Narodna misel. Piše koroški tovariš. (Konec.) Naj^esplejši poja7 7 no^odobnem kulturDem življenju Slo7ence7 je narodno-radikalno dijaško gibanje. Zares lppe uspche je že rodilo ia dub narodai, a tiezui ter dela^uoat, ki 7lada 7 7rstah narodno-radikalnega dijaštva, sta nam jamst70, da bo mlajša inteligenca bolje ncgo sedanja razumevala in izvrševala svojo kulturn« Dalogo. Vo ii in na^dušuje ga narodna misel, a potom izborne organizacije si je delo tako razdelilo, da najskromnejši najde 87ojim silam prioierea delokrog. Kajpak je najti 7 vrstah uarodno-radikalnega dijaštva še dovolj nesoglasja glede smotrov, ki ga zasleduje, is aredste^, ki se jih poslužuje, a to je umlji^o, saj si 7 kratkem času svojega gibanja ni moglo še priboriti popoldne jasnosti s^ojih načel. Zato se nam ui čuditi, ako del nar.-rad. dijašt^a čuti potrebo, poudarjati, da smatra poleg narodne misli svobodno mi8el kot drugo vodilno idejo, prvi enakopravno in enak«< 7redno, da stoje nekateri celo 7 službi iz^est-nega 6vobodomiseluega gibanja. Nadaljuje resno ia vztrajno proučavanje narodnib eksistenčnih 7prašanj in potreb do7ede dijaštvo goto70 do globjega razume^anja narodne misli, do sptzoanja, da je 7 le tej edini naš spas in naia bodočnost. Baš od elo^enakpga učiteljst^a je spričo priznanega njegovega idealizma pričakovati, da bo od dijaštva z»početo delo uadaljevalo, program le-tega razširilo in izpopolnilo, 87oje bogate izkušuje in sile z istiin navdušenjem in z isto požrtvovalnostjo kakor dijaštvo udinjil« narodnemu dplu, prouča^anju in reše^anju narodnib eksisteučuik vprašanj, poglabljaaju narodne misli ia dosledaem izvajanju narodnih načel. Ni možno na tem mestu očrtati kultnrnega delokroga slo^enskemu učiteljatvu, govoriti 0 njega bodočib nalogah in smotrih, 0 sredstvih 7 njih dosego. Dotaknera se naj \t enega vprašauja, da dokažem opravičenost srojt želje in svojega poziva po obsežnejšem, globja zasnovanem, sisteraatiČDem kulturnem dela, U e vprašanje narodue vzgoje. - Priznajmo, da se je to vprašanje ratmerue važnosti med nami 7se premalo raemotri^alo, da ae je za narodao 7zgojo slovenske mladine mnogo premalo storilo. Obsežno je 1f rašanje narodne 7zgoje ia globoko. Prava narodna 7zgoja zahteva, da 7zgajamo 7 mladioi globoko zavest odgovornosti, zavest dolžnosti 7 moralnem ia duše^nem ozira napram naiodu. Ona zahtera, da ustvarimo podlago zdra^emu življenskemu naziraoju 8 tem, da zbujamo 7eselje do življenja, 7eae|je in pogum do dela ter globoko antipatijo do mračnjaštva in tesnosrčnosti. Daudanes mnogo pišejo 0 umetniški vzgoji mladine; je to aamo del narodue vzgoje, zahtevajože, da ustvarimo čira žireje stike med mladino in med ustraritelji in nositelji uarodne kulture, to so piaatelji, pesniki, umetuiki, znaDstveniki, narodni prvoburilci. Mladina naj spozpava in vzljubi narodne velmože, naj se navzame njih duha in nazoro7. V to S7rho ji moramo podati proizvode našib pisateljev, pesniko7, umetnikor r dubri izberi, poskrbeti ji moramo zauimire životopise, slike, kipe našib slavnih mož. Potom 8lik, potopiao? ia na izletib jo moratno Bezoauiti 8 krasotami naše domo7ine. Trajna, globoka, požrtvovalna Ijubpzen do domofine in naroda mora biti sad narodne 7Zgoje. Eakor je raz^idno, je treba v srrho globje Darodne 7Zgoje sredst 7, navodil, inieiati7e. Od kod naj to 7zamemo!? Iz lastne moči si potrebno ustFarimo! Menda si niti ne sanjamo, koliko sil t»pi 7 naši organizaciji. Eoliko je mladih, čilih moči, ki bi rade delale, ako bi jih kdo