^^_________Pouk in zabava Modrost v pregovorih Drobiž. domačih in tujih. Iz življenja rib. Otrok. Ogromno je število vrst rib, ki jih (Konec) poznamo. Mnogo vrst pa tudi prirodo- slovci ne poznajo natančneje. Globoko Ko se otroci rode, so vsi lepi; ko se v morju žive čudne ribe, ki le izjemo- poročajo, so vsi dobri; ko umrjo, so mo pridejo na površje in le slučajno vsi sveti pridejo človeku v roke. Z opazovanjem Kdor otroka za roko prime, prime ma- in proučevanjem življenja rib se mno- ter za srce S° bavi francoski profesor Roule; iz Naj dela otrok na lastni pogubi, ma- "Jegovih spisov povzamemo nekatere terino srce ga vendar še ljnbi. JSd™ ' zanimale nase ci- Mali otroci mala skrb; veliki otroci, a^ žuželk k vehka skrb. i , i . •¦ i . ¦.,-,.., . . v . ., ,., . , . zrak to, kar je ribam voda, se znajo Mali otrod kaso jedo, vehki otroci srca ^ ^ prikgoditi ra2meram. živali. ., T.?' . . , v ki žive na suhem, so v tem pogledu Mali otroci stopajo starsem na prste, daleg z& ribami ^ ticamL Ribe so med veliki na srce. vsemi živimi bitji najbolj gibčne in Ko mali otroci jokajo, matere pojo; ko ume Ustvarjene so za življenje v vodi, vehki otroci pojo, matere jokajo. kjer playaio. so pa tudi ribe> ki lahko Mali otroci so revežev bogastvo. letajo in lazijo po suhem. Nekatere ribe Kjer otroci, tam je Bog. znajo celo plezati na drevesa. Ako so Otrokova roka je kmalu polna, otro- izpostavljene nevarnosti, da voda iz- kov srd kmalu pozabljen. hlapi okrog njih, se zarijejo v blato Z otroki se je prijetno igrati, ne pa go- in počakajo deževnega vremena, da spodovati. liihko zopet plavajo po vodi. Kadar Ko so otroci lačni, se ne igrajo. morajo preživeti dalje časa v blatu, Kdor z otroki spi, se moker zbudi. prilagode svoja dihala deloma celo Kjer so golobje in otroei, mora biti zraku. zmiraj raetla pri roci. Malokdo ve, da je riba izumila lov Za otroka je kmalu slabo vreme. na trnek- Ta način lova so poznale ribe Otroci so z očmi bolj lačni ko z že- že davno pred človekom. Globoko v j0(jcjj vodi spusti riba iz ust sluzasto vlakno, Otrokom je tuji kruh pogača. na katerem je prilepljena ličinka. Ta Mali otroci in testo hnajo radi gorko. S7abl Pkn naravnost V usta lacne ribe. A1v.,. . ! , le vrste nb, ki znajo loviti plen na JNezni otroci se morafo v gorkem ko- , i . , , , • ¦ , ¦-, ¦ -i ,. j o tinek, zive tudi v nekaterih jezerih vP^ ^' i 1 j. i j • 1 l ¦ • Srednje Evrope. Ko je otrok utonil, se vodnjak poknje. Med ribami g0 tudi dobri lovd ki Na otroku se vidi, kakšnega očeta ima. nimajo pušk> pač pa si pOmagajo na Malopridni otroci so nesreča hiše. t., način> da stre]jajo po mušicah s Otroci govore, kar starše slišijo. kapljicami vode, ki jih poženo z veli- Otrokom lahko daš staro kučmo, ne pa ko silo iz ust, tako da žuželke ubijejo stare glave. ali pa vsaj omamijo. V napadu in Ko gredo otroci kupovat, imajo kra- obrambi uporabljajo nekatere ribe marji semenj. lastno elektriko, ki jo je človek spoznal Ko začno otroci doraščati, se žačno šele v novejšem času. Teh rib je več starši starati. vrst. Med njimi je najbolj znan skat. Veliko je otrok sivih las. Te ribe omamijo z elektriko svojo 159 ___________________________VRTEC______________:_____________ žrtev, katere se potem z lahkoto po- 176b km, v eni sekundi pa 29 km. Ka- laste. ko hitro je to? Približno 75 krat liitreje Zanimivo je med ribami tudi raz- jo dirjamo kot kanonska krogla, dasi merje nied moškim in ženskim spolom. tega še opazimo ne. Jr"ri liudeh in živalib je dala narava ~ . . ,.