219. števiika.
Trst v ponedeljek dne 28. septembra 1903.
Tečaj XXVIII
„EDINOST"
Izhaia enkrat na dan. razun nedelj in Draznikov. ob 4. uri pop. — Naročnina zr.a^a: za vse ieto 24 K. za poi leta 12 K. za četrt leta 3 K in za en mesec 2 K — Naročnino -e plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravniAtvo ne ozira.
Fo tobasarnah v Trstu »e prodaiaio posamične 5 cvilke po 6 stot. i3nvČ.t: izven Trsta pa po 8 st.
Telefon številka Sto.
Edinost
glasilo političnega društva „€5inost" za primorsko.
V edinosti je moč !
Oglasi
se računajo po vrstah v petitn. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po poeodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi je ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema nprav-ništvo v ulici Molin plccolo št. 7. II. nadstr. Naročnino in ogiase je plačevati loco Trst.
Urednlitvo ln tiskarna : ulica Torre Biunca 12
Deželna ali narodna avtonomija?
L
bili izneverili svojemu stališču iu ne da bi l*flT postali nedosledni. A prevažen moment je,^a bo znali vso nekdanjo desnico spraviti B&
praviti deželno avtonomijo vsprejemljivo za nas. Ako se to zgodi, potem smo mi Slovenci na Štajarskem, Koroškem in na jugu države Članek, ki ga je o tem prevažnem vpra- zavarovani, in potem bomo imeli to, kar smo j svojo stran. In to je za Nemce najhuje, kar šao u priobčil neki s'ovecski državni po-JV8ikdar zahtevali z vso pravico — jedn&ko-j?e jim more zgoditi. Nemci so glasovali proti elaae^ v -tu »Sud^teieriscbe I resse«, sn je pravnost in jedna koveljavnost ne le na pa-| PlaČkovemu predlogu; tako se imajo tretje-^laeil ;	j prju in v lepih ministerskih govorih, ampak | letniki zahvaliti v prvi vrati strankam des-
Sedanji dogodki na Ogrskem vzbujajo j v dejanju.	| nice, ako pojdejo sadaj na dopust. V tem je
pri nas v « islitvaniji naj vežo pozornost in j Sezalo bi čez okvir tega članka, ako bi silijo v razm sijanje o potrebi spremembe se opuščali v podrobnsoti glede vsebine in
državnopravnega razmerja med Avstrijo in Ogrsko v najneposred-neji bližini.
Duvalizem poka v vseh svojih skladih.
vspeh nekdanje desnice in prvi poraz nemških levičarjev; drugi pa v tem, da ee je njihova gemeinburgschafc razbila v tem kritičnem momentu, ker so nemški krščanski so-
načina tega varstva. Razprave deželnega odbora na Moravskem, ki je imel nalog, naj
pripravlja pot eporazumljenju med Cehi in c jalisti potegnili z desnico. Poraz Koerber-^emci na Moravskem, nudijo bogatega ma jev pa je v tem, da se mu ni posrečil na-Pcstai je krhe! in na tej in oni strani ee terijala v tem pogledu. Takega materijala je men, da bi bil mobiliziral zbornico proti
Ogrski in s tem utrdil svojo pozicijo.
bolj in bo»j uveljavlja nazor, da mora klic Dajli	v programu, sestavljanem od av
po ločenju st jp-ti iz stadija teoretičnih rai- j tonomistiških strank leta 1897. Takega varni sija aj v stad j praktičnih činov.	9tva narodnih manjšin ne bi bilo težko sta-
Pers malna unija — to je klic, ki se I tuirati in je dosežno. siri in izlasti se oglašajo s tem kl cem ravno	Mi Slovenci si torej ne smemo dovolje-
nemške stranke, ki so soustvarjale duvalizem, i vati luksuza, da bi se ob vprašanju spo-eeveda ne to v blagor in na korist monarhije,1 polnjenja federalizma principijelno ločili od ampak iz sebičnih strankarskih ozirov, v svojih bratov, Čehov, Poljakov in Hrvatov obrambo nemškega nadvlad^a v Cislitva- in da b> osamljeni marširali po potu, na ka
terem se nam narodna avtonomija kaže k
Mi Ssovenci moremo ostajati v hladni	večemu kakor fata morgana, ki pije, kolikor
rerervi nasproti temu vedenju nemških strank	daleč seza človeška sodba, redesežna. — mi ne potočimo solze za duvalizmoro. Bodimo realni politiki in ne pozabimo,
Kajti isti je bil ustvarjen in je funkcijoniral	da	Je v jedinstvu, in da mi, ki smo
na škodo našega naroda in na škodo Cislit-	mal na™d» ne smemo biti v nasprotsUu
vanije. Mi smatramo, da se je duvalizem	prizadevanjem tacega naroda kakor je češki,
preživel in isto mislimo tudi o ustavi Cisiit-	ki Je toliko nevenljivega Btoril za p^vzdigo
vanije, ki je le nemškim Btransam prikro-	narodne misli med Slovani in za delno zo-
jena na život, a za nas pomerja le kratenje	P**100 pridobitev pravic istim, in ki danes
nfcš h narednih pravic in le zaviro v našem	na prvem mestu koraka za narodne pravice
narodnem in kulturelnem, kakor tudi gospo-	— razun, ako bi imele od tega trpeti škodo
dsrskem razvoju.
Zato: proč s to ustavo, in ustvari se naj taka, ki bo odgovarjala zgodovinskemu razvoju te države in razlikosti nje kraljestev in dežel v kulturelnem in gospodarskem po-gedu.
naše opravičene narodne zahteve. To pa se ravno ne zgodi, če bo zajamčeno že omenjeno varstvo narodnim manjšinam, kateremu načelu
Čehi ne nasproiujejo.
Čas je, da se naša javnost zaČce baviti
Nadaljnji poraz Koerberjev je v tem, da se je vladna predloga preraenila po volji desnice. Vlada je zahtevala namreč se svojo predlogo, da se jej že na podlagi prej (v februvarju) sklenjenega zakona prizna pravica za uvrščenje povečenega števila novincev, č m tudi na Ogrskem vsprejmo tak zakon.
Ta vladna predloga pa se je spremenila take, da se vladi ne daje ta pravica, ampak se to prepušča nadaljnji zakonodaji.
Tretjeletnihi v tej polovici pojdejo toraj na dopust in 59.024 novincev pride te dni pod orožje.
V sobotni seji je zbornica po vsprejemu predloge o novine.h nadaljevala razpravo o predlogih za olajšanje bede.
Položaj na Ogrskem. V budimpeštanskih političnih krogih vlada prepričanje, da se Khuenu posreči sestaviti novo mini-sterstvo. Do sedaj se pa ni Khuen še z nikomur pogajal radi ustopa v ministerstvo, ker čaka, da liberalna večina sestavi vojaški program. Pričakovanja glede razcepljenja ali razsula liberalne večine da so popolnoma neosnovana, ker je ista že premagala najtežavnejše točke glede vojaškega vprašanja. Nova Khuenova vlada da bo bržkone precej dolga.
