XIV. letnik.
V Gorici, dno !>. :iv^usla l(.)0(>.
32. številka.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gnrici.	Tiska	..Narodna	Tinkama*1	(odgov.	L.	Lnkežič)	v
'—£>}$}—•
Izhaja vsak četrtek, ob 11. uri dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nofrankoviiiia pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša .* celo leto i krone, ta p.il leta ’2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K l ot). Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejema „Narodna v
turini 51. 9.
Naročnino in naznanila s pr ej ema upravništvo, Gorica, HemeniJka ulica št. l(i. Posamezno številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem tole ališču nasproti me-stnem vrtu, pri Vaclavu llaurnsarll v Korenjski ulici in na Korenjskem luegti (liiva (.orno) št. M. po 8 vin.
Ojjlasi in poslanic« se računijo po petit vrstah in sicer: čo se tiska enkrat l i v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
Gorici.
I)ne 12. t. m. ol» IOV2 dop. se bo vršil v prostorih velikega semenišča v Gorici shod katerega skliče „Goriško slov. kat. tlelavsko društvo44 z dnevnim vsporedom:
Tretji katoliški shod v Ljubljani.
Vsi somišljeniki se vabijo, da se tega shoda vdeleže v polnem številu.
Naprednjaška hinavščina.
Liberalci in njihovo časopisje vedno hinavsko trdijo, da ne nasprotujejo veri, da pa se bore edinole proti politikujočim duhovnikpm. Duhovniki vmešavajo vero v politiko. Saj vendar politika nima z vero nič opraviti.
Je-li io resnica? Kedo meša vero v politi, ki kedo cerkvene z državnimi zadevami? Ali ne dela to ravno država sama, ali ne dela to liberalizem, ali ne delajo to ravno in pred vsem nasprotniki cerkve in krščanstva. Država si je osvojila ne malo pravic, katere po naravnem in božjem pravu pristojajo cerkvi. V političnih zborih se p«) večini glasov določujejo strogo verska vprašanja in zadeve, ki odtegujejo narode cerkvi in veri. Državni zbori kujejo brezverske postave, vpeljujejo civilni zakon in razporoko, brezversko šolsko postavo. Ako nasprotniki krščanstva skrunijo in vlačijo po torišču političnih strasti najdražje svetinje vsakega versko mislečega človeka, ne bi li smel škof, ne bo smel duhovnik v javnosti povzdigniti glasu ter opozarjati in poživljati svojih vernikov, da so pozorni in se pravočasno združijo v bran za svoje svetinje?! Duhovnika naloga in dolžnost je, vernike poučiti o njihovih
LISTEK.
Kokoš na varnem.
Slika izza Sivčevih vojaških let. Pastiiškin.
(Konec.)
Tam za skednjem je stal kurnik. Tja grem, si mislim, tam me ne opazi ne človek ne pes. Splazim se počasi v kurnik. Kokoši zakokodakajo nekoliko, jaz pa zaprem hitro vrata za seboj. Ko se mi oči nekoliko privadijo teme, pograbim najbližjo Kokoš. V sili nisem gledal, je-li dobro rejena ali ne — k sreči je bila.
V	hipu ji zavijem vrat, da ni mogla kričati. Njene tovarišice se zopet nemirno zganejo in nekoliko zakinkajo.
Jaz Btisnem svoj plen pod bilizno (jopo), odmaknem zopet vratiča in se zmuznem vun. Kakor sem bil prišel, tako sem tudi izgiuil — srečno in neopažen.
Ko se vrnem zopet k našemu ognju, najdem dva tovariša že tam, eden pa je ravno prihajal — a vsi sc se vrnili praznih rok. Ko prisedem, me hitro skrivnostno poprašajo: nAli si prinesel kaj ?“ V odgovor privlečem izpod bluzne mrtvo kokodajko. Vsi me blagrujejo in tožijo, da se njim podjetje ni obneslo.
dolžnostih. Ako duhovnik izpolnjuje svojo dolžnost, tedaj začno liberalci hinavsko vpiti, da politiknje.
V zadnjem času so postavili brezverci v Avstriji dvoje zahtev, in sicer : razporoko in brezversko šolo. Tudi naše slovensko-liberalno časopisje, mej njim „Soča“, je toplo zagovarjalo razporoko kakor tudi brezversko šolo.
V svojem prekrasnem pastirskem listu je naš nadškof, vršeč svojo apostolsko nalogo, opominjal vernike pred nakanami nasprotnikov sv. vere, pre-dočil jim zle posledice, ki jih rodi raz-poroka in brezverska šola ter jih poživljal, da se v prihodnje poslužujejo svojih državljanskih pravic, ter volijo pri volitvah značajne katoliško može, upro nakanam nasprotnikov.
Ta apostolski poziv našega nadpa-stirja smatra „Soča“ za bojni klic, pred-baciva mu, da dela zdražbo in razkol. To očitati se upa za vse vzvišeno navdušenemu in blagemu nadški fj list, kojega bistvo je zdraiha in razko1, lini, ki je vsejal in doslej skrbno gojil seme nesloge na Goriškem, list, ki išče v razkolu dobička in ki dejansko tudi od razkola živi. Hinavsko igra vlogo napadanega, potem ko je on sistematično skozi dolgo vrsto let napadal sv. vero in nje naprave, blatil vsakega katoliško-mišlečega moža, ki mu je bil količkaj na poti. Sedaj se pa predstavljajo svetu kot mirni in nebo* jaželjni oni ljudje, ki so nadškofu napovedali boj vže predno je bil imenovan, češ, da ga bodo morali napadati vže radi tega, kerješkof.
Težko jo najti izraza, ki bi to nizko postopanje po vrednosti označil.
Vsem dobromislečim pa bodi ta pojav novo bodrilo v to, kako nujno je potrebno, da se vsi, ki niso zavrgli krščanskega naziranja, tesuo združijo v složen odpor proti naprednjaški hinavščini I
V	tem se vrne še četrti — tudi on prazen. Žalostno in pobito nam pove, da je imel smolo in kako so ga kmala vjeli, da mu ni dal Bog dolgih pet.
Smilili so se mi. Zato jih potolažim: „Kaj bi se kisali? Danes je bila meni sreča mila, drugikrat bo pa vam. Jutri si razdelimo to kuro, potem bo že kako Bog pomagal11. In res so bili kmalu spet dobre volje. Pomislili smo še, kako bi jo najvarnejše skrili.
„V moj boben jo denemo", menim jaz. Vsi mi pritrdijo, da bo čakalH tam res najbolj varno prihodnjega dne. Takoj odvijem vijake na bobnu, ga odprem in vtaknem kokoš vanj.
V	tem je že zatrobila trobenta k počitka. Pripravili smo si ležišča, ka-koršna smo si ravno megli in pospali tam po tleh.
Na vse zgodaj se razlegne drugi dan trobenta po taboru in po šotorih se raznese glas, da gremo takoj dalje. V naglici smo morali vse pospraviti, posnažiti, kolikor se je dalo in stopiti takoj v vrsto. Kam naj denem svojo kokoš? — Sedaj so Be pričele preglavice. V tej sili nisem imel časa. da bi jo vzel zopet iz bobna, moral sem stopiti v vrsto.