„. moškim več telesne moči, ker morajo Srce Je ™J*><>lS** stroj. večinoma skrbeti tudi za samice, pri Ali tega ne verjameš? Glej, pri ne- ribab pa to pravilo ne velja. Med ri- katerih gre ta stroj 70 do 80 in še več baini najdemo krepke, do enega metra 'et brez prenehljaja in brezhibiio. f|i- dolge samice, katerik samci so pa sla- treje kot nihalo pri uri tolče in utrip- botni, komaj 10 cm dolgi in tako ne- !.ie> in sicer na uro okrog 5000 krat. sposobni za samostojno življenje, da Kdor doživi starost 60 let, mu je srce žive izključno le od samice. udarilo vsega skupaj 2 milijardi 625 Da služijo pri ribah. oči istemu na- milijonov in 800 tisočkrat. Kako kra- menu kakor pri živalih in človeku, je sen in vzoren motor je to, ki nam ga znano. Človek se pa nehote vpraša, kaj Je podanl btvarnik! prav za prav ribe vidijo s svojimi__________________________.______ očini. Profesor Roule, ki je preiskoval ribje oči, je ugotovil, da je mecl močjo Resitve V 9. Štev.: vida pri raznih vrstah. rib velika raz- lika. Pri nekaterih ribali je vid zelo 1. Križi. dobro razvit in ima v njihovem življe- črke jemlji v sledečem redu, začenši nju važno vlogo, pri drugih je pa okr- pri S v leveni kotu, tev dobiš: njen. Ribe z okrnjenim viclom vidijo Snaga in ied približno tako malo kakor človek v vzdržuje svet, mraku. Uho je pri ribah popolnoma nered in nemir okrnjeno; kljub temu pa ribe zelo do- Je p°su e vir* bro slišijo. Ribe so zelo občutljive za 2. številnica tresljaje, kar vedo vsi ribiči, ki ne trpe, . * „ , da bi med ribolovom kdo hodil v bli- 171| 501| 311{ 20 žini. Narava je poskrbela, da občutijo 2S (| 23 j[ 221| 25 . ribe zlasti korake na bregu, ker jim je 24II''7 26II'1 to v obrambi naibolr potrebno. * .." = ,," 29.lll8|T)9|[32 To se sučemo! „ , ., • , „„ Povsod pride vsota 98. Marsikaj nas vara. Tako n. pr. se nam zdi, da solnce plava nad nami, v 3. Slavec. resnici se pa zemlja suče okrog solnca Pazi na m\adike veje, na kateri sedi — in s kakšno brzino! Zvezdoslovci so slavec. Začni pri zlogu, ki ima največ (t» uganili, pa tudi točno preračunali, da je šest) odrastkov ter pojdi po vrsti do preletimo na tem teku okrog solnca v $<**• k} ™a sf.IUO e"e??v- tako v L- 2- i x nsn -l-- i-i j. 3- m zadnji vrsti, pa dobis: enem letu 950 miujonov kilometrov. Vsak dan se pomaknemo naprej za Ka.*Jar mlad9.leto ,. i i j. j i. -l-- cmnkn i -i pnde s svojim cvetjem, malenkost dveh mihjonov 544.000 kilo- zopet prideš slavec metrov; na uro 106.000 km, na minuto praznovat ga s petjem. Vrtec s prilogo Angelček (10 številk) stane za leto 1928/29 Din 22, Angelček sam Din 8. Urednik in izdajatelj: Jožef Volc, stolni kanonik v Ljubljani, Pred škofijo štev. 8. Rokopisi in rešitve naj se pošiljajo na »Uredništvo Vrtca in Angelčka« v Ljubljani, Pred škofijo št. 8. Naročnino sprejema »Uprava Vrtca in Angelčka« (dr. Jožef Demšar) v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 80. — Čekovni račun uprave št. 10.470. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani Karel Čeč.