# Èlovekova simbolièna govorica in nagnje- nje k tej obliki izra`anja sta dve temeljni sil- nici, ki zaznamujeta èlovekovo bivanjsko po- javljanje, delovanje in razvoj. Cela paleta sim- bolnih izraznih sredstev stopi pred nas v tre- nutku zgodovinskega raziskovanja te danosti in prav vsaka oblika spregovori v najširšem ob- segu èlovekove èasovne in prostorske razse`- nosti. Izmed vseh oblik simbolne govorice je zgodovinsko vedno najjasneje (morda celo najglasneje) spregovorila identifikacijska sim- bolna podoba, ki je skušala izraziti bistvo èlo- veka, skupine ali veèje dru`beno oblikovane enote, katere nosilec je bil posameznik. Sem sodi govorica heraldike, pomo`ne zgodovin- ske vede, nastale v zgodnjih letih 11. stoletja ali natanèneje, v polnosti prisotne in razšir- jene v èasu kri`arskih vojn, ko se Zahod na svojevrsten naèin ponovno sreèa z Vzhodom. O heraldiènih zaèetkih, razvoju in sporoèil- nosti smo pred leti `e razgrnili nekaj misli, ki pa bi jih mogli sedaj usmeriti v konkretne primere, vzete iz enega od njenih segmentov, da bi lahko skupaj zaèutili vrednost in pomen te “veène” govorice simbola, ki mu heraldika namenja vso svojo pozornost. V èasu, ki je bil vsakim sporoèilom, skritim pod nezauka- zanimi simboli, nenaklonjen, je del heraldike, o kateri bomo spregovorili, hranil dotedanje bogastvo, po svojih najboljših moèeh pa v za- kladnico heraldike prispeval nove stvaritve, pa èeprav nekatere brez kakršne koli strokov- ne uglašenosti. Kljub vsemu je danes prav cerkvena heraldika tista, ki se strokovno naj- hitreje in najbolje razvija, saj so ji, zahvalju- joè izkušnjam in nekaterim drugim dejavni- kom, nestrokovne rešitve in pristopi tuji in jih ne sprejema pod okrilje svojega delovanja. Umestitev cerkvene heraldike v heraldièno znanost je od nekdaj predstavljala vir diskusij in nasprotujoèih si mnenj, ki so poudarjala, da se je univerzalni – vsem dostopni heraldièni “fenomen” prav v tem segmentu (segmentu cerkvene heraldike) omejil tako v njenih no- silcih kot tudi v simboliki, ki v njem prevla- duje. Svoj doprinos k takemu razmišljanju je nedvomno hote ali nehote prispeval Pastou- reau, ki je v svojem heraldiènem traktatu za- pisal pomembno ugotovitev, da je heraldika v svoji zasnovi vojaški fenomen in ne feno- men plemstva.1 Naš namen ni razglabljati o mestu cerkvene heraldike, paè pa o njeni bo- gati zapušèini, ki jo šele odkrivamo in ki je glavni dokaz za zagovornike “najbogatejšega dela heraldike – cerkvene heraldike (tudi nad- gradnje splošne heraldike)”. Da bi lahko sto- pili na pot nekakšnega grobega zgodovinske- ga pregleda cerkvene heraldike pri nas, si mo- ramo pred tem nekoliko osve`iti njen izvor in njene glavne smeri. Heraldiko je utemeljila vojaška dejavnost srednjeveškega èloveka, ki pa je ni strogo zadr`ala le v vojaških krogih, ampak jo je razširila tudi med druge sloje ta- kratnih prebivalcev. Za to razširitev nosijo za- slugo predvsem posamezni predstavniki slo- jev, ki so se vojaško udejstvovali v bitkah evropskega srednjeveškega prostora. Most med splošno in cerkveno heraldiko moremo iskati tudi v neredkih primerih zdru`evanja svetne in duhovne oblasti tedanjega èasa. Cerkvena heraldika tako zaèenja razvijati svoj pristop in “terminologijo”, ki je najveèkrat ( -$% 5     5.    nadgradnja `e znanih splošnih heraldiènih naèel in rešitev. Kot specifiène elemente cerk- vene heraldike štejemo: mitro (auriphrygata, pretiosa, simplex), pedum-pastoral, nadško- fov kri` (patriarhov kri`), kri` za procesijo in galero, ki v barvnih razlièicah (rdeè, zelen, vi- jolièen, èrn, bel) in z razliènim številom cofov oznaèuje tako stopnje posveèenja kot slu`bo, ki jo cerkveni dostojanstvenik opravlja. Sem sodijo še posebni simboli, ki jih uporablja pa- pe` (tiara, prekri`ana kljuèa), kardinal Ca- merlingo (ombrellino, prekri`ana kljuèa – v primeru sede vacante) in bazilike (ombrelli- no, prekri`ana kljuèa – velja tako za bazilike maior kot tudi minor). V cerkveni heraldiki, ki zgodovinsko najprej bele`i grbe posamez- nih duhovnikov in cerkvenih sede`ev (1210- 1220: 1210-1215 Langres), okrog leta 1300 pa tudi grbe cerkvenih zdru`enj, redov in skup- nosti, poznamo naslednje skupine grbov: grbe `upnijskih oziroma škofijskih sede`ev (in njim izenaèenih upravnih središè), cerkvenih zdru- `enj in cerkvenih redov, grbe posameznikov glede na stopnjo posveèenja (diakon, duhov- nik, škof), cerkvenih