Vtisi s prvega zadružnega shoda.
O	mlekarstvu s posebni m ozirom na slovenske razmere.
V prejšnjem članka smo rekli, da ni dovolj, ako se pospešuje postanek in razvoj poljedelskih kreditnih zadrug, nego da je treba priskrbeti km^tn tudi zadružno organizacijo za nakup poljedelskih potrebščin in za prodajo poljedelskih pridelkov in izdelkov. Nakupno zadružao organizacijo je lažie oživotvo-riti, nego prodajno, zato vidimo povsod, da se prva hitreje in pravilneje razvija nego zadnja. Med prodajnimi zadrugami zavzamejo mlekarske in sirarske zadrugo prvo mesto, kakor nam je mouoče raz-videti iz tozadevne statistike. V Neinči|i jih je bilo koncem meseca junija 1904 2713, v Avstriji koncem I. 1904 pa 18H7. Med temi se pa nahaja precej zadrug, ki niso vpisane v zadružni register, dasi se vrši njihovo poslovanje v zadružnem smislu.
V Avstriji kažejo sledeči razvoj: Leta	1900	1901	1003	1904
Zadrug	964	1382	1707	1887
Zanimiv je razvoj mlekarskih zadrug po poedinih dežel°h, ki se da posneti iz sledeče	tabele:
Leta	1900	1901	1903	1904
Češka	38	52	00	74
Bukovina	12	2	2
Dalmacija	1	1	—	—
Gališka	20	24	34	44
Koroško	8	8	6	7
Kranjsko	31	38	42	49
Primorsko	30	56	56	50
Moravsko	81	97	103	113
Nižjeavstr.	130	139	217	244
Gorenjeavstr.	7	10	11	11
Solnograško 1111 Šlezija	9	12	16	16
Štajersko	5	10	9	11
Tirolsko	504	834	872	902
Predarelsko	98	98	276	355
Nas Slovence zanima seveda najprej, kako so se razvijale pri nas mle-
Mislil sem si : tu velja le še rizika, če se mi posreči, se mi — če ne, pa ne. Anti ne zapove bobnati ravno meni, saj je toliko drugih. Sreča je bila zame še ta, da sem prav dobro nategnil spodnjo kožo pri bobnu. Tako se mi ni vdiral precej težak plen vanjo in nikdo ni mogel vedeti, kaj imam v bobnu, razen mene in nekaterih tovarišev.
Že smo stali vsi v vrsti in imeli smo ravno odmarširati, kar pride iz vasi sem pauer (kmet) naravnost proti nam. Zglasi se pri oficirjih in se pritoži, da mu je nekdo ukradel izmed vojakov v prošli noči kokoš iz kurnika Gospodje mu niso takoj verjeli in so menili, da jo je odnesla kuna ali lisica. On pa, da ne in da ve, da je tista kuna in lisici krščena, pa da nosi vojaško suknjo.
Oficirji poprašajo torej pri posameznih kompanijah, je-li ukradel kdo v pretekli noči v vasi kako kokoš. Odgovor se glasi povsod : ne Pauer pa trdi na sprotno in zahteva, da se mora stvar preiskati.
»Prav, preiščemo-, pravijo olicirji, ki bi se ga bili radi prejkoprej odkrižaii. „ Vojak, pri katerem dobimo kokoš, jih dobi petindvajset; ako je pa ne dobimo jih boste držali vi, ali ste zadovoljni ?“
ktir-kc in .sirarske zadruge. To boli razvidno i/. sledečega razka/.a :
L-tn 1874. 1875. 1876, 1879, 1881, Zmlrug 2-2	2	1	i
1884. 1889, 1891 1992, 1893, 1894,
2	1	I	3	2	3
1896, 1897, 1898, lt>99, 1900, 1901,
6	4	9	10	9	13
1902, 1903. 1904.
12	8	6
Za dve zadrugi se ne ve. katerega leta sta bili ustanovljeni; poleg zadrug jo na Goriškom še 24 planinskih mle-karnic, prostovoljnih združb. Opozarjamo na tem mestu, da so povzeti statistični podatki glede mlekarskih društev in zadrug iz statistike, katero je izdalo c. k. poliedelsko ministerstvo I. 1905 za leto 1901. Podatki obstoječih zadrug se ne strinjajo s podatki slovenske zadrnžne statistike, kate'a se pa že sama medse-boj ne strinja. Tako n. pr, navaja letopis ljubljanske zadružne zveze mlekarsko zadrugo v Šmihelu na Koroškem, katero zaman iščemo v letopisu celjske zveze. Uradna statistika pa ne omenja ne mlekarske zadruge v Šmihelu, a tudi ne one v Šl. Jakobu v Roiini dolini. Ker pa je namen tega članka podati le splošno sliko slov. dežel, porabimo uradne podatke.
Kakor je razvidno iz prej povedanega, imajo naše dežele mlekarskih društev koncem I. 1904: Koroška 7, Kranjska 49, Primorska 56 in Štajerska 11. Koliko je slovenskih in koliko nemških mlekarnic na Koroškem in Štajerskem, se ne da ločiti, ker navaja statistika le nemška krajevna imena. Veljajo pa podatki vedno za celo deželo brez ozira na narodnost mlekarnic.
I	majo pa ml ekarn ice po poedinih deželah:
Članov:	Deležev:
koroške	7	449	869
kranjske	49	5063	5846
primorske	56	1321	1620
štaierske	11	527	2249
123
7860
10584
.
Pauer nekoliko pomolči. Potem pa se obrne in odide, češ : bolje je, da jim pustim kokoš in odnesem zdravo kožo, sicer me utegnejo konečno res še natepsti, ako so kokoš dobro skrili. In res bi ga bili, da je ni pobrisal, kajti v mojem bobnu bi je ne iskal nihče.
„Cook mars!“ (Zug, marsch = vod, naprej I) — in šli smo.
Hodili smo že precej dolgo. Do sedaj je šlo srečno, si mislim, da bi šlo srečno, si mislim, da bi šlo tako le še, dokler se ne ustavimo ! Kar vzdigne naš lajtnant spredaj sabljo — v znamenje, da naj bobnam !
Pes te obliži, si mislim, kaj pa zdaj ? Hipoma me je spreletelo nekaj kakor mraz. Tovariši poleg mene, ki so poznali vzrok moje zadrege, so komaj zadrževali smeh. Jaz jim mignem z očmi, naj me ne izdajo, in si prigovariam natihem: „Miha, zdaj velja pogum ! Če bo kaj odmevalo, bo — če ne, pa ne. Poslušaj !“ Junaško spustim palčice in začnem moško udarjati po bobnu — pa ojoj ! Padale so na mrtvo kokoš in niso hotele prav nič odskakovati, glasu pa ni bilo skoro nobenega.
In sicPr pride povprečno na vsako zadrngo po (>3S članov in K S6 deleža. Po poedinih deželah se pa pokaže sledeča povprečnica: Koroška 641 članov in K 124'1 deležev, Kranjska 1033 članov in K 835't deležev, Primorska 23 6 članov in K 2S 9 deležev, Štajerska pa -1-7‘9 članov in K 204‘5 deležev. (Dalje pr.)
