210 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 ZDRAVSTVENA SKRB ZA PODEŽELJE v 18. in 19. STOLETJU VIKTORIJAN DEMŠAR Mislim, da je prav edinstveno za slovensko podeželje, kar je zanj storil človekoljubni Pe- ter Pavel Glavar tudi v zdravstvenem oziru poleg že znanih njegovih prizadevanj za zdra- vo kulturno, versko in gospodarsko rast slo- venskega človeka v 18. stol. S svojim zgledom je pokazal, kako je treba skrbeti za zdravje. Ko je že bil upravitelj go- spoščine malteškega viteškega reda v Komen- di, je dal skopati 1749. leta na dvorišču zunaj komendske graščine 29 m globok vodnjak, da bi imeli zdravo izvirno vodo, ki so jo pogreša- li v graščini kakor večinoma tudi drugod v okolici, zlasti v Mostah in Suhadolah. Uporaba vode iz krajevnih potokov, kjer se je napajala tudi živina, je povzročala večkrat huda obole- nja, zaradi katerih so včasih množično umirali (znano je za leto 1757). Pa tudi živinska kuga se je rada pojavljala. Glavar je ta svoj vodnjak, ki še obstoja in je uradno zaščiten, uporabljal tudi za hladil- nik v vročih poletnih dneh. Ko je ta razgleda- ni mož kot župnik obsežne komendske župni- je (3,000 duš) obiskoval svoje župljane in prav vse hiše te župnije, h kateri so tedaj spadale tudi Tunjice, Zapoge in Pšata na Cerkljan- skem, je videl pomanjkanje higiene v premno- go nezdravih bivališčih, zlasti med lončarji. V isti sobi se je izdelovala glinasta posoda, po- zimi tudi sušila in v istem prostoru so zlasti pozimi spali zdravi in bolni. Tudi zdrave vode mnogokje ni bilo. Tem ljudem je hotel po- magati, posebej bolnim, o čemer bo še govor. V vseh zadevah je bil svojim ljudem najboljši svetovalec. Tako s svojim zgledom, s poučno besedo pa tudi s finančno pomočjo (kar je raz- vidno iz njegovega prvega testamenta leta 1752). Večkrat je bila v času njegovega delovanja v Komendi živinska kuga, zlasti še leta 1761, ko je samo v Suhadolah poginilo čez 100 glav goveje živine, pa tudi v Mostah, na Križu in G maj niči je večji del živine zbolel, v grašči- ni pa je bilo vse zdravo, ker se je pazilo na higieno kot trdi tedanji kaplan Zagoričnik v pismu z dne 15. 9. 1761, ki ga je poslal P. P. Glavarju, tedaj bivaj očemu v Rimu: » Omnia sunt sana, praeservativa tarnen adhibentur solicite ac stabula sunt occlusa», Radi so upo- rabljali apno za beljenje hlevov in pri zakopu poginule živine. Leta 1766 se je Glavar preselil iz Komende na svoje graščinsko posestvo v Lanšprežu pri Mirni na Dolenjskem, ki ga je kupil za 25.000 forintov od grofa Alojzija Auersperga. Tudi tu je Glavar ljudem vsestransko pomagal k napredku. Ko se je pa čutil oslabelega — bil je srčni bolnik, ki mu je trebanjski kirurg po- novno puščal kri — je 21. 1. 1784 poskrbel za oporoko, v kateri je določil za glavnega dedi- ča revne in bolne brez razlike stanu iz ko- mendske fare na Gorenjskem in za podložni- ke lanšpreške gospoščine. Umrl je v Lanšpre- žu 24. 1. 1784. »Za vse te bolnike naj se zgradi primerna bolnišnica s stalnim zdravnikom v Komendi,« kjer sem ¦— tako pravi v oporoki — »večino svojega premoženja s svojo prizadevnostjo kot začasni upravitelj imenovane Komende, tudi istega pridobil. »To oporoko so podpisali poleg testator j a še zdravnik Anton Jelovšek, kirurg Jože Ebert, mirenski vikar Franc Gartner in šentrupertski nadžupnik Štefan Videtič. Svojima posebnima zaupnikoma: novome- škemu proštu dr. Martinu Jabačinu in svojemu adoptirancu beneficatu in magistru Jožefu Tomlju v Komendi pa je dal še posebna