Košut je v »Egyetertesu« priobčil članek, v katerem pojasnjuje svoje stališče nasproti svoji stranki. Košut pravi, da on z mnogimi sklepi svoje Btranke ne soglaša, a
s tem vprašanjem, kajti ni nemožno, da vpra-To je klic po federalizmu na podlagi šai'Je "P^membe ustave skoro stopi iz sta-
dežeine avtonomije — se nam bo oporekalo dl> rfflaksj v BtfediJ Sinov* Ta monwt Pa opravičeno. - Res je, to je tak klic in n e ne sme nas Slovence n*jti nepripravljen)h in klic pe narodni avtonomiji, po nenejedinih ! _
fantom o, za katerim se mi Slovenci lo-	q	*	1 a
vimo brez nade do uresničenja in s katerim	i OJllCIll prGgiCQ.
gonimo zagvozdo v tisto edinstvo, ki nas ^ Trstu, 28. septembra It03.	vendar raje jemlje na se odgovornost za ve-
Siovane edino more dovesti do cilja. Državni zbor. (Zbornica poslancev.)	čino istih, nego da bi dal čutiti, da ž njimi
Kakor znano, je pretežna veČina Slo- Vendar enkrat so premagane težave, ki so Be	ne soglaša, ker meni, da bi s takim poato-
vanov, Čehov, Poljakov in Hrvatov, pripad- stavljale na pot vprašanju novincev. V petek	panjem stvari več škodil, nego koristil. —
n ca deželne avtonomije in ostajajo Slovenci še je bila zmešnjava na višku in bati se je	Košut priporoča pasiven a dostojen in miren
in Malorusi daleč v o/edju s programom bilo, ^a hodo morali tretjeletniki dalje služ ti.	odpor, ki bi prepričal krono o upravičenosti
presnove ustave v zmislu narodne avtonoiada Je izjavljala decidirano, da v tem	madjarskih zahtev in jo poučil, da jej njeni
mije. A ne le ta moment številne šibkosti, elu6aju ni pooblaščena za porabo §. 14. Ako	dosedanji svetovalci dajajo slabe nasvete,
ampak še neki drugi moment, kateremu ni ne hi bilo torej prišlo do rešitve v zbornici, bi	Opozicija da se mora najvestneje čuvati izra-možno odrekati globokega pomena, govori bili morali tretjeletniki res dalje služiti. No žanja kakoršnekoli narodne ogorčenosti naproti programu narodne avtonomije. Ta mo- v 8°koto je prišlo vendar do kompromisa sproti kroni. Uvodoma pravi Košut, da ment je ravno v tem, da so naša kraljestva strankami. Zbornica je z dvotretjinsko stranka marsikaterega njegovega nasveta ni
in dežele zadobila svojo zemljepisno obliko večiao pritrdila nujnosti predloga poslanca	hotela poslušati a da so poznejši dogodki
na p< iiair zgodovinskega procesa, da niso Der&ehatta, da se o vladni predlogi razpravlja	vselej dajali njemu prav. Košut zaključuje z
to le kompleksi, umetno skovani skupaj le nujno brez predidbih razprav. Kompromis,	izjavo, da ostane še nadalje na vodstvu
iz upravnih obzirov, kakor n pr. arrondis- v katerega so privolili Čehi, je bil bistveno	stranke le pod pogojem, da bo stranka sle-
eementi na Francozom, da se torej ta kra- ta> da 8e zagotovi vsprejem nujnega ptedloga	dila taktiki, katero on priporoča.
Ijes: va in dežele ne daj3 preobraževati, pri- poslr.nca Plačeka, zahtevajočega, da vojna	V soboto inela je neodvisna Btranka
str z»ii n poruševati le po mehan čaih od- upra\a umakne svojo naredbo za pridržanje	sejo, v kateri so nekateri členi zastopali
red bati. Taka preobrazba bi bila tretjeletnikov, in da se dopusti v razpravo	Košutova načela ter priporočali, naj bi se
čin, ki bi zahteval neznansko Pre<ilog, ki ga je stavil prejšnjega dne posl.	eventuelno tudi brez privoljenja madjarskega
svoto dela in energije in bi prov- Skene, a ga potem umaknil, da se namreč	araiadnega jezika opustila obstrukcija. Proti
temu je odločno nastopil Barabas in izjavil, da bo njegova frakcija eventuelno tudi sama iu z najostrejšimi sredstvi tirala ob-strukcijo.
Is Srbije. Veliko senzacijo vzbudila
zručA v upravi za dlje časa kaos, ki bi bil	za sedaj v sprejme le dosedaj navadni kontin-
na veliko šKodo izlasti v sedanjem času. tako	gent novincev in da se sklepanje o poviša-
intenzivno interesovanem na točni in ne-	nem kontingentu prepusti pozneji zakonodaji, motjeni funkciji vseh državnih organov. Tem drugi strani pa so morali Mladočehi
opravičenim refleksijam se mi Slovenci ne	umakniti svoje nujne predloge. To je bil, j
emem^ odtezati in se A a dalje loviti za fan-	v glavnem, aranžement, ki bo ga za sobotno je ve8tj katero sta prinesla radikalna lista
tomom, ki je nedosežen, a zamoie strem-	sejo dogovorili načelniki klubov. In se je tudi
ljenje za njim donašati šbodo našim narodnim	srečno izvel. Ali posebno treba povdariti, da
prijateljem in nas mora spraviti v nepotrebno	je bil gori omenjeni predlog Plačekov za ta
nasprotje žnjimi. Šibkeji naj se po-	kojšnje odpuš5enje tretjeletnikov vaprejet proti
kori močnejemu prijatelju in	glasom nemške levice, naj zahteva le garancije za to, da pritaje- »Politik« povdarja, da je desnica in
vanje svojih želja ne bo pomenjalo zanj, da	izlasti da bo češki poslanci častno izišli iz te
se odreka opravičenim zahtevam do nemotje-	tridnevne kampanje, a Nemci, in ž njimi tudi
nega narodnega, gospodarskega in kulturel-	prijatelj Koerber, da ao doživeli poraz, nega razvoja v deželi. Varstvo manj- Čehi bo dosegli, kar bo prvotno hoteli:
s i n a m v deželi, to je, kar more na-	pripustili bo predlogo o novincih, ne da bi Be
»Ustavna Srbija« in »Narod«, da je namreč Avstro-ogrrka predlagala ostalim velesilam, naj bi se Srbija okupirala, ako bi se zopet ponovili nemiri srbskih častnikov. Nemčija in Anglija, da ste temu predlogu pritrdili, ne pa Francija, Rusija in Italija. Tu se zopet vidi vsa zavratnoBt avstro-ogrske politike, katera najprej podkupuje in ščuva srbske častnike na nemire in potem na podlagi teh nemirov predlaga okupacijo Srbije.
»Ustavna Srbija« od minolega petka v
jako toplo priporoča spora-ibema radikalnima strankama
uvodnem člani zumljenje me4 glede sestave' nove večine v skupščini in nove vlade. Na koncu članka meni »Ustavna Srbija«, da so iz sedanjega parlamentarnega položaja mogoča samo dva izhoda in sicer: »ali da radikalni demokrati (zmerni radikalci) poprimejo vlado, razume se, o našem (skrajnih radikalcev) pristopu da jim bomo mi, v okviru določenega praktičnega programa, pomagali, ali — razpuščenje narodne skupščine in ponovno apelovaDje na narod. Kar se nas tiče, izjavljamo odkrito in iskreno, da bi radi pristali na ono prvo, ali da ne bi, zbog današnjih motnih razmer, mogli svetovati oao drugo«.
Kar se tiče razmerja med Srbijo in Turčijo izraža »Ustavna Srbija« prepričanje, da Turčiji ni ležeče do vzdržavanja prijateljskih odnošajev med Turčijo in Srb;jo. — Porta da se jako moti ako misli, da bo mogla izsesevati in zatirati srbsko prebivalstvo v Turčiji in se radi tega zavarovati proti Srbiji z nekaterimi batalijoni svojih vojakov na srbski meji. To njeno krivo na-ziranje da bi jo moglo drago stati. Morda da tudi Turčija računa s krivimi vestmi, katere razširjajo po Evropi nemški časnikarji o baje političnih zmešnjavah v Srbiji. Srbi so se tudi o"najtežjih časih znali složiti, kadar je to zahtevala potreba, a toliko lažje jim bo to sedaj, ko se v Srbiji ne tira več osebna in izdajalska politika, nego vse stranke isto žele in bodo jednako postopale. Trpljenje — zaključuje »Ustavna Srbija« — ni odobravanje, to treba da se zna tudi na Porti.
Dogodki na Balkanu. Skupna nota, katero ste Avstro-Ogrska in Rusija o sogla-šanju druzih velesil izročili Turčiji glede postopanja njenih vojakov o proganjanju ustašev, da je sestavljena v zelo energičnem tonu. V noti se izreka pričakovanje, da izvede Turčija reformni načrt brez posredovanj a mornaric evropejskili velesil.
Na južnem Ogrskem je redarstvo v nekem mestu aretiralo nekega Milana Niko-lajevica, o katerem se sumi, da je politični agent Borisa Sarafova in da med bolgarskim prebivalstvom južne Ogrske nabira dobrovoljce za macedonsko ustajo. Pri njem da so našli sumljiva pisma in Sarafove fotografije. Sploh, da se na južnem Ogrskem nahaja mnogo Sarafovih agentov.