Zdaj se pa moji tovariši niso mogli več premagovati in vsi hkratu baknejo v glasen krohot. Urno priskoči lajtnant, kaj da je. Jaz jenjatn udarjati in mn v strahu in trepetu vse razodenem : »Tako in tako, gospod lajtnant, jaz ne morem bobnati, ker imam v bobnu ono kokoš, katero je prej iskal kmef1. Videl sem, da se je	tudi	on silil kazati resno	lice, ukazal
mi je, naj	grem sedaj	tako	naprej, ker
ni mogoče vstaviti celega regimenta, da obračuni z menoj že potem, kedar se vstavimo.
Potrt in pobit sem stopal dalje in prav nič me ni zanimalo, ne kokoš v bobnu, ne tovariši, ki so se smejali v pest, ker se niso smeli naglas.
Čez	par ur se	zopet	vstavimo v
neki vasi. Ko si začnemo odpasovati orožje in ga staviti tje po tleh, me pozove	lajtnant k sebi	in mi	veli z ne
preveč ostrim glasom, naj odprem boben.
S	tresočo roko storim to in izvlečem ven tisto vražjo kokoš. Lajtnanta sili smeh, pa se premaguje. Ko zaprem zopet boben, mi pravi: „Sivec, dobro veite, kako kazen ste zaslužili radi tatvine in laži, ker se niste oglasili že prej, da jo
bila te dni baje aretirana dva avstrijska častnika, ker sta bila na sumu zaradi vohunstva.
Vn,jaške vaje ob italijanski meji.
—	01 13. do 20. t. m. se vrše v trbiški okolici brigadne vaje. Čete bodo prekoračile Bovec. Brigado bosta spremljala ludi dve bateriji 9. divizijskega artilerijskega polka.
imate vi, ko je prašal oni kmet ponji. Toda ker vem, da ste drngače pošten in zanesljiv mož, katerema ne more do sedaj še nihče ničesar očitati, vam odpustim ta prestopek in vam nalagam za kazen samo to, da vskubete to kokoš in jo	izročite kuharju —	za	drugo	se ne
brigajte 1“
Vse sem naredil	po	povelja.	Vem,
da	je spolzela potem	ta	pečenka	skozi
goltanec oficirjev. Pa to me ni prav nič jezilo, ampak zadovoljen sem bil, da se mi ni pripetilo kaj hujega.
Vidiš, fante, samo tistikrat	me je
spravil boben v tako zadrego, drugače pa sva se vedno izvrstno sporazumela in še sedaj se spominjam z veseljem nanj“.
Tako je pripovedoval Miha, seveda v vsebolj humorističnem slogu kakor vam morem jaz tukaj zapisati. Poveznil je zopet kupico in svoj narahlo rdeči nos, da si je poplaknil grlo, ki je postalo medtem že vje suho in raskavo vsled dolgega pripovedovanje
Tudi jaz sem spraznil svojo čašo, poklical krčmarico, plačal zase in zanj in razšla sva se vsak na svoj dom.
Še bolj čudna je bila volitev podžupanov. Pri tej volitvi je jeden naprednjakov nastopal tako pravično, resnicoljubno in liberalno, da je moral požreti vpričo g. okrajnega glavarja in vseh odbornikov ne ravno imenitni priimek
„s 1____“. In kakor se sl ši, se je tudi
vsled postopanja tega poštenjakovima vložil reknrs proti izvolitvi podžupanov. — ,,Soča“ še mora toraj malo počakati, predno bo lahko brez skrbi triumfirala s svojimi gg. cerkljanskimi naprednimi podžupani.
Š3 nekaj. — Vsi pravi kristjani so pri nas z vso vnemo poslušali prvi pastirski list našega novega nadpastirja. Vendar pa se je našlo pri nas tudi neko podlo človeče, ki je pri drogom delu pastirskega lista, kjer govori Pravzvišeni o svetem zakonu, skozi nos izrazilo, da to ni druzega kakor — agitacija. Pa brez komentarja g. urednik, ker o tem ne-poštenjakoviču bomo še govorili.
Novice.
Vspored tretjega slovenskega.katoliškega shoda. — Pripravljalni odbor je določil naslednji vsporad: V soboto, dne 25. avgusta: V „Unionu“ pozdravni večer s koncertom. V nedeljo 20. av-gasta: Zbirališče v Alojzijevišča. — Ob
9.	ari dopoludne sv. maša v Alojzijevišču.
— Ob 3/* na 10- aro veliko zborovanje.
— Ob 3. nri popoladne občni zbor „Slov. kršč. soc. zveze“ v Alojzijevišča. — Ob
4. uri popoldne velika ljudska veselica v „Unionu“. — V pondeljek 27. avgusta: Ob 8. ari dopoludae sv. maša v stolni cerkvi. — Od pol 9. dopoludne do 1. ure popoldne in od 2. ure do 4. ure popoldne zborovanje odsekov. V dvorani „Slov. kršč. soc. zveze11 zbornje corkveno-po-litičui odsek v mali dvorani „Uaiona“ književni odsek, v veliki dvorani „Uniona“‘ socijalni odsek in v dvorani „Roko-delskega doma“ organizacijski odsek. — Ob 4. uri popoldne zborovanje „Leonove družbe11 v mali dvorani „Uniona*\ — Ob
5. uri popoldne: sklepajoče zborovanje v veliki dvorani „Uniona“. — Ob pol 6. uri popolduc prvo slavnostno zborovanje v veliki dvorani »Uniona11. — Ob pol 9. uri zvečer pozdravni večer gostom, prirejen na vrtu „Uniona“ od ljubljanskega slov. kršč. socijalnega delavstva. — V torek 28. avgusta: Ob 8. uri dopoludne v stolnici sv. maša. — Ob 9. uri do-poludne v veliki dvorani „Uniona“ drugo slavnostno zborovanje. — Ob tretji ari popoldne tretje slavnostno zborovanje.
— Ob 7. uri zvečer slavnostni komers „Slovenske dijaške zveze11 v „Uaiqna“.
Pripravljalni odbor v Ljubljani sprejema oglase le še do 16. t. m.
Za „Alojzijeviščc“: Preč. g. Fr. Kodrič 20 K, preč. g. Ant. Sok 8 K.
Bog povrni stotero !
Uprava „Prhnorfikoga Lista-1 je prejela za „Sirotišče,‘ 40 K, katere je daroval Ivan Ev. Kolavčič, praznujoč 40-letnico mašništva in 24 K 80 v, nabralo veselo drnštvo o priliki „Porcjun-kule*. Frančiška Dugar 1 K, Josip Vid-malr, vikarij 1 K, Peter Škrvic 3 K, Malič Ivan 35 vin. Ivan Humar kurat 2 K, Ivan Koršič, c. kr. kaplan vojne mornarice 5 K. — Za „Šolski Dom“ so nabrali gostje na novi maši veleč. g. Štefana pl. Posa-relli 50 K 12 vin.
Smrtna kosa. — V nedeljo zvečer ob 7. uri in pol je umrl v 67. letu svoje starosti v tuk. bolnišnici usmiljenih bratov g. France Bud a u, bivši profesor na nekdanjem moškem učiteljišču v Gorici in okr. šolski nadzornik. Pogreb je bil torek popoludne ob 6. uri. Pokojnikovo truplo so prepeljali na pokopališče v Štan-drež, kjer je bil pokojnik rojen.