slu`b in grbe, ki jih ima- jo tisti, katerim je bila podeljena èastna cerk- vena slu`ba ali èastni naziv. Ob èasovnem pregledu pojavljanja grbov iz posameznih skupin je zanimivo to, da so se zaèeli zelo zgo- daj pojavljati grbi posameznih duhovnikov in redovnikov, ki bolj izjeme potrjujejo “pra- vilo” o prvih grbih cerkvene heraldike, ki so grbi posameznih redov oziroma cerkvenih skupnosti. Vse naštete razvrstitve so velikega pomena za la`je raziskovanje in prouèevanje posameznih heraldiènih primerov na razliènih koncih Evrope, ki so glede na svoje specifiène znaèilnosti še dodatno obogatile tudi cerk- veno heraldiko. Pri tem seveda mislimo na heraldièna obmoèja, ali bolje reèeno kar na posamezne heraldike: ibersko, francosko, ital- sko-beneško, angleško, skandinavsko (kot me- šanico srednjeevropske in angleške), srednjee- vropsko in vzhodnoslovansko. Èe so se naštete heraldike posameznih obmoèij prenašale ob preseljevanjih (najbolj gotovo s plemstvom) vèasih prav na nasprotne konce Evrope, se je to dogajalo tudi v cerkveni heraldiki. Prav v slednji pa zasledimo veliko veè skupnih zna- èilnosti, ki so neodvisne od kraja nastanka nekega grba, pa tudi od èasa. Èe se sedaj ozre- mo na dokaj neraziskano, a `e v poznanih segmentih izredno bogato dedišèino cerkvene heraldike pri nas, lahko odkrijemo skoraj vse naštete znaèilnosti, ki so prisotne v bolj ali manj popolni podobi. Današnje slovensko ozemlje je bilo v zad- njih stoletjih prvega tisoèletja razdeljeno v glavnem na dve metropoliji, ki ju je delila reka Drava. Najprej si oglejmo starejšo me- tropolijo Oglej in njeno heraldièno podobo, ki so jo v stoletjih oblikovali razni simboli in upodobitve, katerih razvoj moremo slediti na novcih tedanje dobe, pa tudi nekaterih dru- gih artefaktih. Ko si škof Pavlin leta 557 pri- lasti naslov patriarha in postane ozemlje me- tropolitanske cerkve patriarhat, se pomem- bnost Ogleja moèno dvigne, kar posredno odkrivamo tudi v njegovi predstavitveni sim- boliki. Pri tej simboliki še ne govorimo o he- raldiki, saj se ta razvije veè stoletij kasneje, lahko pa govorimo o kljuènih elementih, ki bodo v heraldiènem obdobju privzeti v no- vonastalih grbih. Èe je prej dominiral eno- glavi orel (aquila), je z nastankom patriarhata vedno veè pojavov simbolike kri`a.2 Najveè- krat se pojavlja grški šapasti kri`, ki je vèasih postavljen na Andrejev kri` (prav tako šapaste oblike), drugiè so med njegovima preèkama šopi rastlin (najbli`je lilijam) ali samo po ena lilija (celotna rastlina). Upodobitev po ene heraldiène lilije med preèkama tvori obliko jeruzalemskega kri`a, kar moremo hitro pre- poznati; niè presenetljiva pa ni pri tem tudi sama heraldièna lilija brez kri`a (rdeè, zelen, vijolièen, èrn, bel). Mestno obzidje z mest- nimi vrati in tremi stolpi je kot eden od sim- bolov bolj redko prisoten, skoraj vedno pa 5.  # ima nad obzidjem grški šapasti kri` ali celo enoglavega orla. V zgodnjih primerih imamo samo dva stolpa, kri` pa v sredinski legi na- domešèa tretjega. Med heraldiènimi primer- ki najdemo tudi razlièno zdru`ene tri simbo- le: mitro, šest`arno zvezdo in enoglavega orla. Valvasor nam v svoji grbovni knjigi predstavi grb oglejskih patriarhov, in sicer srebrn pa- triarhov kri` na èrnem ozadju, nad grbovnim šèitom pa rdeè galero s po enim cofom na vsaki strani. Ta grb se gotovo najbolj ujema s pojmom patriarhata in njegovo heraldièno predstavitvijo. Kombiniranje naštetih simbo- lov predheraldiènega obdobja in njihova nav- zoènost pri posameznih cerkvenih grbih og- lejskega patriarhata se ne zdita sporna ali vprašljiva, èe se zavedamo, da moramo pri navzoènosti Ogleja na naših tleh loèiti med njegovo cerkveno upravo, katere zaèetnik je bil patriarh Pavlin II. (787-802), in njegovo svetno oblastjo, ki jo je utemeljil patriarh Po- pon (1019-1042). Od petih sufraganskih škofij oglejskega patriarhata sta bili neposredno za naše ozemlje pomembni škofiji Trst in Koper. Škofija Trst je nastala `e v 6. stoletju, v 10. pa so postali škofje tudi svetni knezi. Pri tr- `aški škofiji je potrebno omeniti simbol šest- `arne zvezde in polmeseca, ki nastopata v raz- liènih legah (polmesec oklepa zvezdo od zgo- raj ali od spodaj) in ju najdemo na nekaterih škofijskih grbih. Najpogostejši in najverjet- neje tudi najbolj razširjen simbol je prav sim- bol helebarde sv. Sergija, ki v barvi kovine (srebrne pa tudi zlate) nastopa na rdeèem