List 45.
Politični oddelek.
Pomnoženje armade.
Merodaini krogi v naši državi so prišli do spo-znanja, da ie treba armado zopet pomnožiti, §i$er tojemo^sako letQ^OTestolnem ogovoru, da je sve-tovflijair po^oljijo^aa^ago^vlien, da se vsled trozveze lUjaičfisarJaati in da vlada mej Avstrijo in mei Rusijo glede sicer jako nevarnega Balkana nalpopolneree JJOB^^T a vzlic temu se hoče v teh mirnih in varnih > časih armado pomnožiti za celih 20.000 mož na letof
*
Vlada je, ko se je sešel državni zbor, koj predložila dotični zakon, kateri načrt pa je naletel na odpor pri vseh res ljudskih strankah, ne samo radi tega, ker se s to pomnožitvijo armade nalože ljudstvu nova krvna in denarna bremena, nego tudi_radi tega, ker je ta načrt kršil_pra#ico 20000 sinov naše države
Sedanji brambni žaSonTTri določa število rekrutov, katere se sme vsako leto poklicati pod zastave, je sklenjen za deset let Za vsako premembo tega zakona  je  treba  dvetretjinske večine v parlamentu  in
feftr tft rianaa   ni   rjnhiti,   ai   fo   hntela vlada pomagati
?¦ 7iY'j^AP S svojim načrtom je namreč zahtevala, naj se ji dovoli pridržati v vojaški službi nadomestne rezerviste. Po brambenem zakonu služijo ti samo osem tednov in imajo po zakonu pravico, služiti samo toliko časa. Vlada pa je hotela te reserviste, ki gredo 30. novembra na dopust, z novim zakonom primorati, da ostanejo še dve leti in deset mesecev v službi.
•> Vladni načrt je v svojem bistvu pomenil nekaka 'revolucijo od zgoraj. V smislu ustave bi nannieč morala vlada, ako hoče zvišati število armade, zahtevati premembo brambnega zakona in si zanjo zagotoviti  dvotretjinsko večino.   A   ker je vedela, da
te večine ne dobi, je hotela z navadno večino spraviti v veljavo zakon, ki obsega premembo za deset let veljavnega brambnega zakona in krši pravice, katere daje brambni   zakon   nadomestnim  rezervistom.
Označiti moralno stran tega vladnega postopanja, pač ni mogoče pri naši tiskovni svobodi.
Odpor protitgjTin^jTg^tu je bil posebno   močan na OgrsEem. vJCisl&vanj^^ nastopile pravIzjjjDragjsa^
VTactH pa je "vencTer   irvidela^~ttarngr^                     ne
prodere, da ga ne spravi v veljavo do dne 30. meseca novembra, kateri dan odidejo sedaj službujoči nadomestni rezervisti, in zato je kronski svet pod cesarjevim predsedstvom sklenil, umakniti parlamentu že predloženi načrt in ga nadomesti z drugim.
Oficijozno se je tudi že razglasilo, na kateri podlagi stoji novi načrt. Zahtevala se bo namreč po-množitev armade samo za jedno leto Za tako pomnožitev ni treba dvetretjinske večine v parlamentu, nego zadostuje navadna večina, ki jo t^lada vedno lahko dobi. Važnost pa tiči v tem, dp\ ij|S\fitebito načelno stališče, določevati stalno armado^ vedno za deset let skupaj.                                       ^
Ako bi v parlamentu imele ljudske stranke res kaj moči, bi pri vsakoletnem dovoljevanju armade lahko ljudstvu olajšale bremena militarizma. Toda ljudske stranke so maloštevilne in ne morejo dosti doseči. Odločitev je v rokah velikih strank, te pa ne bodo ničesar storile. Kakor se čuje, poskusijo socijalni demokratje pri razpravi o zvišanju armade pridobiti zbornico, naj dovoli zvišanje armade samo, če da vlada za to primerno kompenzacijo, in sicer, da se i Uvede dveletno službovanje namesto triletnega 'ji da se že izvede mnogo let obetana in nad vse inujno potrebna preuredba vojaškega kazenskega »plostopnika. To bi bila vsekako primerna kompenzacija, ker bi se ž njo olajšalo breme  militarizma in
Stran 442.
zagotovila vojakom pravna varnost, ki jo sedaj tako težko pogrešajo. A bojimo se, da bodo poslanci tudi sedaj kakor že tolikrat zamudili priliko, varovati korist ljudstva.