V	Štanjela na Krasu je nmrl v 46. letu svoje dobe trgovec Mihael Ravbar.
N. p. v m. I
Čč. duhovnim uradom na znanje.
— Čč. duhovnim nradom naznanjamo, da je naša tiskarna založila — vsled vednega povpraševanja — tiskovine, katera rabijo čč. duhovni uradi za medsebojno dopisovanje, in sicar v slovenskem jeziku. Dosedaj so se take tiskovine rabile navadno z latinskim tekstom. Ker so pa razni čč. duhovni uradi želeli imeti take tiskovine v slovenskem jezika, je nača tiskarna vstregla tej želji. Te tiskovine so in sicer: 1. Spričevalo samskega stanu; 2. Mrtvaški list; 3. Spričevalo krščanskega nauku; 4. Rojatni in krstni list; 5. Oznanilnica oklicev; 6. Oklicni list ; 7. Poročni list. — Zatorej
priporočamo vsem čč. duhovnim uradom , da si nabavijo te tiskovine, ki so tiskane na močnem bolem papirju.
Iz skupsčine družbe sv. C. in M. v Logatcu. — Že v zadnji številki je „Gorica“ poročala, o lej .skupščini. Omenila je sprejem, popisala zborovanje in navedla iz:d volitve. Preostaja mi le spregovoriti o nekaterih značilnih prizorih :n zlasti o tem, kar zadeva posebno goriške Slovence. Zanimiva nam je bila razprava zastopnikov s Koroške in Štajerske glede pouka nemščine v šolah sv. Cirila in Metoda. Trdilo se je, da ljudstvo tirja več nemščine. Prvomestnik je dokazoval, da imajo šole na Mati in v Velikovcu zelo zadovoljen uspeh in da ni tam poznati nobene nemškutarije. Akademik Stibler pa je obiral šolo tako, da so skupščinarji lahko uganili, da mu presedajo le nune, ki so nastavljene v ta-mošnjih šolah kot učiteljice. Sploh so nekateri akademiki prouzročili mučne prizore, ki gotovo niso v prospeh družbi. Kritizirali so kolek sv. Cirila in Metoda. Akademik Rekar graja ta kolek glede estetične vrednosti. Prvomestnik ga prepriča nasprotnega in ga povabi k sodelovanju za razpečavo kolka. Zopet tretji akademik Kljun je zavozil s svojo interpelacijo glede neke ponudbe akad. društva „Sava“ glede »legitimacijskih listkov11. Pravi vihar je provzročilo napredno dijaštvo pri volitvi odbora. Stari odbor preskušenih mož jim ne ugaja. Sestavili so svojo listo in jo hoteli usiliti skupščinarjem po neki gospodični, učiteljici Kristini Demšar. Med napredne dijake se je vrgel Goričanom dobro znani pater Ekar, ki je prav vneto zagovarjal listo „mlajših“ trdeč, da „rod za rjdom iz istega rodu dii slab rod11. Krik je bil mnogim resnim skupščinarjem toli zoprn, da so vstali in odšli, ter se s popoldanskim vlakom odpeljali, ne da bi čakali na naročeni banket.
Zdaj pa še o goriškem šolstvu na skupščini. Po dovršenem tajnikovem poročila se je oglasil k besedi deželni poslanec g. Blazij Grča. Omeni, da tajnikovo poročilo molči o slovenskem šolstva v Gorici. To mesto je pač kot glavno mesto posebna važna točka med omejnimi točkami, za katere se je brigati dražbi sv. Cirila in Metoda. Pred leti je tajnikovo poročilo govorilo o slovenskih šolah v Gorici, a nekaj let že molči; menda pač zato, ker društvo ne daje nobene gmotne podpore tem šolam. Nato govornik poda natančen pregled ljudske šole v ,.Malem Domu11 in enako pregled ljudske šole in vseh dragih šolskih zavoder v „Šolskem Domu“.
Pove, da vsi ti zavodi štejejo 27 razredov v katerih poučuje 23 učnih moči. Vdrževanje teh šol terja razumljivo mnogo narodnega davka, in vse to gmotno breme nosijo goriški Slovenci.
Zidanje ,,Malega Doma11 je stalo leta 1904 nad 60.000 kron, in redni letni stroški presegajo 30.000 kron. V društvenem koledarju, nadaljnje govornik, je imenovanih 13 podružnic sv. Cirila in Metoda, da nspe", a to spanje ni nedelovanje, ker na Goriškem se porabi vsaka prilika, da se nabira za „Šolski Dom"1. Goriške podružnici naravno malo donašajo glavnemu društvu, lahko bi pa mnogo koristile slovenskim šolam v Gorici, ko bi jih družba 3V. Cirila in Metoda prepustila „Šolskemu Domu“ v Gorici. Tema društva bi podružnico kot organizacija za pobiranje narodnega davka mnogo olajšale narodno delo. O načinu kako naj se goriške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda priklopijo društvu „Šolski Dom* govornik ni stavil točnih predlogov, to prepašča vodstvoma obeh društev; ona naj dogovorita potrebno. G. Grča predlaga le resolucijo, da skupščina naroča vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda, da stopi v dogovor z vodstvom družbe „Šolski Dom“ z namenom, da se goriške podružnice prepuste „Šolskemu Domu".
Na ta način, bi družba sv. Cirila in Metoda storila uslugo slovenskemu šolstvu v Gorici, ne da bi sama trpela znatne žrtve.
Skupčinarji so z zanimanjem poslušali govor. Večini navzočih so bile neznane popisane razmere. Predsednik skupščine monsgr. Tomo Zupan predlagatelja praša, če li zahteva obravnavo o predlogu, ali se morda zadovolji s tem, da vodstvo sprejme predlog in ga obravnava v svoji prvi seji, ter določi način dogovorov z „Šolskim Domom'*. Vprašani se zadovolji z določbo prvomest-nika se mu zahvaljujoč za toli prijazno rešitev.
Spomini tolminskega turista.
(Dalje).
Sedaj pa poslušajte, ljudje božji, kaj sein zvedel ! Šoška podružnica ima za predsednika advokata, ki je menda rŠpičkov“ iz Kobarida. Cestni odbor in deželni zbor sta sklenila cesto do Vr.sna sprejeti med skladovne in jo toraj tudi primerno urediti — predsednik soške podružnice slov. plan. društva je pa napravil rek arz proti temo ! O jovha ! Kobaridci, ki niti enega reknrza brez advokata ne znajo spisati, so prišli k njemu — in spisal ga jim je! Factum ! — Dvema gospodoma pa res ni mogoče služiti; slov. plan. društvu in pa Kobaridcem. Seveda pri plan. društvu je samo čast — pri Kobaridcih je pa denar. Morebiti se bo gospodu doktorja zahtelo v jeseni še po poslaniškem mestu v državnem zboru — pa kako bo trem gospodom služil, ko še dvema ne more.