yodil, ako bi jim kdo odkazal delokrog. Eaj bi ae potom naše organizacije dalo izvesti, ako bi sa našli organizatorifiui talenti s potrebno iniciaU70 in duše^nim obzorjem! Upam, da jih imamo 7 s^ojih 7rstah in da stopijo čimprej ua plan ter 7 ok^iru obstoječe organiiacije združijo 786 dela^ne sile 7 s^rho smotrnega dela (7 smislu pra^ega narodnega napredka) r znamenju Darodne misli, ki jih bo 7odila, d& bo njib delo enotno in uspešno. Taka organizacija bi lahko mnogo 7eS storila za našo samouaobrazbo io za naš ugled, da, tudi na poljudno-znanat^enem polju, na katerem je pri Das tolika suša, bi lahko kaj zglednpga ustvarili, ako bi dajalo nadarjenim to7arišem, oziroma to^arišicam na^odila in aredst7a, da se tpmeljito naobrazijo in poglobe 7 87oji 6troki da bi bili S7oj čaa 7 staua ˇ poaebe za ta namen ustano^ljenem pol|uduoznaiist^enem in narodni 7Zgoji pos7e6enein listu sodelo^ati in poročati 0 napredku na poljo 7zgoje in 7ede ter učiteJjstvo 7 njego^em 8tremljenju po naobrazbi voditi io zaneslji^o inforraovati D070IJ naj bo za danes lepih načrto? in upogledo? 7 bodočnost. Znabiti ni 7eč daleč čas, ko bo treba podrobneje, natančneje izprego^oriti o velikib nalogab, ki čakajo slo^enskega uditeljstva. Eno pa bodi za nas že danes jasno. Narodna misel naj bo zaoaprej edina naša voditeljica pri vsera našem delovanju, bodisi 7 šoli ali izven šole, bodisi na kulturnem ali politiškem polju. Lahko smo uverjeni, da pride potem novo življeuje 7 naše vrste, zakaj narodna misel, to je misel krasna, velika in globoka, ki nas bo dvigala in navduševala. Ona bo rešilka naroda iz njegovega bednega sedaiijega položaja. Nje sugestivni sili se trajno ne more nibče ustavljati. Nerazumljiva je le-U sociološkemu spoznanju, ne moremo si je tolmačiti i nara poznanimi sociološkirai zakoni, a znarao, da če se ji udiojiino, slušamo glas narave, ki Dajde 7edno sredstva, da okuženi in bolni organizem zopet ozdravi. Baš ta sugestivua, magična sila ideje, ki bo prejalislej navzlic vsem oviram zanesla narodno gibanje 7 najširše sloje narodove, opravičuje naš optimizem, prepotreben posebno nam obmejnim Slovencem, da ne izgubimo poguma spričo sedanjega našega žalostnega položaja. Učiteljstfo je poklicano, da se postavi na čelo narodnemu gibanju. Dogodki zadnjib dni morajo zapustiti 7 slehrnem slo^enskem učitelju trajno sled, 7 slehrnem zbuditi smisel za narodno delo; biti morajo začetek narodnega preobrata 7 slovenskemu učiteljstvu. Prvi pozitivni uspeh započetega narodnega gibanja obstoj 7 tem, da se 7si oklenemo z vso vnemo in požrtvovalnostjo našega edinega obrambnega društ^a »Družbe sv. Oirila in Metoda", od katere pričakujemo obmejni Slovenci 7edno krepkeje in izdatneje podpore v budem našem boju. -Slehrnega tovariša in slehrne tovarišice narodna dolžnost je, da pristopi družbi kot član in zanjo ob 7saki primerni priliki poagituje. Koder obstojajo podružnice, dajmo ji posvetiti svoje sile; koder bi lahko obstojala, pa je ni, dajmo jo ustanoviti. Dajmo pa tudi 7 društvu poudarjati zgolj narodni moment, da se izognemo prepiru in sovraštvu, ki je uspešnemu narodno-obrambnemu delu na kvar. Naročajmo in širimo družbino glasilo nSlovenski Branik", na kateregn bi naj bil naročen 7sak Slovenec, ter dopisujmo mu. Znajte : vsak korak, ki ga storite 7 korist »Družbe 87. Girila in Metoda", storite 7 koriat obmejnib svojih bratov, ki yam bodo h^aležni in 7am bodo 7račali milo za drago. Kličem vam, tovariši in tovarišice: V znameDJu narodne miali na delo!