Iz Carigrada poročajo, da bo bolgarsk ust&ši začeli obupavati nad VBpehom ustaje ter da so sklenili posluževati se cd sedaj naprej v veči meri anarhističnih sredstev in sicer tudi proti tujcem in njih lastnici.
Sedem batalijonov redifov je v Verišo-vicah položilo orožje, ker se je razširila vest, da bo mnogo njih albanskih sorojakov radi na kriatijanih izvršenih grozodejstev premeščenih v Malo Azijo. Izjavili so, da se bodo maščevali nad Šemsi pašo, ako Be ta pretaja izvrši ter da napadejo kristijane. Albanci so zopet začeli preganjati krščanske orožnike v Vučitrnu, Prištini in v drugih krajih, nekateri teh orožnikov so bili ranjeni.
V bitki, ki se je vršila te uni v solunskem vilajetu bilo je 180 ustašev ubitih. V okraju Kočana (vilajet Skoplje) pa so ustaši pobili neko komisijo za šcetje živine. Turške vesti poročajo, da se Bolgari udajajo ter izročujejo orožje.
Tržaške vesti.
•f* Janko Sami. V Boboto zvečer nam je došla iz Ljubljane brzojavka, da je tamkaj umrl gospod Janko Šumi, kr. viši kontrolor carinarakega urada v Trstu. Vest ta ni prišla nepričakovano. Gospod Šumi je hudo bolehal že dlje čaBa in je bil ravno radi bolezni sedaj na dopustu v Kranju in v Ljubljani pri svojih sorodnikih. Veči del svojega dopusta je preživljal pri svojih stariših v Kranju, a ko je pred kakim mesecem pri-
šel v Ljubljano v obiBke k svojim sorodnikom, ga je bolezen — srčna vodenica — napala cako hudo, da se ni mogel več povrniti v Kranj in je v Ljubljani izdihnil bvojo dušo. Okolo njegove smrtne postelje so bili zbrani zvesta soproga — ki je prihitela iz Trsta in je stregla svojemu soprogu v nJega zadnjih urah z največo požrtvovalnostjo in ljubeznijo — in vsi trije otroci.
Pokojni Janko Šumi je bil ljubezDjiv tovariš svojim souradnikom, mil prijatelj mnogim tržaškim Slovencem, zvest Čitatelj slovenskih listjv in skrben zaščitnik slovenskim delavcem v javnih skladiščih. Moral je leči v grob v najlepš mcžki dobi 45 let. Prijatelji, tovariši in znanci mu ohranijo blag spomin, a rodbini njegovi izrekajo aajiskreneje sožalje.
Pogreb bo danes popoludne ob 5. na ljubljansko pokopališče.
Imenovanja v carinarski stroki. Predsedn šive finančnega ravnateljstva v Tr- j stu je imenovalo carinarska oficijala Evgena C r u s i z a in Antona Mucka višima cficijafoma v IX. plačilnem razredu, carinarska azistenta Nikolaja Brazzanovicha in Danteja Antonaza carini rskima ofici-ja.oma v X. plačilnem razredu in <*arinarska praktikanta Autona V e r d i e r a in Mar-celja Czerwiskowskega carinarskima azistentoma v XI. pl&č:lnem razredu.
Politika v cerkvi. CKi sv. Ivana sm j prejeli : Vaša ves:, da se je vlada brez vsake potrebe odpovedala patronatu nad nekaterimi cerkvami v naši okolici, je popolnoma resnična. S»j je med temi cerkvami ravno tudi naša svetoivan^ka. Vaša vest odgovarja torej popolnoma žalostni resnici, ah ni popolna. Popolniti jo morate namreč v tem zmislu, da je temu koraku vlade pritrdil tudi škofijski ordinarijat. Interesiram župliani so uložili proti temu protest na ordinarijatu in na namestništvu, ali še danes čakajo ni odgovor. Iz tega sledi, da je cerkvena oblast sama pomagala ustvariti tisto možnost, na kateri se po pravici zgraža ljubljanski »Sovenec«, možnost namreč, da more tržaški magistrat nastavljati po okolici — irredentarske župnike !
Pri nas pri sv. Ivanu vlada nezadovoljnost s sedanjo župno upravo ; čujejo se pritožbe od ranog h strani. Ljudstvo ne more umeti, zakaj se tako zavlačuje z imenovanjem župnika, in sicer tacega, ki bi znal živeti v dobrem razmerju z župljani.
(To je prav lahko umeti. Na ordinarijatu se bojijo nastopiti z razpisom, ker vedo, da bo mag strat zahteval tudi za sv. Ivan tacega župn ka, kakor je na pr. v Rojanu. Ča bi se ustreglo tej zahtevi, na vstane bržkone vihar, ki bo sezal celo preko — R cmanj. Pred tem se vendar plašijo na ordinarijatu. Xa drugi Etrani pa nimajo p »guma za odločen oastjp proti magistratu. Na vladi pa se zopet boje — interpelacij v državnem zboru. Tako si na eni in na drugi strani ne vedo drugače pomagati, nego z zavlačevanjem. Op. ured.).
Taki 80! Naši poslanci v mestnem svetu in mi v t»m listu smo podali neoporečen dokaz, kaki namen: vodijo Italijane, ko hočejo pri našem sv. Ivanu ustanoviti italijansko šolo. Dokazano je, da jih o tem nikakor ne vodijo kulturni nameni, najmanje pa faktična potreba. Dokazano je, da italijanska šola pri sv. Ivanu ne bi služla potrebam namišljenih Italijanov pri sv. Ivanu, ampak bi bila le past, nastavljena slovenskim otrociČem. Ta italijanska šola bi bila le sredstvo za najhujo moralno tatvino — tatvino na naši krvi. Je-li si je možno misliti huje krivice, nego je taka tatvina ? ! Ta namen pa mora ogorčati tembolj, ko isti Italijani nočejo ustanoviti ni ene borne šole za tisoče mestnih Slovencev in se z nečuveno trdo v ra to ostjo branijo ustreč- faktični n ne le namišljeni kulturelni po-
dejstva : to je žalosten pojav, ki priča, kako zastrupljeni so vsi naši odnošaji. In taki ljudje so danes svetovalci na naši vrhni cerkveni
se potem zahvalil na udeležbi. Obžaloval je, da so se ljudje tako silno ohladili za učenje ruskega jezika ter je omenjal, kako se je
oblast«. To govori cele knjige o tem, kako bilo od začetka bati, da bodo Ćitalnični prose izvršuje dobljeni plemeniti nalog : mir naj j stori premajhni; tolik je bil naval, ko se je
pride v škofijo !
V opozorjenje rodoljubom
na
Hr-
otvoril kružok.
Potem je pozval
tajnico gospo Marico
vatskem ponatiskujemo iz »Naš® Sloge« na- B a r t o i - o v o, da prečita svoje poročilo, stopni dopisič iz buzetske občine v Istri: ki ee Je vsprejelo z odobravanjem. Isto tako Dvojica trgovcev iz Siska (Katerih imeni 86 Je sprejelo brez prigovora poročilo blagaj-
zveniti prav lepo po hrvatski) sta doposlala semkaj več tiskani i okrožnic, s katerimi javljata v nemškem jeziku, da sta otvorila na tamošnjem trgu »Comis*ions und Speditions Gesobaf-c za žito in proizvode zemlje. Mi se ne čudimo, ako se tamošnji Z dje poslužujejo v trgovini nemškega jezika, ! ker hrvatskega jez ka ne znajo, ali ga pa ne uri j ljubijo in ne cenijo, ali Čuditi ee moramo, da jih v tem posnemajo domači trgovci, ki torej nimajo niti toliko zavesti in narodnega po noa, da hrvatskim strankam v Istri peš''jsjo nemške okrožnice. Nadejamo se, da naš bratski opomin spameti ona dva trgovca ter da ee iznebita nemščine — vsaj s hrvatskim občinstvom. Ali Č3 ne pomore t«, govoriti hočemo jasneje in pokazati s prstom na domače širitelje nemščine v Hrvatski.