na- vodila, po katerih oba dosmrtno uživata do- hodke iz lanšpreškega 'posestva, po smrta obeh pa naj se uredi izgradnja bolnišnice v Komendi iz prodane gospoščine v Lanšpre- žu. V oporoki je določil, naj imajo v tej bolniš- nici prednost najprej domačini in med ubož- nimi najubožnejši. Ti naj bi bili oskrbovani s potrebno hrano, obleko, zdravili, posteljnino in ljubeznivo postrežbo. Določil je, naj se nastavi zdravnik, ki je ljudomil in vešč jezika domačinov, torej vešč slovenskega jezika. Zdravnik naj ima prosite stanovanje, letno plačo 150 forintov ter sme zdraviti tudi druge zunaj bolnišnice, vendar ne na škodo bolnikov v bolnišnici. Posebej zahteva, naj ima zdravnik vedno pripravljena potrebna zdravila in naj o njih vodi poseben zapisnik. Upravo bolnišnice vodi komendski Glavarjev beneficiat, ki mora vso potrebno oskrbo urejevati. Bolnike mora obi- skovati in poizvedovati, kaj potrebujejo. Zdravnik pa naj ga dnevno obvešča o stanju bolnikov. »Za večne čase« ima pravico spreje- mati v bolnišnico beneficiat, v primeru smrti pa župnik ali kaplan v Komendi. Predlagati sprejem domačih bolnikov ima pravico ko- mendski župnik, za lanšpreške pa lanšpreški posestnik, v primeru administracije »Komisija ustanov« in če te ni, pa ima pravico svoje rev- ne in bolne farane predlagati krajevni župnik. Beneficiat je dolžan vsako leto konec ja- nuarja predložiti obračun za preteklo leto ko- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 2111 »Glavarjeva bolnica« špiial v Komendi misiji ustanov pri deželni oblasti: koliko bol- nikov je bilo oskrbovanih, koliko jih je umrlo, koliko ozdravelo in koliko jih je ostalo v bol- nišnici, koliko je stalo vzdrževanje za zdra- vila in drugo oskrbo. Da se bo mogla bolnišnica zidati in z vsem okrbovati, naj se v ta namen takoj uporabi polovica dohodkov po smrti prvega uživatelja (seveda se morajo prej odplačati morebitni dolgovi na posestvu). Po teh navodilih sta izvršitelja Glavarjeve oporoke sestavila Ustanovno pismo 8. okto- bra 1784, ki je bilo z raznimi navodili še po- sebej potrjeno od kranjske deželne vlade v Ljubljani 9. 7. 1803. Preden je prišlo do gradnje te bolnišnice, je bilo treba še mnogo ovir odstraniti. Sprožena je bila misel, naj bi se izkupiček prodane Gla- varjeve graščine uporabil za bolnišnico usmi- ljenih bratov v Ljubljani. Temu se je uprl' komendski beneficiat Tomelj. Vsa zadeva je bila predložena cesarski dvorni pisarni na Du- naju, ki je B svojim dvornim dekretom z dne 31. 1. 1799 končno odbila kakršnokoli dru- gačno razlago Glavarjeve oporoke, kakor je testator sam hotel imeti opravljeno. Tako se je pod vodstvom beneficiata Petra Janežiča leta 1804 zgradila bolnišnica — (»Krankenhaus« — imenovana v oporoki in prav tako tudi na gradbenem načrtu iz 1802). Ko je bila zgradba tudi notranje oprem- ljena, so leta 1805 sprejeli prve bolnike. Do le- ta 1812 je bolnišnica po testatorjevi zamisli neovirano delovala. To leto pa je francoska okupatorska oblast po intendantu Baselliju isto ukinila in ves kapital prenesla na ljub- ljansko civilno bolnišnico z obljubo »da bodo komendski bolniki dobivali dnevno po 7 kraj- carjev«. Toda ti bolniki so bili opeharjeni, ni- hče ni dobil niti krajcarja. Po končani francoski okupaciji je avstrij- ska deželna oblast v Ljubljani (16. okt. 1815) zopet vso imovino Glavarjeve ustanove vrnila komendski bolnišnici, ki je ponovno začela delovati. Število bolnikov je vedno naraščalo, zato se je morala zgradba povečati, seveda z novimi težavami. Kranjski deželni odbor je postal poseben varuh Glavarjeve bolnišnice, ki je konec 1864. leta imela že bogato vsoto 167.025 forintov. To bogastvo je začelo mnoge mikati, da si ga prisvojijo. Tako je kamniški župan dr. Voš- njak, ki je bil tedaj deželni poslanec, dosegel od deželnega odbora v Ljubljani (št. 9093 z dne 7. 