IZ RAZPRAVE 0 TEMELJIH PLANOV IN RESOLUCIJ! 1986
Zbor združenega dela »Zdravstveni dom nujno potrebujemo«
Ivo Mlhellč, delegat VGP Hidro-tehnik, je opozoril, da je iz ob-činskega dogovora o lemeljih plana verjetno pomotoma izpuš-Čena vodnogospodarska dejav-nosl. Glede na njeno pomemb-nost za razvoj energetike. mdu-strije. agroproizvodnje in urba-nizacije so v Hidrotehniku meni-li, da je vključitev te dejavnosti v plane upravičena Toliko bolj za-to, ker |ih zajema tudi osnutek dogovora o temeljih družbenega plana Slovenije za naslednjih pet let in zalo. ker so v občin-skem dokumentu imenovani kot prevzemnik obveznosti in odgo-vornosti. Predlagali so. naj jim bodo v naslednjem srednjeroč-nem obdobju, za potrebe ohra-njanja in razvoja vodnogospo-darske dejavnosti omogofieni ustrezna organiziranost, kadrov-ska usposobljenost in materialni pogoji za deio.
Bojan Špende, delegat Geolo-ftksga zavoda Ljubljana, je na občinski in mestm dogovor prt-pomnil, da bl morala upostevati sanacijo zastarelih tehnologij, ki onesnažujejo okolje in jo konč-no tudi izvesti, ne pa venomer le nafirtovatl!
Van)a Stembal, delegatka CGP Oelo, je v imenu svoje dele-gacije memla, da bi morar biti obdnski dogovor o temeljih družbenega plana na področju družbenih dejavnosti boij kon-kreten. Če bt bili programi valo-riztrani.JDi se delegaii lahko od-točali o prioritetah.
Beba Lah, delegatka konfe-rencc delegacij bežigrajskega zdravstvenega doma, je med dru0imi pripombami n« mestni dogovor (zjavila. da občinski in meslni dokumenl niata usklaje-na glede izgradnje zdravslventh objeklov Mestni dogovor pred-vldeva časovni zamik pri izgrad-nji bežigrajskega zdravstvenega doma \z sredstev samoprispevka III zaradi adaplacije zdravstvene-ga doma na Krzičevi utici. -So-dimo, da je*takSno pojasnilo ne-utemeljeno," je dejala delegat-ka. Z adaptacijo starega beži-grajskega zdravslvenega doma namreč msmo pridobifi novih prostorov, niti nismo izboljšali dostopnostl zdravstvene dejav-nosti Bežigrajčanom. Delegatka je opozorila, da bi v primeru ne-uresničenja ali zamika gradnjs novega zdravstvenega doma še naprej prikrajSevali naSe občane in jih prisilili v neenakopraven poloiaj z ostalimi Ljubljančani glede uslreznosli prostorov. do-stopnosti ter Stevila prebtvalcev na zdravstvenega deiavca
Vera Sladlč, delegatka konfe-rence delegaci) osnovne Sole Boris Ziherl. je med drugim predlagala, naj bi občinska skupščma 5e pred dograditvijo nove soseske v ŽupanČičevi jami s posebnim odlokom uredila Solski okohš tako, da novo nase-Ijenim otrokom ne bi bilo treba obiskovali žot Mirana Jarca In Borisa Kidnča, saj prometne po-ti niso varne. Gradnja priztdka k osnovni šoli Borisa Ziherla je v predlogu 2al tzpadla.
ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI: »NE-TOPLARNI V ŠENTJAKOBU!«
Jože Barle, delegat KS Ježl-ca, |e na občinski dogovor pri-pomnil, da bi moral bol) kon-kretno opredeliti, kako in kje bo-mo skrbell za urejenost okotja ter za izvajanje botjže turistične ponudbe Bežigrada in Se pose-
bej Ježice. Na mestni dogovor pa je med drugim dejal, da je nesprejemljivo načrtovati toliko novih tras cest in celo železnice skozi Jezico zaradi kmetijskih zeml|iSč, funkcionalnih površin ŠRC Ježica in ekoložkega ones-naievanja
Aalm Fahlmovlč, delegat KS Boris Zlheri, je v imenu delega-cije zahteval, da se v planske dokumente vnese dozrdava pri-zidka telovadnice in dveh ufiilnic k osnovm žoli Boris Ziherl
Borivo) Kovačič, delegat KS JoŽe Štembal, je predlagal, naj bo tako kot v osnutku dogovora tudi v predlogu predvidena gradnja trgovine v soseski BS-3 Prav tako naj bi tudr razvoj ser-visnlh dejavnosti potekal v no-vozgrajenih naselih.
Matevž Kos, delegal KS Pod-gorica Sentjakob, )e med dru-
§im dejal. naj območje med entjakobom ln Savo ostane kmetijsko. V nobenem primeru ne bodo dovolili gradnje toplar-ne III na tem področju. Tudi lo-kacija nove železnižke proge naj se, kol to predlaga tudi KS Beri-ievo-Bnnje, preseli nižje k Savi. Zahteval )e tudi popolno rekon-Strukcijo cesle skozi P,odgorico. Miro Krtupner, delegat KS Beričevo-Brlnje, je predlagal. naj se za tzgradnjo nove obvoz-ne železnižke proge pripravi va-rianlna rešilev. kot jo je predla-gala KS Beridevo-Brinje. Rekre-acijske površine med PSato in Kamniško Bistrico pa naj se traj-no namenijo kmetijstvu. Kon-kretno mora bfti v planih opre-deljena tudi sanacija Kamniške BJstrice. Tudt ta delefiacija ni podprla predloga o gradnji nove Ijubtjanske toplarne v Sentja-kobu,
Matlja Kosem iz Dola je v imenu svoje delegacije vzirajal, da se najdejo sredstva za nafir-lovani prizldek uCilnic k osnovni ioli Dol. V prihodnje bo treba izvesti tudi varen cestni priklju-tek na Zasavsko cesto v Dolu ali na Vidmu ter omogofiiti kmetom v Dolu doigoročnejši zakup zemlje in preveriti možnost za njen trajen prenos v tasl kme-tom, ki jim je kmetovanje edini vir prihodka.