Nekoliko misli. Iz delavskih krogov nam pišejo : V dobi vseobčega kulturnega napredka smo prišli tudi do tega, da se polagoma odpravljajo razni »darovi«. Novoletna, velikonočna in bož.čna darila so obsojena, da morajo prenehati, a na mesto teh da mora nastopiti pomoč človekoljubnim napravam. — V' pri »Eiinosti« ste — vsaj tako pravijo nekaterniki — glasilo kapitalistov (!) ; vseeno pa upam, da vsprejmete teh par vrstic iz delavskih rok, namenjenih delavcu v korist.
Navadna velikonočna in božična darila naj le izginejo, ker brez teh, se-stDječih iz nekoliko sladČic , oziroma iz hleba boljega kruha, ali par desetič bo sleherna družina lahko izhajala in ne bo radi tega trpela posebne škode. Drugo je pa z novoletnimi darili. Tisoči in tisoči posamič-nikov in druž n čakajo vse leto na onih par gresev, katere navadno dobivajo za novoletni dar. Vsa leto gledajo, kako bi us:rezali dobrotnikom, ker se nadejajo, da se jih ti Bpomnijo ob novem letu. Marsikdo odlaša vse leto z nakupom kake cunje, ker računa na novoletno dardo.
Da bi reveži delali to le iz navade ali razvade, bi se tudi ta navada ali razvada že odpravila — ali premnogo jih je, ki ne morejo izhajati s skromno plačo, kamo-li da bi si mogb' prihraniti kakov novČiČ! Za take reveže so novoletni darovi v pravo odrešenje, da si morejo nakupiti najpotrebnejše v srcu zime ! Ako bi gospodarji v odškodnino za take darove — podrejenim primerno povišali plačo, potem bi bilo se-vtda kaj druzega. Ali na to gospodarji bržkone ne m s.ijo. Oni bi k većemu darovali par kronic kakemu Človekoljubnemu zavodu ! Tako pa bi bil faktično oškodovan le dotični revni delavec, dobiček pa bi ostal na strani gospodarjev !
Zi gospodarje same pa bi imelo t"> tuli svojo slabo stran, kajti delavec bo znal kaznovati gospodarja ravno tako, kakor je kaznoval gospodar delavca s tem, da mu je prikrajšal tisti navadni novoletni dar !
Moje skromno mnenje je torej, da naj gospodar, ako želi dobro svojim podrejenim, še nadalje obdarja iste ob aovem letu. Pač pa naj se odpravi nečuvena in za gospodarje tudi nečastna navada, ki velja marsikje, da se nabrani darovi dele med delavci in gospodarjem ! Toliko za danes. V prihodnje se morda oglasim še in opišem stvar bolj na ta nj ko.
Velikemu slovanstvu in njegovi bo
nika g. Muh e, na kar je sledila volitev novega odbora.
Gospod dr. P. je predlagal, da se stari odbor, ki je storil svojo dolžnost vedno in je delal kolikor je mogol, izvoli z vaklikom. — Ker Be je pa en g. odbornik odpovedal od-borništvu, bil je na njegovo mesto izvoljen g. Josip Z vi t ter. - Odbor je torej sestavljen takole:
Prtdsedn'k dr. C e r n e, tajnica g.a Marica Bartolova, blagajnica: g.čna Ljud mila Man k očeva. Odborniki: g.čna Gre-goričeva, g. Muha, g. Zvitter ^in g. Pogorelec. G. predsednik se je zahvalil na izvolitvi ter je zaključil zborovanje.
V a o b o t o, dne .S. okt. naj se vsi oni, ki se mislijo učiti ruščine snidejo v SI. Čitalnici ob 8. uri zvečer. — Vpisuje se pa v pisarni dr.a Rvbara (dr. Ćerne) ulica San Spiridione št. 3 vsaki dan od 4—6. ure popoluine.
vodja. Potem hoče pokazati oligarhiški gospodi, kako niže ljudstvo ne mara zanjo.
X ^ Opatiji je bilo skupno število gostov od 1. septembra 1903 pa do vštetega 23. septembra 2440 oseb. Od 17. septembra pa do vštetega 23. septembra je prirastlo 687 oseb. Dne 23. septembra je bilo navzočih 1789 oseb.
X V St. Petru pri Gorici je umrl dne 25. t. m. medicinec Valerij Ć e r n i c. Pokojniku je bilo 26 let. Tako so zopet položili v grob mlado nadobudno življenje.
Vesti iz Kranjske«,
*	Dramatično društvo v Ljubljani
je sklenilo zaprositi gospoda župana Hribarja, naj uloži v deželnem zboru prošnjo, naj bi isti od jirihodnje sezone 1904 —1905 dovolil slovenskemu gledališču prirejati predstave vsaki drugi dan. Tako bi slovensko gledališče zadobilo pariteto z nemškim, ker sedaj ima prvo po 3, drugo pa po 4 predstave n;i teden. V slovenski Ljubljani, v središču slovenskega naroda je taka xahtsva menda več nego opravičena.
*	Kdor zna, pa zna. ZiBtem, kateremu sledi justična uprava — načelnik dr. Koer-ber ! — je označen v nastopni notici, ki jo prinaša »Slov. Narod« :
»Povedali emo, kako je grof Gleispach Vpisovanje v otroški vrtec na frretl. lavskultantaMihejiča spravil na Kranjsko, da Odbor podružnice sv. Cirila in Metodija javlja, da bo vpisovanje otrok, ki bodo pohajali otroški vrtec na Greti, v torek 29, in sredo 30. septembra od 9. do 11. ure predpoiudne v šolski sobi.
Za vpisovanje treba krstni list, spričevalo o cepljenih kozah in o zdravih očeh.
V četrtek 1. oktobra prične šolsko leto s sveto mašo v župni cerkvi v Barkovljah.
»Slovansko pevsko društvo« vabi ce-: 1 njene svoje gg. pevke in pevce na redne	Nemški naklepi
pevske vaje, ki se vršijo vsak torek in petek trgovci« S ovencu p sejo: ob navadni uri v »Slovanski Čitalnici« in sicer v torek za možki, v petek za mešani zbor. — Oibor priporoča vsem, da se redno DJene trgovce nemške trgovske nastavljence,
bi ne mogel na Štajerskem postati sdjunkt, in k&ko je nemškutarskega avskultanta Os-waltitseha spravil v Celje, da bi le gotovo dobil na slovenskem Štajerskem adjunktovo mesto. Vsled tega premtš^enja izpraznjeni avskultantski mesti v Mariboru sta zasedla dva — Nemca. Tako se množi nemško urad ništvo na slovenskem Štajerskem. Kvaliteto tega nemškega uradništva jc pokazal slučaj Bratuša. Na noge, gg. Berks, It »bič in
in ljubljanski
»Vest, da nameravajo Nenoci po načrtu j profesorja Binderja pridobiti za Ljubljano in
in točno udeležujejo teh vaj, ker se bo za
. jc vzhuiila v krogih slovenskih trgovskih
čelo z novimi komadi za bodoči koncert. O nastavljencav občno nevoljo. Prepričani smo, tej priliki sprejemajo sa tudi nove pevske da 80 Nemci sprožili to misel v odgovor na
Odbor. i volitev v trgovsko bolniško blagajno, liadi
moči.
Včerajšnje slavje v Rocoill bb je teSa j« potrebno, da napnemo vse sile, da ee vršijo ob ogromni udeležbi in načinom da enake Btvari ne bodo prakticirale, ter da smo z največim zadovol stvom zapuščali nsš krepko in odločno odbijemo eventuelen na-
Rocol, nekoliko več jutri.	| Pad od te 8trani- Treba Je Pa tudi> da Proti
Na veselici zavoda SV. Nikolaja so	vsakemu takemu slučaju odločno protestiramo
nadalje preplačali vstopnino : Roza R .že 1 K.	ter 8e krepko ubranimo zapostavljanju slo-
Veselični odsek Trž. podpornega in bral.	venskega življa, bodisi že od slovenek h ali
društva 4 krone, Lucija Sere 2 kroni.	nemških trgovcev. Do sedaj smo Slovenci
Žemka podružnica družbe sv. Cirila	nastopali proti našim političnim eovražnikom
in Metodija v Rojanu priredi svojo veee-	Nemcem s preveliko obzirnostjo. Da bi sa
lico v korist ctroškega vitca ca Greti v Ne-	dognalo kaj sličnega n. pr. v Celju, bil bi
deljo dne 18. oktobra t. 1. v prostorih kon-sumnega društva v Rojanu.