ozadju. S prehodom Trsta pod Habsbur`ane leta 1382 imamo ohranjen tudi zanimiv grb škofije Trst in Koper. Koper je imel škofijski sede` `e v 8. stoletju, a je bil šele v 12. loèen od Trsta (leta 1177 z odlokom pape`a Alek- sandra III.). Nove okolišèine, ki so nastale v drugi polovici 14. stoletja, poèasi narekujejo tudi nekakšen “zdru`en škofijski grb”, ki je deljen, drugo polje nastale delitve pa sekano. Prvo polje ima na modrem ozadju dva srebr- na, v obliki Andrejevega kri`a, prekri`ana pa- storala. Drugo polje je s sekanjem pridobilo dve polji, od katerih je prvo deljeno. Slednje ima v prvem zlatem polju èrnega dvoglavega orla, v drugem pa srebrn tram in zlato hele- bardo oziroma konico helebarde sv. Sergija (Trst) na rdeèem ozadju. Ostane še drugo polje, ki je nastalo pri se- kanju drugega polja prvotne delitve grbov- nega šèita. To polje je zeleno in na njem je zlato obrobljen srebrn Zeusov šèit, na kate- rem je meduzina glava (Koper).3 Druga me- tropolija, ki je svojo cerkveno jurisdikcijo, po razsodbi Karla Velikega leta 811, upravljala se- verno od Drave, je bila salzburška metropo- lija. Salzburška škofija je bila ustanovljena v 6. stoletju, v 8. pa je postala nadškofija. Nadš- kofija je imela v obdobju zametkov heraldike `e kmalu svoj grb, ki ima v prvem polju se- kanega šèita èrnega leva na zlati podlagi, na drugem rdeèem pa srebrn tram. Nadškofija je zajemala kar precejšen teritorij, zato se je nadškof Gerbhard (1060-1088) odloèil, da us- tanovi sufragansko škofijo. Leta 1072 je tako ustanovil prvo stalno škofijo na Koroškem. Prvotni grb krške škofije je bil naslednji: na srebrnem ozadju je moder stolp na rdeèem šèitovem dnu.4 Šele v 14. stoletju je dobil grb današnjo podobo, ki ga predstavlja deljen gr- bovni šèit, z zlatim levom na èrni podlagi v prvem in s srebrnim tramom na rdeèi podlagi v drugem polju. Ob ustanovitvi škofije na Koroškem pa so imeli freisinški škofje pri nas svoja ozemlja `e skoraj celo stoletje. Njihova “heraldièna posebnost” se je vsekakor prene- sla tudi na njihova podlo`na ozemlja. Poseb- nost predstavlja zamorec z rdeèo krono, ob katerem se lomijo kopja razliènih razlagalcev: od zagovornikov napaèno identificirane po- dobe, do romantiènih privr`encev junaškega rešitelja.5 Enako kot freisinški škofje so bili na našem ozemlju prisotni tudi briksenški škofje. Njihov škofijski grb pri nas ni prav pogost, prepoznamo pa ga po rdeèem polju, 5.    na katerem je srebrno jagnje (Agnus Dei) z zlatim nimbom ter srebrnim bandercem, na katerem je rdeè latinski kri`. Salzburška nadškofija je še vedno imela naj- veèji teritorij svoje jurisdikcije, zato je potre- bovala sufraganske škofije. Tem škofijam je podelila tudi ustrezno ozemlje in natanèno doloèila njene pristojnosti. Koroška škofija je ob ustanovitvi dobila dedišèino grofice, bla- `ene Eme Krške; natanèneje premo`enje sa- mostana benediktink (ustanovljen 1043), ki ni imel veè novink in ga je zato nadškof Geb- hard s pape`evim privoljenjem leta 1070 uki- nil. V Valvasorjevi grbovni knjigi najdemo celo izmišljen grb dobrotnice samostana be- nediktink bla`ene grofice Eme Krške, ki vse- buje na prvem polju sekanega šèita tri èrne leve na zlatem ozadju, v drugem pa na rdeèi podlagi srebrn tram, nad katerim sta dva sre- brna, navzdol obrnjena polmeseca, pod tra- mom pa eden. Benediktinski red je bil sploh prvi od redov, ki je v stik z našimi predniki prišel preko misijonske dejavnosti v 8. in 9. stoletju. Med benediktinskimi samostani, ki 5. Od leve proti desni: Grb pape`a Lea XII., grb nadškofa iz Cologne, grb kardinala Wolseya, grb škofa Iz Cantenburya, grb škofa iz Durhama.  # so bili posredno ali pa neposredno navzoèi na našem ozemlju (mdr.: Štivan, Innichen, Kremsmünster, Mo`ac, Ro`ac, Št. Pavel, Ad- mond, idr.) moremo najti skupno heraldièno podobnost, ki jo vidimo v uporabi opatijskih grbov, ki praviloma ne vkljuèujejo benedik- tinskega (na trohribu patriarhov kri`, kate- remu je kot tretja preèka dodan napis “pax”, in to v trikratni širini preèke), vkljuèujejo pa grbe ustanoviteljev samostana oziroma dona- torjev (npr. Št. Pavel ima v prvem polju grb grofov Spanheimov) glavnih posesti. Benedik- tinski samostan ima èisto svoj grb brez vklju- èitve drugih, kot to lahko vidimo pri grbu Gornjega Gradu, edinega benediktinskega sa- mostana na današnjem slovenskem ozemlju. Grb ima na grbovnem šèitu šest`arno zvezdo, ki jo le redkeje