Kaj pa bo nasledek tacega ravnanja ? Mnogi, ki so zadnja leta pristopili k plan. društvu, sem slišal, bodo odstopili, če se bo tako postopalo. Sedaj pridejo tujci v deželo, treba bo lepih cest, — predsednik plan. podružnice bo pa rekurze delal proti cestam. Naj-brže se drže pri naši podružnici prepričanj«, kakor ga je izrekel nekdaj, ni dolgo od tega, neki odbornik. Peljali smo se v pošti, pogovarjali o turistih in
o	potih in ta odbornik se je odrezal: turist ne potrebuje poti! Kaj ne, ta je pa lepa ! — Neki tujec, ki je bil lani na Krnu, je rekel: to je škandal, da se tako malo skrbi za poti na Krn, pri nas na Nemškem je vse drugače. Rad bi vedel, čemu je plan. društvo, če ne zato, da «krbi za dobre ceste. Ali samo zato, da se parkrat na leto, v večjih praznikih seveda, zbere nekaj udov, spleza na kak vrh — pa daje dobremu ljudstva pohujšanje, ko v največjih praznikih izletniki ne gredo k sv. maši. — Res, sram me je bilo na Libušnjem, ker sem popred priznal, da sem ud soške podružnice plan. društva !
Dovolj sem zvedel na Libušnjem, hajdi dalje imam še en dan prost. Kam torej ? — v Bovec !
(Dalje prih.)
Politični pregled.
Naš cesar v Dalmaciji. — Kakor je bilo že povedano, se udeležinaš cesar leto« kombiniranih vojaških vaj v Dalmaciji, ki se bodo vršile v sredi meseca septembra pri Dubrovniku. Pri ti priliki obišče cesar tudi Vis, kjer se udeleži sv. maše za padle v morski bitki pri Visu I. 1866. V Dubrovniku bode cesar sprejemal deputacije. Po dokončanih vojaških vajah se poda naš cesar najbrže v Hercegovino in Bosno.
Aretirani avstrijski na Italijanskem. — V Asiagu na Italijanskem sta
Dogodki na Ruskem — Splošni šlrajk na Ruskem in posebno pa v Petrogradu se je popolnoma izjalovil, in lotili so se dela že tudi tisti deluvci, ki so začeli v petek stavkati. V Petrogradu je sed«j vse mirno. Istotako se poroča iz Moskve, da tudi tam no nameravajo vprizoriti splošnega štrajka, ker so prepričani, da bi se istotako izjalovil, kakor v Petrogradu. Sploh je opaziti, da se ljudje po ruskih mestih zopet vračajo k treznosti in da prihajajo do spoznanja, da so bili zapeljani od brezvestnih ljudi, ki so ruske nemire izkoriščali le v svojo korist, in to so bili Židje. Vsled tega se nadeja ruska vlada, da se ji posreči kmaln vzpostaviti zopet na Ruskem mir in red. Ista vlada pa je tudi prepričana, da se red in mir na Ruskem toliko prej napravita, ako se bode ruski narod prepričal, da je vladi v resnici na lem ležeče, da se prej ko prej na Raškem izvedejo one «vobodomiselne reforme, ki so mn bile od carja obečane.
* *
Pri Libavi so napadli roparji dne 5. tega meseca neki osebni vlak. Dva poštna izprevodnika so ubili roparji. V soboto je kakih 30 oboroženih napadlo tvorniški kontor akcijske družbe Rudzki & Comp. ob tretjem vislakem mosta v Varšavi ravno ko so izplačevali delavcem tedenske plače. Roparji so obkrožili poslopje, nekaj jih je pa vstopilo v pisarno. (Jradništvu so zagrozili s smrtjo, ako bi se upiralo, nakar so oropali iz blagajne 850 rubljev. Neki inženir je skočil skozi okno in pozval na pomoč delavce, ki so gradili neki most. Roparji so streljali za njim, a ga niso zadeli, nakar so pobegnili. Ko je prihitel inženir z delavci, da prime roparje, teh že bilo več. Pobegnili so, ne da bi zapnstili kako sled.
Oboroženi revolucionarji so vdrli v samostan Aleksandra Nevskega, ubili arhimandrita Sopranja in oplenili samostan. Roparji so odnesli 300.000 rabljev in veliko dragih dragocenosti.
Dopisi.
Iz Cerkna. -- Po dolgem sem in tja ogibanju, kdo da bo nam na daljna tri leta županil, je bil vendar dne 30. julija izvoljen županom naš dosedanji župan g. Anton Kosmač. Volitev je vodil g. okrajni glavar. — Volitve v Cerknem so vedno nekaj „p osebnega", tako so pisali že večkrat naši listi, klerikalni in liberalni. Da je tema tako, je pokazala tudi volitev župana in podžupanov. Vse je bilo skoraj gotovo, da bo voljen županom g. Anton Kosmač, in sicer zato, ker so tudi nekateri napredni odborniki izjavili, da bodo njega volili. A glej čudo. Ko pride dan volitve, je jeden prvih liberalnih magnatov vrgel svojo moško besedo v koš in volil drugega. Zalo je g. Kosmač prodrl le z malo večino.
Podpirajmo domačo obrt. — Tod tem naslovom smo prejeli : Zakaj Slovenci ne korakamo hitrejšimi koraki na obrtniškem polju, temn smo v veliki meri sami krivi. Slovenci imamo v mesto dovolj dobrih in solidnih obrtnikov vsake stroke, ki lahko konkurirajo z našimi narodnimi nasprotniki, naj ai bo v tr-pežnosti dela, kakor tudi v cenah. Slovenci vse to premalo uvažujemo, in kar tebi nič meni nič oddajamo marsikatera obrtniška dela našim drugorodnim sode-želanom, kateri z našim denarjem podpira o nam sovražne zavode in šole, ki ram hočejo našo nežno deeo odtujiti in rareliti iz nje popolne narodne iz-dajici, ki so, potem ko dorastejo, slabši kakor sami najzagrizenejši Italijani. Vsakdanja skušnja nam to pravi.
Vse to nekateri kratkovidni Slovenci prav nič ne vpožlevajo. Odpustilo bi se jim, ako bi vprašali najprej pri domačih slovenskih obrtnikih, za kakšno ceno bi jim napravili to ali ono delo, in oddali potem isto delo drngorodnemu obrtniku, ki jim napravi isto delo ceneje kakor slovenski obrtnik. Da bi vsaj tako delali 1 Marsikateri vinar bi ostal v slovenskih rokah. Ali človeka mora zaboleti, ko vidi, da se zavedni Slovenci kar tebi nič meni nič obračajo celo do židov ter jim poverjajo dela, katera bi tudi slovenski obrtnik za isto ceno izvršil. Tak narodni greh so v novejši m času zagrešili nekteri Slovenci v Tolminu, in ako hočemo še posebej naglasit, takozvani naprednjaki11, ki ob vsaki priliki in povsod hočejo veljati kot zavedni Slovenci.
Tam imajo namreč požarno brambo, katera se pripravlja na slavlje meseca septembra. Za to narodno slavlje so požarni hrambi naročili novo uniformo. In pri kom so naročili tolminski „rodoljubi“ te uniforme? V Gorici pri nekem
—	ž i d u I Odpustilo bi se tolminskim „ro->doljubom“, da bi se poprej obrnili do domačih obrtnikov, ali tega niso storili, kakor vemo iz gotovega vira. — To, dragi „rodoljubi“ nas mori, nas tlači, nas drži vednc v verigah omejenosti | nam ne dopušča korakati s časom novodobnega napredka s hitrimi koraki naprej. Štejo se lahko v nečast tak korak tistim „rodoljubom“, ki so ga zukrivili, pa naj bo Peter ali Pavel.