Pevsko društvo »Zarja« v Rojanu priredi svojo veselico dne 15, novembra t. 1. Prostor in vspored se objavi pravoča3no.
Toliko na znanje drugim društvom, Nesreča na progi električnega tram-waya. Ko je šel 70 letni kmet Fran Križ nič včeraj ob 3. uri popoludne preko ulice Sv. Antona, zadel je ob njega voz električnega tram\vjya ter ga vrgel na tla. Neki redar ga je dvignil in odvedel na zdravniško postajo, kjer so mu obvezali nekoliko lahkih ran na glavi.
Najdeno. Mej včerajšnjo veselico v Rocolu je nekdo našel novčarko. Kdor jo je izgubil, naj se izvoli obrniti do gospoda Justina Arharja, ulica Alfieri št. 6.
Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ( ob 7. zjutraj 15.3, ob 2. uri popoludne i 22 1 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 771.3 — Danes plima ob 0.2* predp. ia ob 11 37
ondi ves nemški živelj po koncu ter bi sa dotičnoga trgovca prisililo, da svojemu slovenskemu uslužbencu Djim na ljubo tak'j službo odpove. Za to imamo dokaze v rokah J to ee je zgodilo pred nekimi leti z nekim slovenskim nastavljencem pri tvrdki K«">nig v Celju. Torej tako postopajo od nemškega duha prepojeai celiski nemškutirji, kateri bi, če bi ne imeli slovenskih odjemalcev, vsi skupaj poginili od gladu. Tudi mi Slovenci v Ljubljani, v središču slovenskega ozemlja, ne bomo mirno gledali, kako naši sovražniki importir^jo nam sovražne elemente ter sistematično izpodrivajo slovensko nastavljence. — Onim trgovcem pa, bodisi slovenje ali nemške narodnosti, kateri pojdejo na B nderjev lim, pi obljubljamo da jih buno primerno priporočali kupčujočemu občinstvu.
Prosimo pa da bi besedi sledila tu li dejanja.
trebi.	i z Velegrada svetega vsej Slavij i se v krat-
Državna oblast je storila torej le čin kem — v plemen.t slovenski namen — raz-najeiementarneje pravice e tem, da je pre- pošljejo znamenite vseslovanske raz-preč la nanero nečuvene krivice. Na stran glednice, ki bolo po vsem Blovanskem svetu te krivice pa se postavlja g o - ' vzbujale veliko pozornost! Naj bi sinovi in
dočnosti. S posvečenih tal Ciril-Metodijskih,	ofMjka ob b 2b 1'^dpoludne in ob 5.59 j
popoludne.
hčere Matere razglednice in
r i s k i list »L'Eco«, eno glasil naših duhovskih reformatorjev. V oKnačenje pravičnosti in moralnega nivoa tega prodajalni, da italijanskega glasila naj navedemo le njega vse Slovanstvo izrek, daje namestništvo zabranilo italijanski občini vzdrže-j vati šole v svojem jeziku!
Glasilo duhovsk h reformatorjev hoče oči-} vidno vzbujati domnevanje, kakor da je ho-i tela občina v kakem italijanskem kraju usta- j noviti laško šolo. To je nesramna laž. A list duhovnikov, ki tako očitno laže in falzifikuje 1
Vesti iz Štajerske.
— Vedno iste mah i nacije 1 Te dni je prinesla glasovita celjska »Deutsche Wacht« članek, kateremu je bil namen, da alarmira X Reakcija v italijanskem taboru, nemško javnost. Občinske volitve v Kopru eo se vrš le za-j Ta slučaj je tipičen. Na spodnjem Šta-
Vesti iz ostale Primorske
Slavije pridno raEširjali te ; četkom tega meseca. Vladajoča klika je go- jarakem je popolniti nak»j izpraznjenih sodnih jih zahtevali v vsaki naredni j tovo pričakovala, da se te volitve izvrše mest. To dejstvo je dalo povod Omenjenemu bi tako pomagali navduševati gladko in enoglasno. Hudo bb je prevarila, alarmu v nemški m listu. Članek je bil pri
rejen tako, kakor da se pripravlja nekuj groznega za celjske Nemce, kakor da raini-sterstvj namerja ob teh imenovanjih nečuven atentat na njihovo »posest c. Manever je vedno ist; in — prozoren. Kadar hočejo že a priori preprečiti, da ne bo imen .van kak slovenski kompetent in da sp« dnještajerski Slovenci ne dobe kake mrve pravice, vsikdar zaganjajo po . svojih listih silen hrup, ka*or
za njegovo ne več daljno veliko bodočnost. Razglednice razpošilja g. Metod Melicharek na Velegradu (Morava) t dovoljenjem slovanskega odbora.
Bassklj krnžok. Občni zbor ruskega kruika se je vršil v soboto ob precejšnji ade-ležbi členov.
Predsednik dr. Ćerne je navzočim predstavil gospoda vladnega komisarja Pertota ter
K.akor nedavno temu v Rovinju, tako so se tudi v Kopru pojavili začetki reakcije proti gospodstvu sedaj vladajoče oligarhije. Pojavila se je »ljudska« ali stranka kmetov, ki je stopila v borbo, Čeprav je vedela, da za 6edaj niti misliti ne sme na zmago. Nje glavni namen je bil, da pokaže gospodi, da ne piha v njen rog, in da čaka le na ugoden treno-tek, ko jej stopi na čelo spreten in sposoben
da se pripravljajo grozne reči. Ta ropot po listih naj dokazuje, da so nemški volilci silno razburjeni. S tem dokazom hite nemški listi k ministrom in — so hitro na Čistem žnjimi. In če potem pridejo k istim ministrom naši slovenski poslanci s prošnjo, naj se o imenovanjih dajejo voditi od vsaj nekoliko pravičnost' do Slovencev, tedaj pa se ministri sklicujejo na »silno razburjenje«, ki vlada baje med Nemci in menijo s prividnim obžalovanjem : Potrpi te — za sedaj res ni možno !
In tako ni nikdar »možno«, da bi Slovenci prišli do mrve pravice, ker nemški listi vaikdar skrbe za dokaze o razburjenju, da jih morejo nemški poslanci sporočati dalje gospodom ministrom, ki so (to se umeje) tudi veseli, dobivši pretvezo, da morejo dalje delati krivico np.šemu narodu in nameščati med našim ljudstvom eame nemško-nacijonalne uradnika. »Z obžalovanjem« sicer, ali nameščajo jih vendar in — prav radi !
To je tista komedija, ki Be redno plete med nemškimi listi, nemškimi poslanci in ministri. Mesto da bi o imenovanju uradnikom odločali oziri pravičnosti, zakona in faktične potrebe, odločajo le take grde komedije in mahinacije. Koliko čaea še bo dopuščal naš narod tako grdo počenjanje ee svojimi pravicami in življenskimi interesi. I)a — življenskimi! Kajti od imenovanja organov javne uprave je zavisno: kako se čuvajo ili ne čuvajo glavni kulturelni in gospodarski interesi naroda.
Razne vesti.
Prvi sestanek narodnih in naprednih novinarjev v Hrvatski se bo vršil v Zagrebu
dne 10. oktobra t 1. se sledečim dnevnim redom :
1.	Narodni in naprelni novinarji hrvat-eki, srbski in slovenski. Poroča g. dr. Ante
Radić.
2.	Osnutek novinarskega društva in pristop k osrednji zvezi slovanskih novinarjev v Pragi.
3.	Novinarska (tehnična) in novinarska (stanovska) organizacija. Poroča gospod dr. Milan Heimerl.
4.	Orijentacija o aktuelnem narodnem in političnem vprašanju. Poroča g. dr. Stjepan Rad i <5.
5.	Pokrajinsko novinstvo, njegove potrebe in dolžnosti. Poroča Peroslav Ijjubič.
6.	»Ruski kružok« ali »slovanski klub«. Poroda Josip Pasari<?.