1. 1889) predlog, naj bi se kapital ustanove (konec leta 1886 je znašal že 195.233 forintov) prenesel v Kamnik, kjer bi se lažje zgradila večja bolnišnica. Ta predlog je komendski upravitelj bolni- šnice župnik Matevž Tavčar odbil s pojasni- lom, da bi bila vsakršna odtujitev denarja in ukinitev bolnišnice v Komendi v nasprotju z namenom testator j a in z že citiranim cesar- skim dvornim dekretom. Vse mogoče (trditve Kamničanov so sprožile novo misel, naj bi se del kapitala odtrgal za novomeško bolnišnico, ker je Lanšprež v tej dolenjski regiji. Tudi to bi bilo nekaj nasilnega. Vse to prerivanje sem in tja je zaključila končna obravnava v Komendi z odlokom de- želne vlade št. 13810 z dne 27. 11. 1907. Tedaj se je odločila preureditev Glavarjevega zavo- da in namestitev stalnega zdravnika v Ko- mendi. Ostalo pa je pri sitarem, le strežništvo 212! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 se je spremenilo. Laične strežnice so zamenjale izšolane bolniške sestre — usmiljenke iz Za- greba, ki pa so po prvi svetovni vojni odsto- pile to strežništvo ljubljanskim usmiljenim sestram. Prva svetovna vojna je uničila tudi ves ka- pital Glavarjeve bolnišnice, ki je znašal leta 1914 veliko vsoto 545,718 kron. Takratna de- želna vlada je brez vednosti upraviteljstva bolnišnice to vsoto na svojo roko odstopila za vojno posojilo in s tem se je tudi Glavarjeva bolnišnica spremenila po letu 1918 v ubožno ustanovo za oslabele osebe, za katere so po ukinitvi določene letne dotacije od nove ju- goslovanske oblasti v Ljubljani do leta 1928 morale plačevati odtlej tiste občine, ki so ime- le svoje »uboge« v tej ustanovi, ki je tolikim ljudem skozi dobro stoletje izkazovala vso re- snično bolniško oskrbo iz usitanovnikove imo- vine-gratis. Stalni zdravnik je bil v Komendi le obča- sno. Sicer pa je bolnike oskrboval zdravnik iz Kamnika. Kvalificirane bolniške sestre usmi- ljenke so po zdravnikovem navodilu skrbele za oslabele, pa tudi zunanjim ljudem so mno- go dobrega storile za zdravje. Se danes je živ spomin na »špitalske sestre«. V zadnjem letnem poročilu (z dne 6. 3. 1941, št. 9) prosvetnemu oddelku banske uprave v Ljubljani je upravitelj bolnišnice župnik Ja- nez Zabukovec sporočil, da vrednostni pa- pirji v skupnem znesku 545.748 avstrijskih kron in 68 vinarjev, ki jih banska uprava dravske banovine hrani, niso nič donesli. V oskrbi pa je bilo leta 1940 11 onemoglih mo- ških in 7 žensk. Za domače prizadete je plače- vala komendska občina v prvem četrtletju po 7 din, v drugem četrtletju do 1. okt. po 8 din in zadnje četrtletje po 8 din in pol. Za tuje pa so plačevali od 7 do 10 din dnevno. To je bilo zadnje uradno poročilo s pečatom P. P. Glavarjeva bolnišnica v Komendi.