To se mi je zdelo vredno omeniti, ker je nastala med goriškimi obrtniki te stroke opravičena nevolja, in vsak zavedni Slovenec mora obsojati ta korak tolminskih ,.rodoljubov“, ki bo oneča-ščal narodno slavlje v Tolminu. S tem činom so tolminski „rodoljubi“ odtrgali od ust goriškim slovenskim obrtnikom krojačem košček kruha in ga dali zagrizenemu sovražniku Slovencev — Italijanu Židu, katerega ime se večkrat blesti v ital. časopisih kot stalen podpiratelj „Lege Na-zionale^, tiste „Legeu, ki nam je požrla že na stotine naše dece. Da, da, še polno posnemalcev ima Mevše med slovenskimi „rodoljubiu.
Pričakujemo opravičenja od prizadetih činiteljev.	X.
Azil zu mladoletni' ki so bili sodnijsko kazuovaui, pa je upanje o njih, da ne zaidejo več na kriva pota, so otvorili na Šempeterski cesti v Gorici. Društvo v varstvo takih mladoletnih je najelo tam hišo ter nastanilo za sedaj 8 takih mladičev pod nadzorstvom upokojenega stražmeštra Cigoja; prostora je za
10.	Društvo oskrbuje tudi nadzorstvo drugih starejših bivših kazrencev, katerim se je preskrbelo delo, tako da izvršuje društvo res lepo, humanitarno nalogo. V azilu je prirejeno vse prav čedno ter je skrbljeno za najstrožji red. Otroci čutijo to dobroto, in vrača se jim veselje do poštenega dela in rednega življenja, upati je, da se jim tudi vrne ter da popolnoma pozabijo na luknje in skednje, po katerih so se potikali ter počeli kaznive reči.
Protestni shod trgovcev v llo-rici. — V torek zvečer se je zbralo v Gorici še precejšnje število trgovcev, da so protestirali proti neredom, ki so zavladali po otvoritvi boh. železnice na tuk. poštnih brzojavnih uradih. Od 1. avg. naprej se nahaja namreč glavni poštni urad v poslopja, katero so zgradili na postaji boh. železnice, toroj na skrajni periferiji mesta.
Vse poštne pošiljatve prihajajo zdaj na omenjeni urad in jih od tam razpošiljajo drugim uradom, ki se nahajajo v mestu, ali pa jih izročajo pismonošem, da jih raznašajo po mestu. Vse to pa provzroča radi oddaljenosti glavnega
poštnega urada od središča mesta take zamude in nerednosti, da trpč stranke zaradi tega in posebno pa trgovci večkrat veliko škodo. Premisliti je treba, da se sedaj tudi one pošiljatve. ki prihajajo po južni železnici, prevažajo s poštnimi vozovi na novi glavni urad, torej iz jednega konca mesta na drugi. Da tako uradovanje ovira hitrost poštnega prometa je samo ob sebi umevno. Zato so pa na shodu zbrani trgovci proti takim škodljivim neprilikam odločno in po vsi pravici protestirali, ter zahtevali, da bodi glavni poštni urad zopet tam, kjer je bil do otvoritve nove železnice. Ni dvoma, da se bode morala poštna uprava tem splošnim pritožbam odzvati.
Zopet .jedila žrtev Soče. — Včeraj zvečer se je šel kopat z dvema znancema Viljem Cian uslužbenec veleposestnika in mesarja g. Fogarja. Kopali so se v Soči pri Pevmskem mostu. Vsi trije so bili dobri plavači. Pripravljeni za kopanje so se najprej nekaj časa vozili v čolnu v katerem so zbijali šale in bili so v njem tako živahni, da se je čoln prekucnil vsled česar so padli vBi trije
I	v Sočo, kar pa jih ni prav nič vznemirilo, ker so bili kakor rečeno vsi trije dobri plavači. Plavati so začeli proti brogu. Cianova znanca sta kmalu priplavala na breg in tudi Cian je bil že blizu svojega cilja, kar zgine hkratu pod vodo, ne da bi se prikazal več na površje. Prihiteli so na' vpitje znancev hitro drugi ljudje, med njimi mlajši sin gosp. Fogarja, in tem se je posrečilo čez kake pol ure potegniti Ciana iz vode na kopno, a bil je že mrtev. Sodi se, da ga je zadela v Soči kap, kajti Cian počutil seje baje včeraj skozi ves dan nekako slabo.
Tatviua. — V Štandrežu so aretirali 19-letnega krojaškega pomočnika Roka Plesničarja, ki je v družbi s 16-letnim Antonom Nanutom tudi iz Štan-dreža ukradel krojaču Knezu, ki ima svojo delavnico v ulici Bertolini šest zavojev manufakturnega blaga v vrednosti 344 K. Plesničar je zakopal ukradeno blago deloma na nekem vrtu, deloma pa je je skril na nekem seniku.
Ukradeno kolo. — Trgovec s slanino, g. Karol Bock je pustil v torek popoludne svoje kolo, vredno kakih 300 K pred krffmo št. 8, nahajajočo se v ulici Ponte Nuovo. Ko je popil v krčmi kozarec piva in se je hotel odpeljati s kolesom proti domu, se je moral prepričati, da "se je nekdo drugi polastil njegovega kolesa. Kolo je iz tovarne Puch in nosi št. 21454.
Itazpis natečaja. — Razpisuje se natečaj za jedno mesto deželnega kmetijskega nadzornika v VIII. plačilnem razredu, ki more preiti v VI. in VII. plačilni razred deželnih uradnikov.
Nadalje se razpisuje natečaj tudi za jedno mesto deželnega zootehničnega nadzornika v IX., ki more preiti v VIII. in VII. plačilni razred deželnih uradnikov.
Prosilci za ti mesti morajo dokazati, da posedujejo razun sposobnosti, katere zahteva pravilnik za deželni odbor 7. dne 11. julija 1901, tudi posebne zmožnosti, ki se zahtevajo za označeni mesti; in sicer morajo prosilci za mesto deželnega kmetijskiga nadzornika dokazati, da so prejeli diplom na kaki viši kmetijski šoli ali na kaki enako veljavni šoli; prosilci za mesto zootehničnega nadzornika morajo dokazati, da so prejeli diplom na omenjenih šolah ali diplom živinozdravmka, kakor tudi da so v zootehniki praktično izvežbani.
Prošnje za označeni mesti, sprem-ljene s potrebnimi listinami, imajo se predložiti deželnemu odboru do 4. septembra 1906. Nadaljna pojasnila se po-dajejo ob uradnih urah pri deželnem odboru.
Vabilo na IV. redni občni zbor „Hranilnice in posojilnice v Štjaku", reg. zad. z neomejeno zavezo, ki se bode vršil dne 19. avg. 1906. ob 3. uri pop. v posojilničnem uradu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva; 2. Preči-tanje in potrjenje računskega zaključka za IV. upravno leto 1905; 3. Poročilo o izvršeni reviziji ; 4. Volitev načelstva in nadzorstva; 5. Slučajnosti. Odbor.