7.	Za uspostavo porote.
8.	O zvezi z naš m tiskom v Ameriki.
Sestanek bo v prostorih »Obzorovega*
uredništva, vogal Marovske in Gundulićeve ulice, I. nadstropje desno. Začetek točno ob 8 uri zvečer in nadaljeval se bo naslednjega dne.
V Zagrebu, 26. sept. 1903.
Za sklicatelje: Dr. Milan Heimrl,	Stjepan Rad'č
glavni sotr. »Obzora«.	publicist.
Josip Pasarič, Dr. Sveti mir Korporič, urednik »Obzora«.	Dr. Milan Krištof
Dr. Ante Radić. ured. »Hrv. Nareda«, uradnik »D. ma«.	Peroslav Ljubi<5,
urednik »Podravca«.
Šola za enega otroka! V naši državi vladajo čudue razmere. Značilna pa je to, da se le te po največ tičejo samo Sioranov. Ako bi bilo to drugače, bi se mi ne vzn*-mir ali toliko. Beležiti moramo slučaj, ki kaže ne vrgjlvo, kako ljubeznivo Bkrbi naša preljuba Avet ija za — Nemce, kako pa zapostavi a — na®, uboge slovenske helote! V vasi Svatonjevice na Češkem vzdržuje 4 r ž a v a nemško ljud sko šolo za enega otroka Lani je b io v tej šoli 7 učencev. Letos pa p< haja to š lo samo ena učenka in še ta je hčerka uč teljeva ! Cujte to čudo kateri si morate za stotine svoje dece na goriškem, v Trstu, na Štajerskem in Koroškam vzdrževati svoje za-*<r»ne šo'e ! Tako po*t3pa vsem narodom pravična vlada avstrijska napram Nemcem vauo pa daja k večjemu — bat n ! Ć1 »veku bi zares skoro z i vrela kri voč?gltd taki krivici! No, pa n;i ravnodušno prenašamo vse; k večjemu, da včas h skrivaj zaškripijemo z ' zobmi ! To je naša mizerija---
Književnost in umetnost.
Družba sv. Mohorja. Družba sv. Mohorja šteje letos 76.058 udov, to je 3988 manj n^go lansko leto, ko smo bili dospeli do pr«čsstnega števila 80.046 udov. Po po-eamtzaih šk ti ah, oziroma krajih, je števiio sledeče :
Goriška nadškofija	8301 (—	396)	udov
Krška škofija	6205 (—	360)	„
Levantinska škofija	23293 (—	2115)	„
Ljubljanska škofija	30398 (—	915)	w
Trž.-kopersk škofija	4048 (—	220)	w
Sekovska škofija	560 (-j-	4)	„
Somboteljeka škofija	306 (—	40)	„
Zsgrebška nadškofija	423 (—	23)	„
Senjska škofija	188 (—	5)	„
Poreška škofija	102 (—	30)	„
Djakovska škofi a	63 (—	3)	„
Bosna	214 (-	15)	„
Videmska nadškofija	175 (—	8)	„
Razni kraji	462 (+	50)	„
Amerikanci	1119 (+	137)	„
Afrika in Azija	191 (—	51)	„
Skupaj 76058 (— 3988) udov Ta razkaz nam kaže, da emo po treh pokrajinah napredovali ; zlast so se odlikovali Amerikanci, ki štejejo 137 udov več nego lansko leto. Po raznih krajih je 50 udov veČ; v Bikovski škofiji. — Nazadek se kaže ki.ž9 po škofijah, oziroma krajih : La-vantinaka 2115, ljubljanska 915, goriška 396, krška 360, tržaško-koperska 220, Afrika in Azija 51, somboteljska 40, poreška 30, zagrebška 23, bosniška 15, videmaka 8, senjska 5, djakovska 3. — V družbene »zlate bukve«, v katere se po pravilih vpiše vsak novo vstopivši ud, se je zapisalo 7176 novih letnih udov, namreč od številke 234.722 do številke 241.889.
Družba razpošlje svojim udom letos 456 34S knj g. Pač častno število za mali in še tako razkosani slovenski narod! Če pri-žtejemo te knjige onim, katere je družba sv. Mohorja od svojega obstanka že podala svojim udom, najdemo, da je Slovencem vkup poklonila 9,300.040 iztisov knjig! V istini pa je to število še precej višje, ker so tu štete samo one knjige, ki so jih prejeli udje natisnjeni in izkazani v naših koledarjih. V Celovcu, 20. sept. 1903.
C) d b o r.
„Slovenija" slov. abiturijentom in akademikom.
Na podlagi narodne in socijalne ideje se temeljito teo-retiško izobraževati, ter, stojč izven strankarskih taborov, objektivno — proučevati razmere, v katerih živi naš narod
—	in si iz tega dvojnega vstva riti načelo za prihodnje delo, oprto na res utemeljeno, n e -slučajno prepričanje: — to je na kratko povedan program radikalno-narod-nega dijaštva, združenega v »Sloveniji«, v kolikor se ta posredno dotika politike. Ko smo lani stopali pred abi* turijente b pozivom, smo utemeljili svoj program natančno. Letos ee nam to ne zdi. neobhodno potrebno, ker nas že nekoliko poznate in ker upamo, da se ne daste opla-šiti in zmotiti po napadih in podtikanjih, ki smo jih postali deležni. Pred vsem nam jih je doneslo načelo svobode, s katero naj, po našem mnenju, dijak presaja politiške stranke ! Za nas je politika pred vsem veda. In v vedi je podlaga učenju : svobodna, neovirana po onih predsodkih, katerih je sigurno dijak poln, ki je brezpogojen pristaš te ali one politiške stranke in ki njenim voditeljem — prikimuje.
Enaka načela kakor mi zastopajo danes napredni dijaki v Čehih, v Hrvatih pa »napredna omladina«.
Nam se ne zdi nobena prednost, če ee ta ali oni dijak trka na prsa, češ : »v močni stranki sem«, m vsklika : »Imam lahek pri stop do ljudstva«. Ni vselej pravica in resnica tam, kjer je danes moč in masa! In svoje prepričanje vravnavati po tem, da bi ugajali gotovim gospodom, ali pa da bi imeli danes po milosti klerikalnih agitatorjev dostop do ljudstva, to je malo drago ! S cer pa že to, da klerikalci — trdeči, da ljudstvo a priori ne bo poslušalo neklerikalnega dijaka
—	zapirajo ljudstvo pred vsako tujo sapico, kaže, da oni »ključ d) ljudstva« ni tako trdno v njih rokah, kakor si domišljajo.
S tega staUšča objektivnosti sodimo tudi gmotno vprašanje slovenskega dijaštva, vprašanje, katerega »Slovenija« nikdar ne spusti iz oči j. Se danes dviguje svoj glas proti vsem onim, ki bi skušali urediti to vprašanje enostransko, pedeljujč podpore le onim, ki so njih politiški pristaši. Morala, potreba značajev, potreba slovenske sloge, ki bi bila s tem de bolj otežena,
ko bi vsaka stranka s svojim naraščajem postala takorekoč narod v narodu — to govori zoper take nakane. »Leonova družba«, o kateri piše neki list, da ustanovi akcijo za podpiranje klerikalnih dijakov, daje svoji ideji grdo egoističen značaj — saj taki darovi niso darovi — sebi pa slabo spričevalo, da si hoče tem potom pomnožiti somišljenike 1
Ko smo že tu imenovali slogo, povejmo še dve, tri o slogi. Da bi bila nam sloga prekoriBtna, to ve vsakdo, a misliti, da je mogoče ujediniti narod na podlagi enega programa,] eutopij a. Korakaj mo deljeno, a skupaj udarimo! Kjer so točke naših programov enake — in takih je, vspričo tujega pritiska, ki sedaj tlači naš narod, še vedno mnogo, ukljub razkosanosti — tam sodimo brez osebnih predsodkov k isti mizi ! Tako realno slogo želi »Slovenija« tako bo delala tudi nadalje, vsem prigovorom vkljub, ob vseuči-liškem vprašanju, ki mu bo, kakor do sedaj, posvečala vso pozornost.
