Sekira in gojzd.
v
Bil je čas, ko sekira še ni imela toporišča. Človek pride v gojzd, da bi ž njo derv nasekal. Mlado drevjiče se ustraši in teče staremu hrastu nevarnost potožit. „Je li kdo od vas s sekiro v zvezi?" — vpraša jih stari hrast. „Nihče ne" — odgovore mlade drevesca — ,,sekira je sama v roki človeka". „Pojte tedaj nazaj" — reče starec — in nevbojte se, ne preti nam nobena nevarnost".
Cez nekaj časa pride človek sopet v gojzd. On je bil nataknil svojo sekiro na to p o ris če in strašno seka po gojzdu. Sopet gre mlado drevje staremu hrastu tožit. Sopet jih praša starec: „Je li kdo od vas s sekiro v zvezi?" „Je — odgovore — drevo se je s sekiro združilo". Na to uzdihne starec: „Gorje, zdaj smo poginili!"
Gorje, če se z unanjim sovražnikom združi tudi domači.
242
Odgovorni vrednik: Dr. jasez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef BlaZHik.