kuaaj aekoliko katraaa z oljem, laaeaim ali ogrščaim, primešaj dosti peaka in aaredi si iz te zmeai aam ploač za tlak, ali pa nabij to zmes tako pod aviajakom, da bodo tla tako viaela, kakor je bilo že aazuaajeao. Tudi kupi železaega vitrijola (zeleakaat je ia ai strupea, višajevi vitrijol pajeaarejea iz bakra ia je strupea, pa tudi veliko dražji je kakor iz železa aarejeai vitrijol); za jedno žlico železaega vitrijola razstopi v litru gorke vode ia vsaki tedea po eakrat ali dvakrat z metlo odrgai to vitrijolasto vodo v tlak pod sviajakom, da ga dobro očediš. Ta voda vzame vae gajile drobce ia ves amrad izpod sviajaka. _ rugo, kar je treba pri aviajakih, da bodo zdrava staaovaliača za ščetiaarje, je to, da mora biti aviajak toliko vzdigajea od tal, da prešiči stoje aotri vsaj poldrugi čevelj aad tlemi. Toliko proatora pa mora biti zato, da zamore sapa ta prostor pod sviajakom prepihati, tla osušati, ia s tem ves stnrad odpibati. Tretje je, da akrbi za to, da se bo acalaica iz aviajaka bitro odtekala Zato aaj bodo tla v sviajaku aarejeaa iz okroglih debelib kolov, kar je na Gorenjskem aplob v aavadi, ae pa da bi bilo iz aa štiri vogle obtesaaib. blodov. Ako bočeš te okrogle kole bolj trpežae aarediti, obieci jili 8 katraaom. Ako imaš sviajak tak, ti zlepa ae bo zbolelo aobeao aviae za ,,rdeeo bolezaijo", dokler je v takem aviajaku. Toda reduo ga ae moreš zaprtega imeti; kadar ga boš pa izpuatil iz sviajaka, bo rilo aajraje po gaoji aa gnojišču in takrat ae bo aiorebiti okužilo s kakšaim drobcem ,,rdeče bolezui", ker se ti drobci, kakor učeni sumijo, aajbolj mokrega gnoja prijemljejo, v gajilobi plodijo. Zato bi bilo tudi vatreženo, ko bi z vodo, iz železaega vitrijola pripravljeao, vsaki daa gaoj škropil. Ako tedaj tvojega prešiča veadar-le ,,rdeča bolezea" aapade, odloči ga hitro od ajegovih tovarišev. Vmivaj ga z vodo, katera je bila dobro z jeailiom okisaaa, vaako uro. Piti mu daj kiale airatke, da bo blato mehko od ajega šlo. Siratko kialo aarediš, ako kiselo (strjeao) mleko premeteš, v loacu pri ogaju zavreš, potem odmakaeš loaec od ogaja. Puati ga v miru stati, da 8e vatoji, air ti pade aa dao, zeleakaata voda atoji vrh sira, ta voda je kisla siratka. Potem vzemi amodaika kake tri žličice za kavo, vmeti ga z laaeaim oljem. da ae sprime kakor nekako mazilo, prilivaj po malem med metenjem svežega mleka, to je mleka ,,spod krave"', da bo precej redka pijača, in daj preaiču izpiti, ali mu ga vlij previdao, da ga ae zadušiš. Namesto mu to vlivati, poskusi prej prešiča v to pripraviti, da bo sam kaj vzel ia pocmokal, postavim, ponudi aiu skvaseaega testa, ali odrezljaj belega kruha, ki si ga z medom pomazal. Ce sviae eao ali drugo vzame, boš ložej aileko s smodaikom Bastavljeao v preši6a spravil. Ne aamo pri ,,rdeči bolezai", tudi pri pliacaem vaetju prešičev je smodaik z aekoliko laaeaega olja v svežem mleku edea aajboljšia pripomočkov, eao aajboljših zdravil. Ako pa nobeao teb zdravil bolezai ae obrae na bolje, daj mu aomeopatičaib zdravil; ia sicer: Če je preaič vea mrzel, t. j. če iraa glavo mrzlo, rivec mrzel, ušesa mrzla, parkljice mrzle, ia je aamo aa prsih. kjer je arce, še gorak ali še vroč čutiti, mu daj veratruai v šesti staajšavi ia vsake četrt ure po pet zra, tako dolgo, da se prešič ogreje, kar ae večidel zgodi v eai ali poldrugi uri ali v dveh uraa. Kadar ae ogreje prešic, potem dajaj po pet zra samo vsako uro. Ako v dvefi urah ai še ui6 gorkote, poskuai še arseaik tudi v šesti ataajšavi. Ako to ae pomaga v dveb urah, poakusi veratrum vtrideseti decimalai staajšavi, katera je velikokrat bolje ia hitreje delala ia pomagala, kakor šesta staajšava, ia ako ai boljše v eai uri poskusi še arzeaik v trideseti decimalai staajšavi. Ako bi tvojega prešiča koze aapadle, aimaa boljšega zdravila kakor je homeopatičai veratrum od 6. do 30. atanjšave.