Krajevni skupnosti Beilgrad I In II pa sla prek svojih delegatov Janeza Železnlka in Majde Ga-aparl posredovall naslednje pri-pombe: v planu je treba med drugim predvideti ureditev dveh prehodov za pešce na Samovi ulici. V blizini centra Bežigrada je treba predvideti večje parkt-rišče ter PTT center v bodoči Županfiifievi jami in. če je mogo-te, prostore za KS BeŽigrad II. SpraSujejo tudi, zakaj so bile v osnutku dogovora naštete vse zasebne dejavnosti kot moteč element v okolju, saj jih je ven-dar treba čimbotj razvijatil
OK SZDL: »PROGRAM SAMOPRISPEVKA III BO TREBAURESNIČITI!«
Predsedstvo občinske konle-rence socialistifine zveze je ko-nec oktobra ob obravnavanju predlogov dogovorov o temeljih družbenega plana občlne in me-sta za pnhodnje leto mimlo. da sta oba dogovora o temeljih družbenega plana v besedilu predlogov bistveno dopolnjena in zato bistveno boljša doku-menta od osnutkov.
Kijub ternu je predsedstvo na dogovora oblikovalo vrsto pri-pomb  Predlog mestnega dogo-
vora kot vir sredstev za financi-ranje prednoslnih objektov na-vaja samoprispevek, čeprav le-ta Še ni bil referendumsko sprejel nlti se v zvezi s tem 5e niso pri-fiele konkretne strokovne in po-litifine priprave. Zato bi se mora-lo besedilo v predlogu mesinega dogovora glasiti tako, -da bomo manjkajoCa sredstva skušali za-gotoviti s samopnspevkom ob-čanov.
Glede nalog skupnega pome-na na podrofiju družbenih dejav-nosti je predsedstvo OK SZDL ponovno poudarilo, da je treba v besedilo dogovora vključiti do-sledno in celovito uresničitev programa III. Ijubljanskega sa-moprispevka, te naložbe. ki 50 zaradi izpada sredstev sisov, padli tudi \z programov. če za-nje ne bo denarja med sredstvi samoprispevka III. ga bo treba tudi glede drugih najnujnejših novih naložb v družbenih dejav-nostih pripravjtl. demokratično obravnavati in preveriti ter deie-gatsko sprejetf skupni Ijubljan-ski program tovrstnih naložb. ki se bo uresničeval po sprejetih prednostih in do ravni zbranega denarja.
Oba osnutka resolucij o politi-ki izvajanja oziroma uresničeva-nja družbenega plana občine in mesta v prihodnjem letu sta po mnenju predsedslva primema podlaga za razpravo in nadaljnje aktivnosti. V pripravi predlogov treba upoštevati tudi sprejete dolgoroine tn srednjerotne planske dokumente ter predloge in pripombe k besedilu osnut-kov Pri tem (e predsedstvo Se posebej opozorilo na nujnost usklajenosti občinske in mestne resolucije. saj obe skupaj pred-stavljata povezano celoto.
K osnutku mestne resolucije za prihodnje leto je predsedstvo med drugim pripomnilo. da v skupnem programu naložb nik-jer ni opredeljen nili način obli-kovanja tega programa niti na-Cin sprejemanja. Zato tudi ni razvidno. kako sta v besedilu lahko ie navedeni dve konkretni naložbi. Pri tem je predsedstvo še posebej opozonlo na nujnost sanacije osnovne Sole dr. Vita Kraigherja.' ki jo kaže upoštevati v predlogu mestne resolucije za prihodnje leto. Med objekti, ki bodo dokonCani iz sredstev sa-moprispevka III v prihodnjem le-lu, pa |e izpadel tudi prizidek k osnovni šoli Danile Kumar.
OKZKS: »ClUl RESOLUCIJE 86 TUDI V PLANIH OZDOV«
K osnutku resolucije o politiki izvajanja družbenega plana ob-fiine Bežigrad za obdobje 198G-90 v letu 1986 je razprav-Ijal tudi občinski komite ZKS, na svoji seji konec oktobra. Komu-nisti so med drugim pohvalili os-nutek resolucije kot dobro osno-vo za opredelitev in usklajevanje ciljev v organizacijah združene-ga dela in poudarili, da morajo organizacije združenega dela ta-ko) in odgovorno pristopiti k pri-pravi in sprejemanju ptanskih aktov za prihodnje leto. Temeljni nosilci planiranja naj posebno skrbno opredelijo naloge na po-dročju izvoza. industrijske proiz-vodnje, medsebojnega dohod-kovnega povezovanja in večje kakovosti dela z vključevanjem lastnega znanja in novih tehno-logij v razvoj.
VIDA PETROVČIČ