Okrajna posojilnica v Kobaridu.
—	Z ozirom na dopis v »Prim. L.“ z dne 19. julija t. I. št. 29: Spomini tolminskega turista, prosi načelstvo okrajne posojilnice v Kobarida, da objavite sledeči popravek: Ni res, da bi trdili Kobaridci: posojilnica je naša itd., res pa je, da vsi udje načelstva izpolnujejo vestno svoje dolžnosti, ter da se pri dovoljevanju po-
sojil ni nikdar gledalo na politično mišljenje, ali na osebnosti prosilca, ampak vedno le na njegovo gospodarsko stanje. Ravno tako tuli v dopisu imenovani „ Celjan i “ je kot ml načelstva v vsem delovanju nepristransk, ter unet /,a napredek posojilnice. Tudi ni res, da bi bil kateri ud načelstva pri volitvah s posojilnico agitiral.
Konečno prosi načelstvo, naj se ne skuša s pomočjo listov spravljati politike v našo zadrugo, ker ona je bila, je in želi ostati nad strankami.
Za načelstvo:
Fr. Bogataj	Peternel.
Šolske sestre Elizabetišča v Tomaju na Krasu se srčno zahvaljujejo vsem blagim dobrotnikom, kateri so jim do sedaj pri zidanja nove zgradbe pomogli s kakoršnimkoli darom in se priporočajo tudi še v nadaljno milostno podporo. Zlasti se zahvaljujejo sledečim p. n. dobrotnikom: Milostljivi gospod Matija Sila, častni kanonik, dekan v Tomaju daroval 30 K; preč. g. Janez Tiringer, kaplan v Tomaju 35 K; preč. g. Matej Štrekelj, župnik v Št. Petru pri Maribora 60 K; preblag, g. dr. Andrej grof Schalfgotsch, c. kr. namestništveni podpredsednik v Trstu 20 K; preblag, g Anton Rebek, c. kr. okrajni glavar v Sežani 10 K; prebl. g. Fran Wlček, c. kr. komisar v Sežani 5 K; prebl. gosp. uradniki v Sežani 40 K; udje vinorejskega društva v Tomaju 20 K; milostljivi g. Tomaž Kajdiž, kanonik v Ljubljani 10 K; milostljivi g. Andrej Zamejec, kanonik v Ljubljani 10 K; milostljivi g. dr. Andrej Pavlica, vikar v Gorici 6 K; proč. g. Henrik Šonc, vodja semenišča v Trstu 10 K; preč. g. Ivan Koruza, župnik v Klanu 10 K; preč. g. Josip Knavs, kurat v Koprivi 10 K; preč. g. Nikolaj Stazin-ski, župnik Planina 10 K; preč. g. Štefan Jenko, župnik v Podgraji 9 K; preč. g. Janez Rozman, prelat v Ljubljani 5 K; preč. g. Ivan Šifrer, župnik v Pomjanu
6	K; preč. g. Josip Omers, župnik v Sežani 3 K; preč. g. Josip Warto, župnik v Bazovici 3 K; preč. g. Josip Kragelj, dekan v Tolminu 2 K; preč. g. Jakob Ukmar, kaplan v Rojanu 2 K; preč. g. Nikolaj Žugelj, župnik v Kringi 2 K; Veleč. g. Alojzij Tavčar, inžener v Dutovljah 2 K; veleč. g. Lovro Živec, zidarski mojster v Skopem 2 K; veleč, gospica Marija Mohor v Koprivi 6 K; veleč, gospa Amalija Cigoj, posestnica v Šturjah 4 K; veleč. g. Filip Černe, visokošol. v Tomaja 2 K; veleč. g. Alojzij Večerina v Tomaju 2 K.
Tem in vsem onim, kateri so darovali manjše vsote, kličejo hvaležno podpisane Bog plačaj) Dal Bog, da bi našli imenovani blagi dobrotniki še obilo usmiljenih posnemovalcev.
Delo pri novi zgradbi vrlo napreduje in v kratkem se dozida poslopje že do vrha.
Tomaj, 1. avgusta 1906.
Šolske sestre Elizabetišča.
Iz Gabrovko na Krasu nam pišejo da imajo tam hudo sušo, a da ljudje kljub temu plešejo in se vesele.
Z Idrskega uam pišejo. — Odkar je prevzela bohinjska železnica poštni promet tudi za našo gore, dohajajo na tuk. nabiralnico pisma in časniki dan pozneje, nego poprej. N. pr. ,Gorico" smo dobivali ob sredah, oziroma ob sobotah, zdaj pa dobivamo rGorico“ ob četrtkih, oziroma v pondeljek. Prosimo torej c. kr. poštno upravo, da uredi poštni promet tako, da bode če ne boljši, kakor je bil pred otvoritvijo železnice, pa vsaj tndi ne slabši. Saj je vendar namen vsake nove železnice ta, da se ž njo promet, bodisi osebni, blagovni, ali pa tudi poštni, zboljša, nikdar pa ne poslabša.
Na Bledu je letos malo bolj živahno ko druga leta. Nova železnica bo malo koristila Bledu. Tajci se vozijo mimo do morja. Gostilničarji upajo, da bo „preletačev“ več. — V narodnem oziru še ni tega, kar bi moralo biti. C. kr. pošta ima na poslopju le nemški napis. Tudi drugih reči je mnogo, ki pričajo o nemarnosti. Ljubljančani nem-škutarijo. Človeka je kar slabo, ko čuje Slovence kramljati v nemščini. To se jim zdi „nobeI“. Slovanski govore kmetje, duhovniki in — Čshi, katerih je prav mnogo. — Največji nered je pri čolnarjih in izvoščekih, ki računajo svojevoljno. Zakaj bi ne poskrbelo županstvo stalnih cen? — Tujci, večinoma Nemci, 80 pokupili mnogo sveta. Na mnogih stezah, kjer so dovoljevali kmetje sprehajališča, jo zdaj zapisano: Durchgang nicht
g e s tat tet. — Opaziti je, da je Ut večja	draginja,	ko	druga	leta. —	Tudi
nekaj	hrvaških	in	ruskih	družin	sem
srečal tn. Želeti je naj bi Bled postal slovansko letovišče. — Letina za sadje je lotos na Gorenjskem srednja, obilna pa za žito in seno.
Posebni vlak Štajercev na tretji slovenski katoliški shod bo šel v nedeljo 26. avgusta okrog 4. ure zjutraj iz Maribor«, v pondeljek bo	na vse	rano
peljal	Štajerce	k	Mariji	Pomagaj na
Brezje in popoldne po ogledu Bleda z Lesc v Ljubljano k prvemu slovesnemu zborovanju. V torek se udeležijo Štajerci obeh slovesnih zborovanj predpoldne in popoldue. Predpoldne bodo mnogi pohiteli v Postojno — če se oglasi 300 udeležencev za Postojno, bo v Postojno vozil posebn: vlak, drugi si bodo ogledali Ljubljano zlasti muzej.
Krščanski učitelji štajerski so se začeli organizirati. Omovali so si žo svoje društvo, čegar pravila ie namestništvo potrdilo. Pristopilo ježevsi polno članov.