nadomešèa osem`arna. V 11. stoletju se je poleg benediktincev za- èela širiti tudi dejavnost cistercijanov, ki so imeli v našem prostoru štiri pomembne po- stojanke; dve neposredno na ozemlju današ- nje Slovenije: Stièno in Kostanjevico. Stièna, ki je bila ustanovljena pred Kostanjevico, ima na zlatem ozadju srebrno obzidje s cinami in odprtimi vrati, na obzidju pa sedi zelena skobèevka z rdeèo ovratnico in gleda v heral- dièno levo. Skobèevka je bila vèasih tudi ne- koliko nejasno upodobljena, zato ni èudno, da jo najdemo blazonirano celo kot papigo, kot krokarja pa bolj redko. Tudi barva ozadja je vèasih rdeèa namesto zlate. Ta grb je lep primer povednega grba v cerkveni heraldiki, saj ime Sittih (Stièna) pomeni prav skobèev- ko, simbol stiške opatije in glavni atribut nje- nega grba. Kostanjeviški grb prikazuje divjega mo`a, ki se z levico oklepa drevesa. Heraldiè- no bi ga najla`je opredelili kot mo`a z bar- barsko glavo (listnati venec na glavi).6 Kot v primeru benediktincev, je tudi v primeru ci- stercijanov na naših tleh te`je najti njihov re- dovni grb, sestavljen iz levo pošev progastega in obrobljenega srènega šèita na podlagi, po- sejani s heraldiènimi lilijami. Grba redovnega ustanovitelja sv. Bernarda, ki vèasih predstav- lja kar cistercijanski grb (rdeèe-belo šahirana trama levo pošev na èrnem polju), ne zasle- dimo. Benediktincem in cistercijanom se v 12. stoletju pridru`ijo kartuzijani, ki pri nas najprej ustanovijo `ièko kartuzijo, nato pa v naslednjih stoletjih še Jurklošter, Bistro pri Vrhniki in Pleterje. Kako pomembni so bili ustanovitelji in podporniki posameznih sa- mostanov, nam lepo prièa pleterski grb, v ka- terem prepoznamo velike mecene in dobrot- nike mnogih samostanov na naših tleh, celj- ske grofe. Na deljenem grbovnem šèitu ple- terskega samostana so tako v prvem polju na modrem ozadju tri šest`arne zlate zvezde (2:1), v drugem pa na srebrnem ozadju dva rdeèa pasova. Kartuzije so imele kar pogosto ob svojem grbu tudi grb kartuzijanskega reda, ki je bil sprva grb Velike kartuzije; na šèitu grba je vladarsko jabolko s kri`em, nad njim pa v polkrogu sedem pet`arnih zvezd. Vsi monastièni redovi pri nas so svoje grbe (opatij ali posameznih opatov) skoraj vedno predstavljali v celotnem pojmovanju grba, to je z vsem pripadajoèim šlemnim okrasjem, ki je v cerkveni heraldiki natanèno doloèeno in se razlikuje od splošne heraldike. Mona- stiène ustanove ali njihovi opatje uporabljajo nad grbovnim šèitom mitro (samo opati), za njim pa v poševni legi tudi pastoral (opati in opatinje). Mitra je najveèkrat t.i. mitra pre- tiosa, pedum oziroma pastoral pa je po he- raldiènih pravilih za opate, opatice in opatije srebrn, njegov zgornji polkro`ni zakljuèek pa sklenjen, kar simbolizira omejeno opatovo ju- risdikcijo. Pastoral je v nekaterih primerih prekri`an z meèem (meè poudarja svetno ob- last), redkeje pa je podvojen (jurisdikcija nad dvema opatijama). Po reguli in hierarhièni ureditvi so monastiènim redovom najbli`je kri`arski redovi, ki so prav tako pustili svoje sledove na naših tleh in tudi sodijo v cerkve- no heraldiko. Najprej so bili prisotni tem- plarji, o katerih `al nimamo oprijemljivih 5.    podatkov. Valvasor jih omenja na dveh loka- cijah: v Ljubljani in v Beli krajini, natanèneje pri Treh farah. Njihov redovni grb predstavi kot rdeè lotarinški kri` (konci preèk so šapaste oblike) na srebrnem polju. Glede na heral- diko kri`arskih redov smo lahko preprièani, da so bile posamezne komende predstavljene vedno z grbom komendatorja, ki bi imel v primeru templarjev za grbovnim šèitom rdeè grški šapasti kri` in ne lotarinškega. Vsebina grba je pri tem poljubna. V kolikor nimamo natanènih in oprijemljivih podatkov za tem- plarje na našem ozemlju, pa je to drugaèe za Nemški viteški red – danes kri`nike, ki jih je `e kmalu po letu 1200 naselil Friderik Ptujski pri Veliki Nedelji. Poleg Bre` na Koroškem so imeli svojo pomembno komendo v Ljub- ljani in v Beli krajini. Opus insignium armo- rumque nam predstavi grb velikega mojstra Nemškega viteškega reda, ki ima `e doloèene nekatere elemente svojega grba (èrn grški kri`, kateremu je vrisan zlat grški lilijasti kri` z zla- tim srènim šèitom in s èrnim orlom v njem). Ta grb je predstavljen tudi kot grb Velike Ne- delje. Èrn šapasti kri` vidimo na vseh 21 grbih komendatorjev v Ljubljani in na 12 grbih, ki jih Valvasor pripisuje èlanom Nemškega