O prednostih, ki jih uživa naše društvo na Dunaju kakor najstarejše, najuglednejše društvo, o sredstvih, ki nam jih nudi, da iz-polnuje svoj idealni namen, Vam ne bomo pisali tu : to si pogledate hhko sami. Tudi o našem bodočem delu ne bomo prorokovali, saj ste Vi sami, ki naj pri tem soodločate in sodelujete. Ne delamo obetov, imamo pa nade. Da ee nam izpolnč, to leži v rokah vseh onih, ki hočejo biti pravi Slovenijani.
Na zdar!
Za odbor: Predsednik :	Tajnik :
Rado Jereb, abs. pravnik, Fran Mzhalič, Vodice na Gorenjskem. modroBlovec v Ljutomeru.
Dostavek : Informacije o študijah na vi šokih šolah dunajskih dajejo razup odbornikov drage volje tudi: Rado Gnjezda, modro sloveč v Idriji ; Ivan Vesenjak, modroslovec Možganci na Štajarskem.
Brzojavna poročila.
Državni zbor.
DUNAJ 28. (B) — Zbornica poslancev. — Med došlimi spisi je interpelacija posl. Schopferja na ministra za deželno brambo, ki Be sklicuje na degradacijo rezervnega ka deta Antona Weberja radi odklonitve dvoboja, kakor tudi na uvrščenje rezervnega azistenčnega zdravnika Schumacherja v Ino-mostu, ki je bil zastopal Weberja pred častnim svetom, kakor jednostavnega črnovoj-nika. Interpelant vprašuje miniBtra, kako spravlja v sklad z dolžnostjo postopanja po zakoDU, ako se častniki, ker so ee ravnali po zakonu in so odklonili zločinstvo, kaznujejo z izgubo šarže, in kaj da misli minister storiti, da se ne bo več uveljavljalo zločinsko siljenje v dvoboj.
Na to je ministerBki predsednik odgo varjal na interpelacijo posl. \Volfa, ki je, sklicuje se na politično mišljenje predsednika upravnega sodišča, grofj Schonborna, pred-bacival temu poslednjemu, ker je predsedoval senatu, ki je odločil o pritožbi proti subvencijonarju katoliške šolske družbe po občini dunajski. Ministerski predsednik je izrekel svoje globoko obžalovanje, da se je v tej zbornici storil poskus, da bi se moža tako neomadeževanega značaja in tako izrazitega pravnega Čutstva, kakoršen je grof Schonborn, Bumničilo s pristranskim mišljenjem na izvr ševanju službe sodnika. Ministerski predsednik je izrekel svoje prepričanje, da vsa javnost istotako obsodi to neopravičeno očitanje, kakor je zavrača on.
Po prečitanju došlih spisov je odgovar jal ministerski predsednik dr. Koerber na več interpeleoij, na kar je posl. Biankini opozoril v nekem vprašanju na to, da tiranski sistem Khuena v Hrvatski traja dalje, o
j čemer pričajo dogodki v Zaprešiču v mino-j lem mesecu. Govornik se je pritoževal radi ' uporabljanja skupne vojske proti Hrvatski ter je zaprosil predsednika zbornice, naj primora ministra za deželno brambo v odgovor na njegovo, govornikove, stavljeno interpelacijo v tej stvari. — Zbornica nadaljevala razpravo v stvareh bede.
Mej došlimi spisi je predlog posl. Ga-brščeka radi subvencioniranja občine Sv. Lucija, okraj Tolmin, za dogradnjo ceste od Sv. Lucije v Lom; potem interpelacija istega poslanca na ministerskega predsednika kakor voditelja za pravosodje radi razpieavanja služeb na sodiščih v Primorju ; slednjič interpelacija posl. Spinčića in tov. na ministra za bogočastje in nauk, s katero se zahteva odgovor na rekurz proti cdmerjenju šolskih taks v občini Kastav.
Odpuščenje tretjeletnikov. *
DUNAJ 27. (B) Vojaški naredbeni list priobčuje naredbo vojnega ministerstva, tičočo se odpuščenja tretjeletnikov na trajen dopust. Naredba se tiče čet in zavodov, ki dobivajo možtvo iz Avstrije. V četah in zavodih, ki dobivajo možtvo iz Ogrske, je odpustiti le tisto možtvo, ki ima domovinsko pravico v Avstriji.
Kuga in kolera.
T JEN ČIN 24. (B.) V Pcjtangu, 6 milj se vero-vzhodno od Taku razsajata kuga in kolera. V zadnjih dveh mesecih je znašalo število mrtvih 2000.
Velik požar.
UNGVAR 27. (B.) Danes je požar upelil tukajšnje letno gledališče z vso garderobo gledališke družbe, ki gostuje tu. Zgorela je tudi sosednja tovarna za špirit z velikimi zalogami špirita vred.
Strajknjoei pometači-
NICA 27. (B.) Mej štrajkujočimi pometači in redarji je došlo do spopada, ob kateri priliki je bilo 8 oseb aretiranih.
Ruski car v Avstriji.
DUNAJ 28. (B.) V Miirzstegu se prirejajo na ukaz dvora za vsprejem carja velikanski slavoloki iz surovega lesu.
Smrt na gorah.
DUNAJ 28. (B) Listi javljajo iz Dunajskega Novega mesta: Dunajski odvetnik dr. Arnold Beck in njega brat, mlad zdravnik sta ponesrečila na Schneebergu. Odvetnik je mrtev, njegov brat težko ranjen.
Mednarodni mirovni kongres.
RONEN 27. (B) Včeraj popoludne je bila zaključna eeja mednarodnega mirovnega kongresa. Predsedoval je trgovinski minister Trouillot, ki je v svojem zaključnem govoru povdarjal nepriliČnosti oboroženega miru in koristnost pravega miru za vse narode.
I Izdajatelj In odgovorni urednik FRAN GODNIH.
Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost41 v Trst«
«XXXXXXXXXXXX *XX
Svoji k svojim!
ZALOGA
pohištva
dobro poznano
tGTarne mizarske zairnge y Gorici (Soltan)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
prej ^nton Čcrnigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosarlo) št. 1. hiša Marenzi.
Največja tovarna polica jriinorste dežele.
Solidnost zajamčena, kajti les se osuši vTto nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobne, dernl sestav. Konkurenčne cene.
W Album pohifttev brezplačen.
X *
X X X X X X X X X X X
x x
X X
X
X X
X X X
X
*
X X X X
IS *
*
x
x «
XXXXXXXXXXX XXX«*
■ m
Prednaznanilo.
Na Corsu, v hiši tik nekdanjega „Zelenega hriba", odpre te dni svojo delalnico in prodajalnico
ir zlatar *
DRAGOTIN VEKJET
(C. Vecchiet).
h t
h
>
■
> ■
sprejem* zavarovanje človeškega živ-jenja po naj razno vrstnejših kombinacijah pod tako ugodtimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in nit rt z zmanjšujočimi »e vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
ir
LAVIJA"
vzajemna zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fond 25.000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K.
Po velikosti druea vzajemna zavarovalijfcsi i»aše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
VSA POJASNILA DAJE :
Generalni zastop v Ljubljani, čegur pisarne ««> v lastni bančni Irisi v Gospodskih ulicah 12.
Zavaruje poslopja in premičnine pri°i požarnim Škodam po najnižjih cenah Sfkode cenjuje tnkoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in občuokoristne namene.
Mala oznanila.
Pv>d to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih renah. Za enkratno insercijo *e plača po 2 stot. zs besedo: ta večkratno insercijo pa se cena priručno tlita. Oglasi za v.* leto za enkrat na telea strnejo fO 20 K. ter se plačujejo v četrtletnih anticip&tnih obrokih. Najmanja objava 60 stot.
'mm:
..v
K
V Trstu.
Zaloca likerjev v sodčih in budilkah.
Parh^llP inl/nh ulica delle Acque 12 rdi llaUU JdlVUli Zaloga v-akovrstnih
▼in in buteljk. Postrežba točna, c=ne smerne.
Kavarne.
Anton Šorli
priporoča svojo kavarno »Commereio« kjer je aaa-jališče Slovencev. Na razpolago so eni slorjnaki in nnogi drugi časniki.
ne manjše od &©.0©0 kron
na hiše, zemljišče, dedščine
KAROL OFNER
Ulica Caserina št v. 6. - TRST. - Ulica Caserma št v. 6.