Izletnikov na črno prst je bilo v nedeljo okolu 70. Največ je bilo Primorcev iz Cirkna, Tolmina in Trsta.
Nesreča v gorah. — Na prehodu proti Malnerjevi koči se je v nedeljo dopoldne ponesrečil abiturijent Martelanc, sin znanega lesnega trgovca iz TrBta. Padel je kakih 6 metrov visoko in obvisel na steni 40 m visoki. Poškodoval se je na glavi. Prenesli so ga v Orožnovo kočo, kamor ga je prišel ogledat g. dr. Vacik, bistriški zdravnik.
Nezgoda pri vojaških vajah v Pulju. — Pri vaji 87. pešpolka je popadalo vsled vročine 70 vojakov. Nato so vaje vstavili. Vojaki so si kmalu opomogli.
Razglas o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. — Meseca oktobra bo otvori deveti tečaj g)-spodinjske šole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod- vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zivod je v posebnem poslopju poleg Mirijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani.
Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzfrojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva, vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinji, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanja, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knji-govodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino.
Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem leto zadosti privadijo nemškemu jeziku.
Gojenka, ki bo Bprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 30 K, ali za ves tečaj 360 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu.) Č9 ima ktera več obleke, jo sme prinesti s soboj.
Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti ža 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se moro dovoliti sprejem mlajših ui^enk; 2. znati čitati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniška spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pisma staršev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševala vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo stroga ravnale po hišnem redu.
Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 15. septembra t. I. glavnemu odbora c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
V	prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem ; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejomale tudi prosilke iz drugih dežel.
Glavni odbor c. kr. kmet. družbe kranjske.
V	Ljubljani, dne 31. jul ja 19«>6
Vozni ped bohinjske železnice.
\£ **
Iz Gorice odhajajo na Jesenice sledeči vlaki:
Osebni vlak 6.20 /j., prili. »a Jesenico	/j.
10.20 1.12 pop. ti. — . 711 .
11.36 ,
Hrzovlak	7..r>ti
Osebni vlak	10.-19	,
3.10 pop. .
Hrzovlak	.
Osebni vlak 8.r)3 ,	,
Iz Gorice v Trst:
Osebni vlak 8.01 /j.. prihod v Prst !l‘>> zj. Hrzovlak	11.17	,	...	l_.’0po|>.
Osebni vlak 5.29 pop. .	.	„	7.20 .
7.05	,	,	-	N''r'5 „
Hrzovlak	8.20	.	...	9.55	„
Osebni vlak	1.01	/j.	...	•»•■>0	zj.
5.50 .	...	7.55 „
Prihod v Gorico. Iz Trsta:
Hrzovlak	7.51	/j., odhod iz Trsta (j. 15	zj.
Osebni vlak 8.-15 .	„	„	„	6.40 „
„	10.38	„	........... 8.35	„
„	„	3'02	pop.	„	„	.	12.55 „
Hrzovlak	4.41	.,	  3.05pop
Osebni vlak 8.43 ......................... 6.40 .,
„	6.30	„	........... 4.20	„
Z Jesenic:
Osebni vlak	7.55	zj.,	odhod z Jesenic	5.25 zj.
Hrzovlak	11.42...................... 0.29 „
Osebni vlak	5.19	pop................ 2.35 pop.
Hrzovlak	8.15	„	„	„	„	6.05 „
Osebni vlak	9.45	„	„	„	„	7.15.„
3.55 zj.................... 1.31 zj.
Loterijske številke.
Rojaki! kupujte narodni kolek ..Šolskega Doma".
Trst
Line
4. avgusta.
.	. 71	18	22	89	3li
.	. 49	62	58	52	41
1 'fe
Skrb vuke Rospo-
dinie )e posvečena družinski blaginji!
Kathreinerjeva
Knelppcna
slaJna kava
je po Kithreinerievem načinu »vo-
|ega prc*zvaian|a okusni /dravju v prospeh in poceni, Ima tore) nepreren liive prednostna vsako |0sp0dnjttv0l
Poudarjaite p’ nakupovanju Irrefno ime Kathri?i»ti m /aMe vajte le izvirne zavoie i var*t veno znamko .upnik Kni pp
DElnunica ceiMenih posod in cerhffenegn orodje
Fr. Mm,
Gorica, Magistralna ulica šteff. 8.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja franke
fr
Lekarna
Crislofolctli v Gorici S
Prave In edls.e žel. kapljice
s znamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlifiico (Varstvena mamka) p0pjje _ Okrepi
belo dec, storč, da agine v kratkem času omotica in 6i-volna linost (mrtvost). Te kapljice tudi storž, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin.
\Vt	((('
'H0F Prosiva zahtevati listke
f\
o
■d
c«
h
Si
■A
d
o
d
o
o
d
h
O
M
O
3-1
k
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC 4 ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo. strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto. železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kapil pri naja za 100 kron blaga.
i
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina nn drobno in debelo.
Xaj<‘out‘je kupovuliščt* nlrnberškegu in (lrnli]it‘n;i lila«« ter tkanin, preji' in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše švanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojače in čovljarjo.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna obuvala n vse letne čase.
Posebnost: somena za zolenjave, trave in detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih
in trgih ter na deželi.
s Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporoča Oasliti duhovščini in slavnemu obCinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega bi,.ga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Kurtu, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, -i, ,r>. VnC vrst riža. Mlljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/a kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žvepleuke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Jocli-mami-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
I	i
^■DpaiTr
izvriijl(, xn bi vin«
n r v"r>K ||„V,,c«a
»Centralna posojilnica, \
registrovana zadruga v GJorici, ulica Vetturini St. 9.
Posojuje svojim članom od l. novembra 1905
na mesečna odplačila v petih letih
in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec.
Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905
na menice po 5V|„, na vknjižbo pa S°|„
C z 1 slo upravnega prispevka za vsacegapol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena.
IM********
MM
VIKTOR 'T!QWWO!Lil
veliha zaloga oljhinega olja iz najugodnejih hrajev.
Gorica, via Teatro št. 20	1KF Gorica, via. Seminario št. 10
n?
Olje /.a luč „ fiueje „ liolje „ daimat. „ istrsko
112	kr.	lit.
•10	n	it
44	..
4K	„	„
r>fi
f
i
(lije corfir ,, bari ,. lncea
„ lliZ7.il
50 kr. lit,
60 „ „ 70 „ „ KO „ „
najtlneje, 1 i?l.
Prosiva aahtevati listke!«"
I
Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici.
;
Jako izdatno sredstvo proti
je liker GODINA, katerega napravljata v Trstn lekarnarja Rafael Godina, lekarna ,.Alla Madona della Salotteu pri Sv. Jakopa, in Josip Godina, lekarna „AI1’ Igea* ¥ nlici Fornelo št. 4. — Stekleničica stane 1 K 40 vin. — Potom poSte se ne poSilja manj kakor 4 stekleničice, in sicer proti poštnemu povzetju, ali pa, ako4B& dopošlje naprej 7 K, nakar, se stekleničice dopošljejo franko in so v tena zneska zapopadeni vsi pošiljatveni stroški. Dobiva se t vseh lekarnah.