vi- teškega reda.7 V zaèetku 13. stoletja pridejo na naše ozemlje tudi ivanovci (malteški viteški red), ki imajo svojo najstarejšo komendo v Melju pri Mariboru (1217), konec stoletja pa še komendo v Komendi na Kranjskem (prva omemba 1296) in v 14. stoletju na Polzeli (prva omemba 1332). Valvasor nam v zvezi z malteškim viteškim redom v svojem delu pri- kazuje dva grba: grb “malteškega viteza”, kot ga on poimenuje (na èrnem ozadju bel mal- teški kri`), nato pa še zdru`en grb komend Melje in Fürstenfeld.8 Ta grb je deljen in ima v prvem polju srebrn latinski kri` na rdeèem ozadju (latinski kri` ima krajšo preèko postav- ljeno tako, da deli prvo polje), v drugem pa je na èrnem ozadju bel šapasti kri`. Prvo polje predstavlja pravi grb malteškega viteškega reda, medtem ko je drugo polje brez posebne simbolike. Kar Valvasor opredeli kot grb malteškega viteza, je pravzaprav posnetek kri- `a na redovni korni tuniki; grb malteškega vi- teza ima za grbovnim šèitom malteški kri`, ki izostane le v primeru bratov pomoènikov. Primer grba malteškega viteza (celo komen- datorja) najdemo v grbu, ki ima na grbovnem šèitu škarnico, ki je med tremi rombi (2:1), èisto na vrhu pa je še šapasti kri`. Ta grb so od nekdaj imeli za grb Komende in tudi da- našnji je v veliki meri izpeljan iz njega. Iz konca 17. stoletja imamo ohranjen še en ko- mendatorski grb, ki je last komendatorja Ja- koba barona Testaferrata. Vsi trije kri`arski redovi imajo na svojih komendah vedno pri- soten grb svojega reda, v svoji heraldiki pa imajo še eno znaèilnost, ki je povsod ne opa- zimo. Glede na stopnjo, ki jo je imel posa- meznik v redu, je imel pravico, da je redovni grb privzel v svoj šèit bodisi v prvo in èetrto polje pri t. i. èetverni delitvi bodisi v glavo grbovnega šèita. 13. stoletje je pri nas glede cerkvene organizacije precej razgibano, saj Salzburg ustanovi še dve sufraganski škofiji, in to Sekau (1218) na ozemlju Štajerske ter Št. Andra` v Labotski dolini (1228) na ozemlju Koroške. Salzburg je imel sedaj tri sufraganske škofije, Oglej pa pet. Grb sekovske škofije predstavlja roka na rdeèem polju, ki blago- slavlja.9 Grb Št. Andra`a je upodobljen na se- kanem šèitu levo pošev; v prvem polju je èrn lev na zlatem polju, v drugem pa srebrn tram na rdeèem polju. Duhovno oskrbo na ozem- ljih dveh velikih metropolij so dodatno okre- pili uboštveni redovi, ki so se s svojim pasto- ralnim delom pridru`ili `e obstojeèim mo- nastiènim redovom. Manjši bratje so se naj- prej naselili v Gorici (1225), na Koroškem, Ptuju (minoriti) in v Mariboru. S širjenjem njihovih redovnih hiš se veèa tudi obmoèje pod njihovo oskrbo, za heraldiko pa mo`nost odkrivanja njihovih grbov, tako posamezni- kov kot skupnosti. Franèiškovi manjši bratje 5.  # uporabljajo v svojem grbu prekri`ano Kristu- sovo (gola roka) in Franèiškovo roko (rokav redovnega oblaèila), v ozadju pa latinski kri`. Franèiškova roka je pogosteje upodobljena v desni heraldièni diagonali in se kri`a pod Kristusovo. Latinski kri` v ozadju ima vèasih tudi soncu z `arki podobno avreolo, ki pa ni obvezna. Grb reda sreèamo v vseh samostanih in je hkrati tudi (skoraj) edini, ki ga uporab- ljajo manjši bratje. Redke so izjeme, ko se franèiškanski pater oziroma brat predstavi s svojim grbom. Zanimivo je, da imajo samo- stani manjših bratov zelo veliko najrazliènej- ših grbov, ki so ohranjeni na zidnih plošèah in nagrobnikih, saj so `e kmalu po svoji us- tanovitvi dobili papeški privilegij, ki jim je omogoèal, da so znotraj samostana poleg svo- jih sobratov pokopavali tudi razliène svetne odliènike in rodbine. Pri dominikancih, s svo- jimi prvimi postojankami v Bre`ah na Koroš- kem (1217) in na Ptuju (1230), imajo pred- stojniki tudi svoje grbe, ki pa jih bo potrebno še prouèiti in heraldièno obdelati. V veèini se identificirajo z redovnim grbom, ki vsebu- je zaprto knjigo, na kateri le`i pes z goreèo baklo v gobcu, nad njim je trilistna krona in nad njo šest`arna zvezda. V ozadju krone sta prekri`ani palmova veja (v levi heraldièni dia- gonali) in lilija s tremi cvetovi (v desni he- raldièni diagonali).10 S stoletji pa so zaèeli dominikanci uporab- ljati preprostejši grb, ki prikazuje Dominikov kri` (grški kri`, ki je sekan in deljen; v zgor- njem heraldièno desnem in spodnjem heral- dièno levem polju je èrne barve, drugaèe pa je v beli barvi). Poleg moških vej omenjenih redov so v 13. stoletju prisotne