(Posredovalci izključeni).
v8* > Svoji k svojim
OBU VA L A.
—	Dobro jutro! Kam pa kam ?
—	Grem kupit par čevljev !
—	Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Plerotu. Tam v dobi te vsake vrste obuvala za moške, ženske 111 otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Reliar.
30 malih stanovanj
z eno sobo in 2 sobami in eno kukinjo se takoj odda v ulici Industria in ul. Guardia v lisah Siolfa. Pisarna v ul Giuliani št. 20 A, i. na.str. od 1—2 in 5—7 pop.
Urar F. Pertot
Trst ulica delle Poste 3, vopal ul. Torre b aoca Prodaje ►rebrne ure od 3 gld. naprej, alate ure «»'1 8 «{1.1. napivj. Izbor sten skiti ur, regofotoijev i. t d. Popravlja vsako- ; vrttae ure i>o jako zmerni ceni.
Rudolf Aleks, Varbinek
zaloga glasovirjev
najboljših tu- in inozemskih tovarn
»o

= Borzni trg* št. 2 21- nadstropje =
(nasproti sladčičarne Urbanis).
Kazposojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor
tu<li na obroke. Konkurenčne
KKaXXKXXXMXKXXKK
T
se odd;i restavracija v najem pod jako ugodnimi pogoji.
VeČ se poizve pri upravi našega lista.
C
xxxxxxxxxxxxxxxx
Prodaja manifakturnega blaga
SALARINI
v ulici Ponte della Fabbra št. 2.
in podružnica
„ynia citta 8i £on8ra"
ulica Poste nuove Št. 3. (Brunerjeva hiša)
-
Izgotovljene obleke za moške, dečke in otroke. Moške obleke od do 24 f^ld ; za dečke od 4 do 12 gld. Jopiči it enovij od 3 do 8 gld- Hlače it snovij od 2—4 gld. ravno take iz najfinejše volne od 4-50 do 8 gld. Velik izbor finih površnikov v barvah od 8 do 24 trld. Volnene obleke za otroke od 3—12 let od 2J>» do 9 gld ; isti iz platna od 1 do 5 gli- Haveloki 'Loiej) za moške, dečke in otroke fO zelo zmernih cenah Hlače od moleškina za delavce (iz lastne predilnice v Korminu). Močne srajce lastnega izdelka po l-2<> gld. Zaloga jopičev Orleans, platna, črnega io barvanega satena za pi-sarni-^o osobje.
Bogat izbor snovij za moške obleke toli na meter koli za naročbe po meri, koje se izvrže v slučaju dotrebe v 24 urah.
Tovarna za cementne plošče
ANDREJ STOLFA
Trst. - ulica dell'ludustria št. 1. - Trst.
Cementne plošče umedene od 25 in 33 cm, šestvogaloe plošče od 20 in 25 cm po K 2.—
Plošče v ribanjih po dogovoru. — Se ne boji nikake konkureuce bodisi glede cene ali kakovosti blaga.
JAKOB BAiBfČ
- trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7.
Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega ! in najfinejega. Najfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovso in otrobi. Razpošilja naročeno blaga tudi na deželo na debelo in drobno po jako nizki ceni.
—	TRST —
Piazza Nuova št. 1.
—	TRST —
Velika zaloga vsakovrstnega usnja najboljših tu- in inozemskih tovarn. Tovarna nadplatov ter vseh predmetov te stroke.
-HEEE Ugodne cene. =■
3van Semulič
v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša)
priporoča slavnemu občinstvo v Trstu
* TRST - UL Farneto 8. ■ TRST
iA priporoča svojo zalogo jestvin, kolčen nijalij, vsakovrstnega olja, najfinejše " testenine po jako nizkik cenah, na-dajle moko, žito, kavo, sladkon.
Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. Cenike na zahtevo franko.
in okolici kakor tudi po deželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
V zalogi ima vsako vstno pohištvo najfineje in drugih vrst iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v
vsaki množini. Cene so zmerne m postrežba točna in poštena.[ Ure od elektr. plaque zlata
Dve hiši na prodaj
z nekohkt) zemijsfiči v hliz ui mesra već povd uprainišivo »ED1NOS1I«.
Oglas:
IV Tomaju, na Krasu, je na prodaj predi
I vasi ležeča pr< storn* hiša z gospodarskimi
i poslopji, dvor,sceni, velikim vrtom in drugim
j zemlj ščem.
Pojasnila daje g. Anton Sonc v Tomaju.
oa
oa
Prodaj alnica obuval Jnlij a Xboma>nelli
C O RS O 8.
^^F* Velikanski dohod, za jesenski cas.
Zaloga ga loš.
Obuvala za gospode	Obuvala za gospe.
črna, angleška po gld 3-20, rumena,	črni ali rumena, angleška po gld. 3.30
> po gld. 3-50	nizki Čevlji lakirani ali lieli po gld. 1.80 Specijaliteta uhuval za dečke. >"aroelje po meri.
—= CENE NIZKE. =
o	oo	==o
oo
Pavel Oa
Trst, ulica Madonnina 3. Zaloga pohištva, |»op »ln;li e<jb-Dunaj—Trst.
Žeezno pohiStvo, zrcala iz Be'e'je. — Podobe v izboru in tapetarija. — Ure, šivalni stroji za dom jn obrt po najugodnejših cenah.
Lekarničarja
A. Thierry-ja balzam
je najboljše dljetetldno domače zdravilo proti prebaveim zaviram, p(^.jnju, alabo6tim, i^zav ci, ispenianju, ublažuje kašelj ter trgaDje, čifti sline in človeške potrebe. 12 mj?hb ali 6 velikih steklenic zabojem vred stane K 4.—
Lekarna pri angelju varuhu v Pregradi
(Rogatec Sauerbrunn.)
Pristno le zraven otifnieno varnostno znamko »nuna«. Priporoča se to zdravilo jemati vedno na potovanje.
Kdor želi imeti naiančno uro^ narodi zaupno pristno fsko remont, uro od 14 (>Ia«iue zlata, koja ura je bila na zadnji pariški razstavi odlikovana z največjim darilom. Te ure imajo neprckosljiv precizij-ski tek. katerega jamčimo pismeno za leta. Okrov ure obstoji iz treh odstočijivih po-krovcev (savonette) je krasno opremljen, fino-vdolben in graviran, modernega oskega facona napravljen z novciznaideno popolnoma nespremljivo amerikan ko golJin kovino in vrhu teg^ še prevlečen potoaa elektr. s 14 karat, zlatom. Ta ura se nič ne razloči oi pristne zlate ki velja. 200 K ter so kakor zlate in e lino nadme^tilo zlatih ur, ker obirže svojo vredoost. Da se te uri raz-irijo, smo ceno možkini in žensk m uram postavili le na K 16.— franko poštnine in < arine (prej so st^Ie K 35.—). K vsaki uri dod i se etvij.
Krasna moderna verižica za možke ali ženske-(ob jednem tudi za okoli vratfi) od pia<[ue zlaia K 5.—, 8.— in 12.—.
Vsako uro, koja ne ng^ja, se sprejme uazaj, tedaj nikik rizik.
•ivetovna znanost naše tvrdke kakor tudi vsak dan dohajajoča brizaaina puma in n knadna naročila jamčijo za resničnost tega, ker oznanjam . Pošiljanje se vrši po povzetju ali pr dplačilu dotičn ega zneska, Naročbe se imajo pošiljati na
H. FE1TH, Daiiaj, VI., Marialitato 33.
# Zaloga švicarske tovarne za ure ,,Chrono s". • Dopisuje se v vseh jezikih.
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Polnovplačani akcijski kapital
K 1,000.000
Kupuje in prodaja
t»e vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promete izdaja k vsakemu žrebanju.
Špitalske ulice štev. 2.
Zamenjava in eekomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale --------------------------kupone.	---
li
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzni —■	izgubi ---------
Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. EsJkompt in Inkaamr menic, "VB	Bor-~im naročila,.
Podružnica v Spije tu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice pruti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vioge do —	dne vzdiga. _ — —-— ~
Promet ■ čeki in nakaznicami.