tudi `enske veje. Dominikanke najdemo tako v Studeni- cah (1237) in Velesovem (1238), skupno pa kar na štirih krajih pri nas. Klarise najdemo v Kopru (1301) in isto leto tudi v Mekinjah pri Kamniku. Heraldika je identièna z `e omenjeno. V 14. stoletju se naši predniki sre- èajo še z enim od uboštvenih redov, in sicer z avguštinci. Poleg postojanke v Velikovcu na Koroškem imamo ohranjeno omembo za Ljubljano iz leta 1314. Podatkov o njihovih grbih pravzaprav ni, po zgledu `e omenjenih uboštvenih redov pa moremo trditi, da so se tudi oni predstavljali z redovnim grbom. Nji- hov redovni grb prikazuje plameneèe srce, ki ga prebadata dve diagonalno postavljeni puš- èici, ki se pri vzno`ju sekata pod pravim ko- tom. Osti obeh pušèic sta obrnjeni navzgor. V tem èasu se veèa število grbov posameznih cerkvenih dostojanstvenikov, ki so delovali na našem ozemlju. Velik pomen za cerkveno he- raldiko prinaša ustanovitev ljubljanske škofije leta 1461, ko je cesar Friderik III. izdal usta- novno listino, ki jo je leta 1462 potrdil pape` Pij II. Grb ljubljanske škofije, podeljen ško- fiji ob njeni ustanovitvi, je narisan na zlatem polju, na katerem je pastoral, ki seka grbovni šèit. Ob njem je v prvem polju desna polo- vica èrnega dvoglavega cesarskega orla s kro- no, v drugem polju pa je polovica kranjskega de`elnega orla s cesarsko krono in levo polo- vico srebrno-rdeèe šahirane lunete. Grb je ta- koj dobila tudi ljubljanska proštija, ki ga je izpeljala iz škofijskega. Grbovni šèit proštij- skega grba je sekan in ima v prvem polju na zlatem ozadju desno polovico kranjskega de- `elnega orla s cesarsko krono in desno polo- vico srebrno-rdeèe šahirane lunete, v drugem polju pa na rdeèem ozadju srebrn tram. Ver- jetno je istoèasno nastal še grb ljubljanskega dekanata, ki je prav tako sekan in ima v pr- vem rdeèem polju srebrn tram desno pošev, v drugem pa levo polovico kranjskega de`el- nega orla s cesarsko krono in levo polovico srebrno-rdeèe šahirane lunete. Valvasor nam je grb enega od dekanov, Mihaela Mikca, ohranil. Le-ta je svoj grb èetverno delil, na èastni mesti (1,4) pa dal dekanski grb (grb de- kanata). Mirno lahko trdimo, da je vsakokrat- ni stolni prošt svoj grb prav tako èetverno de- lil, v èastni polji pa postavil proštijski grb. Prvi ljubljanski škof @iga pl. Lamberg je kot 5.    škof uporabljal svoj rodbinski grb, ki je se- stavljen iz ministerialnega grba Lambergov ter podvinskega braka. Grb ljubljanske ško- fije je dal v srèni šèit. Njegov naslednik je za cerkveno heraldiko še posebej zanimiv. Kri- štof pl. Ravbar je bil kot potomec stare kranj- ske plemiške rodbine izredna osebnost, saj je bil tudi upravitelj sekovske škofije in bene- diktinske opatije Admond. Ni presenetljivo, da mu je cesar Ferdinand I. 26. maja 1533 po- delil kne`ji naslov oziroma naslov knezoškofa. V listini posebej naglaša pravice, ki mu kot knezu pravno pripadajo, sam kne`ji naslov pa podeli na osnovi ljubljanskega dvorca in ljub- ljanskih posesti, ki tako tvorijo palatinat. Fer- dinand I. izrecno poudari, da kne`ji naslov (naslov knezoškofa) pripada vsem njegovim naslednikom. V kapeli sv. Jurija na Ljubljan- skem gradu je njegov grb upodobljen med grbi de`elnih glavarjev kot rodbinski grb. Tega je uporabljal samo v zaèetku svoje škofovske slu`be (1493). Grb knezoškofa Kri- štofa pl. Ravbarja je èetverno deljen in ima na prvem polju grb ljubljanske škofije, na drugem grb sekavske škofije, na tretjem grb opatije Admond (na rdeèem ozadju bel romb) in na èetrtem polju èrnega napadajo- èega bika na srebrni podlagi. Leto 1493 je bilo tudi ustanovno leto novomeške proštije, ki ima tudi svoj grb — govoreèi grb za Jurija Sladkonjo (prvega dunajskega škofa in zaèet- nika zbora dunajskih deèkov), saj predstavlja na srebrnem polju zlatega konja, stojeèega na zelenem trohribu. Ljubljanski knezoškofje so poèasi ustvarjali podobo ljubljanske škofije, ki je bila vedno pomembnejša. Vseh grbov ljubljanskih škofov ne bomo omenjali, pove- mo pa lahko, da škofje iz starih plemiški rod- bin redno uporabljajo rodbinske grbe, ki jim dodajo grb ljubljanske škofije. Prevladujejo povedni grbi (npr. Kacijanar, Textor) in `e omenjeni rodbinski grbi (npr. oba Herber- steina, Schrattenbach). Nekaj grbov pa je v heraldiènem smislu (predvsem v smislu cerk- vene heraldike) le potrebno izpostaviti. Kne- zoškof Konrad Glušiè proti pravilom heral- dike, ki prepoveduje uporabo èrk in številk, v svoj grbovni šèit postavi èrki C in G tako, da tvorita nekakšno medsebojno vez (èrki sta prepleteni). Èetrti ljubljanski (knezo)škof Bal- tazar pl. Radliè je imel grb `e prej, kar raz- beremo iz njegove plemiške podelitvene li- stine. Nadvojvoda Karel VI. je stolnega de- kana Radlièa z listino 6. junija 1576 (izdana v Gradcu 16. junija istega leta) povzdignil v plemiški stan na osnovi njegove zveste in pri- zadevne slu`be. Nadvojvoda ga uvršèa med plemstvo, kot bi imel šestnajst prednikov ple- menitega porekla (po obeh straneh), to je vse do prapradeda. Zaradi poplemenitenja mu je tudi ustrezno spremenil grb. Skoraj gotovo je sodila dru`ina med plemenite mešèane, ki niso bili plemièi, imeli pa so od cesarja po- deljen grb in so se imenovali Wappentraeger (nosilci grba). To nam potrdijo vrstice, ki go- vorijo o izboljšavi `e obstojeèega grba. V sre- dini listine je upodobljen novi – izboljšani grb, ki je v tekstu tudi ustrezno opisan. Grb je upodobljen na tarènem šèitu, sekan desno pošev, s prvim rdeèim in drugim zlatim (ru- menim) poljem. Èez obe polji se dviga na- padajoè ris (s poudarjenimi kremplji in rde- èim, iz gobca moleèim jezikom), ki ima v de- sni sprednji šapi majhno kolo z rdeèo osovino. Ris stoji na skalnati ravnini in je pravilno orientiran. Mešèanska dru`ina Radliè je ime- la nad grbom nabodni šlem (tipièen za ne- plemièe) in preprosto šlemno okrasje, ki se sedaj zamenja. Zamenjava neplemiškega na- bodnega šlema s turnirskim; dodatek rogov v izmenjujoèih se rdeèih in zlatih (rumenih) èrtah ter pomanjšanega risa z majhnim ko- lesom, predstavljajo izboljšanje Radlièevega grba. Listina nato našteva njegove plemiške privilegije, ki jih v primeru kršitve tudi sank- cionira. Kazen za kršilca privilegijev znaša kar 50 zlatih mark, od katerih je polovica name- njena cesarskemu dvoru, polovica pa pleme- 5.  # nitemu Radlièu.11 Leta 1597 je nastopil svojo škofovsko slu`bo knezoškof Toma` Hren (na grbu je vrinjena modra konica in v njej na èr- nem ozadju zlat lev, v zgornjih kotih pa na modrem ozadju po ena zlata zvezda). Istega leta so k nam prišli (v Ljubljano) tudi jezuiti. V cerkveni heraldiki je jezuitski grb dobro poznan, saj ima v grbovni šèit vrisan krog, ki ga obdajajo `arki, v krogu pa je napis IHS, iz èrke H raste navzgor latinski kri`, pod na- pisom pa so trije `eblji, katerih (spodnji) kon- ci se stikajo. S tem grbom so jezuiti predstav- ljeni tudi v našem prostoru in zaenkrat ne poznamo nobenih drugih. Zanimiva sta ško- fa grof Buchheim in grof Leslie, ki s svojima grboma prinašata znaèilnosti angleške heral- dike. Pri Buchheimu je vidna znaèilnost po- vednega grba v polju (dveh poljih), ki je vezan na izpeljanko iz priimka Buchheim. Trije zlati snopi so snopi ajde, ki se v nemšèini imenuje “der Buchweisen”. Kljub temu da rodbina izvira iz Škotske, v grbu niso uporabili nobenega predmeta, ki bi bil posebej (tudi kot del povednega grba v jezi- kovnem smislu) vezan nanjo. Škof grof Leslie pa ima v drugem polju deljenega grba tri zla- te zaponke na rdeèem ozadju. Gre za tipièno znaèilnost angleške heraldike, ki je v njego- vem primeru izpeljana iz rodbinske grbovne devize: Grip fast. Dvanajsti ljubljanski škof, knezoškof grof Rabatta je bil redovnik mal- teškega viteškega reda, pozneje stotnik oseb- ne stra`e Ferdinanda IV. in nato ljubljanski škof. Grbovni šèit njegovega grba je èetverno deljen in ima v sredini srèni šèit, ki ima na srebrnem ozadju upodobljene rdeèe odprte peruti na treh pribli`no enako visokih rdeèih grièih. Vsebina predstavlja grofovsko èast, ki jo dodatno poudari plemiška krona (splošna krona), ki krona srèni šèit. V drugem in pe- tem polju je na zlati podlagi èrn dvoglavi orel. Kljub vsemu gre skoraj gotovo za av- strijskega dvojnega orla, saj je bil Rabatta zelo moèno povezan z dvorom. V tretjem in èetrtem polju je na srebrni podlagi rdeè vo- jaški voz, natanèneje veliki samostrel na ko- lesih, na kar ka`e pušèica polo`ena prek nje- ga. Vsebina je povednega znaèaja (povedni grb); izhaja iz italijanskega glagola “battere”, ki pomeni premagati, napasti. Veliki samo- strel na kolesih je simbol tega dejanja (pre- magati) in tako dobimo lep povedni grb: battere-batto (1.os)-Rabatta. Grbovni šèit je pripet na bel malteški kri` (njegove lastoviè- jemu repu podobne stranice so vidne), kar nam pove, da je bil redovnik malteškega reda in imel naziv “fra’”. Vsi grbi ljubljanskih ško- fov so bili ustrezno heraldièno opremljeni – namesto okrasja v splošni heraldiki so imeli mitro (najpogosteje auriphrygata), pastoral, knezoškofijsko dostojanstvo pa je še dodatno narekovalo hermelinov plašè in kne`ji klobuk. Od izredno zanimivih grbov 18. stoletja naj omenimo grb apostolskega protonotarja in vi- teza reda Zlate ostroge Petra Pavla Glavarja, ki je svoj grb upodobil (dal upodobiti) na oval- 5. Grb škofa dr. Antona Stresa    ni kartuši. Le-ta je bila v heraldiènih zaèetkih rezervirana za cerkvene dostojanstvenike, saj je heraldika vojaški fenomen (šèit, šlem, šlemno ogrinjalo, šlemno okrasje, šlemni svitek) in uporablja vojaške elemente. Kartušasta oblika šèita po presoji tedanjega èasa to ni bila. Grb ima tako na modrem polju rdeèo, z dvema ko- vinskima sponkama zaprto knjigo, na njej zlat kelih, pokrit z zlato pateno, na kateri je sre- brna hostija s kri`em v pokonènem polo`aju. V višini kelihovega nodusa sta v ozadju dva prekri`ana zlata kljuèa (simbol apostola Petra – ime Peter). Nad grbom je vijolièen galero, iz katerega izhaja na vsako stran po šest rdeèih cofov (simbol apostolskega protonotarja). Na kartušino dno je obešeno odlikovanje reda Zla- te ostroge.12 V 19. stoletju je bil 4. september 1859 še posebej slovesen in pomemben, saj je bilo mesto Maribor izbrano za sede` nove ško- fije, na èelu katere je bil prav bla`eni Anton Martin Slomšek prvi škof. Njegov grb vklju- èuje grb škofije Št. Andra`; zlat Andrejev kri` na rdeèem ozadju (sv. Andrej zavetnik mari- borske škofije) in èrtasto polje, kjer se izme- njujejo srebrni in èrni pasovi. V 20. stoletju naj izpostavim dva grba: grb zadnjega knezo- škofa dr. Bonaventure Jeglièa in sedanjega nadškofa in metropolita dr. Franca Rodeta. Grb dr. Bonaventure Jeglièa ima èetverno de- ljen grbovni šèit. Èetverna delitev ni popolno precedenèna, saj sta prvo in èetrto polje raz- lièni. V prvem polju je na zlatem ozadju Srce Jezusovo in na èetrtem polju, prav tako na zlati podlagi, Marija, ki ima v naroèju Jezusa. Pri pravilni èetvorni delitvi sta prvo in èetrto polje primarni in enakovredni precedenèni polji, tu- kaj pa ju razumemo v luèi njegovega gesla, ki ga zgodovinar Viktor Steska navaja kot: “Po Mariji k Jezusu”.13 Heraldièno gledano je to iz èetrtega (po Mariji), v prvo polje (k Jezusu). V drugem in tretjem polju, ki sta popolnoma enaka, je na zelenem ozadju zlat kri`, heral- dièno imenovan tudi zašiljen šapasti latinski kri`. Pod grbom je grbovna deviza z napisom: 5. Pridi k nam tvoje kraljestvo po Mariji. Grb 33. ljubljanskega ordinarija, nadškofa dr. Franca Rodeta, je povedni grb, ki ima na prvem polju sekanega šèita slovenske barve v zastavni raz- poreditvi, v drugem polju pa zlato vrtnico na modrem ozadju. V gršèini je vrtnica rodos, kar je fonetièno blizu priimku Rode. Ro`a sim- bolizira tudi Devico Marijo.14 V tem kratkem in zelo splošnem heraldiè- nem pregledu smo se skušali dotakniti samo nekaterih pomembnih in `e raziskanih grbov cerkvene heraldike. Bogastva cerkvene heral- dike in heraldike nasploh je veliko in je v ve- èini primerov še neraziskano. 20. stoletje pri- naša tudi nove grbe, ki so bolj ali manj he- raldièno pravilni. Pred cerkveno heraldiko se postavlja velika in pomembna naloga, ki bo pomagala umestiti slovensko heraldiko v okvir `lahtne vede, ki jo Evropa vedno bolj spoštu- je in ceni. 1. Prim. Michael Pastoureau, Traite d’ heraldique, Paris, 1993, 241. 2. Prim. Ottfried Neubecker, Wilhelm Rentzmann, Wappen Bilder Lexikon, Muenchen, 1974, 62- 63.71-73. 3. Prim. Franz Gall, Österreichische Wappenkunde, Wien, 1977, 225. 4. Prim. Franz Gall, Österreichische Wappenkunde, Wien, 1977, 221. 5. Prim. Loka in zamorc s krono (katalog razstave), Muzejsko društvo v Škofji Loki, 1997, V-IX. 6. Prim. Marijan Zadnikar, Kostanjeviški klošter- fontis s. Mariae, Ljubljana, Dru`ina, 1994, 37-39. 7. Prim. Janez Vajkard Valvasor, Opus insignium armorumque – Das Grosse Wappenbuch, SAZU, 1993, 28-32. 8. Prim. J.V.Valvasor, n.d., 175. 9. Prim. Franz Gall, Österreichische Wappenkunde, Wien, 1977, 221. 10. Prim.Walter Leonhard, Das grosse Buch der Wappenkunst, Muenchen, 1976, 40. 11. NŠAL, zbirka listin, 1576 16.VI. Graz. 12. Prim.T.Jakopiè, Grb Petra P. Glavarja, v: Glavarjev simpozij v Rimu, MD Celje, 1999, 365-367. 13. Viktor Steska, n.d., 257. 14. Prim. Stati inu obstati, Salve, Ljubljana, 1997, 6.