« Leta 1947 pa je ustanova Glavarjeve bolniš- nice prenehala delovati. Zgradba z vrtom je postala last ljudskega premoženja. Bolnike in onemogle iso prelselili v »Dom počitka« v Mengšu in Domžalah. Žal, skoraj polovica gradbene zunanjosti je izgubila prvotno lice, ko so več prostorov znotraj preuredili za šolske razrede. Danes v zgradbi ni več šole, pač pa je po zaslugi kra- jevne skupnosti v Komendi prenovljena nek- danja Glavarjeva bolnišnica postala splošni arhiv kamniške Občine in Društvo upokojen cev ima v pritličju nekaj prostorov. Pri ljudstvu pa je še trden spomin na Gla- varjevo bolniško ustanovo, ko se ta zgradba še vedno redno imenuje »špiital«. Ker pa je vsak podatek o zdravstvu v teku preteklih stoletij na Slovenskem res drago- cen, je le prav, da se poslužimo tudi cerkvenih oznanilnih knjig, saj se je skoraj povsod (še do druge svetovne vojne) ljudstvo obveščalo v cerkvi tudi o zdravstvu, ki je zadevalo na splošno vse ljudi, kot npr. cepljenje otrok zo- per koze, skrb za higieno pred nalezljivimi boleznimi in podobno. Pa tudi o vpeljavi mr- liškega ogledništva je zanimiv zapis v teh knjigah. Za primer imam pri roki več oznanilnih knjig iz 19. stol. od leta 1824 dalje v župnij, arhivu v Komendi. Obstoji 9 takih knjig od 1824 do 1900. Pisane so večinoma v takratni ljudski slovenščini pa tudi v nemščini in la- tinščini. Cerkev je skušala pomagati, če je šlo za ljudski blagor in za ljudsko zdravje. To se je navadno sporočalo faranom, ki so bili navzoči pri nedeljskem bogoslužju, iz oznanilne knji- ge. Kar pa ni bilo primerno za oglaševanje v cerkvi, je pa poseben občinski klicar oklice- val zunaj cerkve in to mnogokje še po drugi svetovni vojni po jutranji maši. V mestih, kot npr. v Kranju je občinski stražar z bobnanjem klice val ljudi na poslušanje odločb raznih ob- lasti še po prvi svetovni vojni. Dandanes ve- mo, kako je s takimi obvestili. A Po letu 1825 je bilo vsako leto skrbno ozna- njeno cepljenje zoper koze: kdaj in kje bo potekalo in za katere otroke. Po cepljenju pa so bile matere posebej povabljene, da že ce- pljene otroke prinesejo na pregled. Seveda se ta navodila niso stoodstotno izpolnjevala, vsaj začetkoma ne. Zato je tedanji župnik Franc Peterca na 5. pobinkoštno nedeljo 1825 ozna- nil, da je treba prinesti še necepljene otroke v župnišče »v tork dopoldne in popoldne« da kakiga atepanja ne bote imele, bogajte!« Ta- ko se je podobno ponavljalo še več let. O bin- koštih 1830 pa je bilo povedano: »Otroke, ki se jih ne prinese v župnišče, boste morali ne- sti u Mekinje«. (Tedaj je bil kamniški okrajni urad v mekinjskem samostanu). Pozneje je bilo cegljenje otrok s pregledom ali v mež- nariji ali v špitalu ali v šoli v Komendi. Iz oznanila župnika Martina Grosa na 5. pobink. ned. 1840 pa je razvidno, da zavest o koristnosti cepljenja otrok zoper koze še ni zajela ljudske duše na splošno. Naj navedem: »Juter na sv. Urbana dan imajo vse matere cele fare zjutrej ob 9. uri svoje otročiče kte- ri so letos rojeni in tud vse druge kater so že pred rojeni, pa jim niso še koze stavlene ble, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 213 u mežanarijo pernest, da jim bodo koze stav- lene. Nobena nima ven ostati. Ce bo ktera ven ostala, bo s tistim poštrafana, katere so za ta- ke puntarce postavlene.« V poznejših oznanilih ni več strožjih opo- •zorii, iz česar je sklepati, da so to zdravstveno preventivo začeli jemati resno. Gotovo pa je k splošni zdravstveni izobrazbi pri ljudeh pri- pomogla tudi Glavarjeva bolnišnica v Komen- di, kjer je bil zdravnik z določeno nalogo po- magati tudi bolnikom zunaj bolnišnice. B Zanimiv je pouk o strupenosti volčje češnje ali volčjaka, ki raste po naših gozdovih. V oz- nanilni knjigi je napisano nemško besedilo v gotici in sicer na 21. pobinkoštno nedeljo 1826. Nazorno opiše liste, dišeči cvet, iz katerega postane v avgustu že lep temnoplavkast sad, vabljiv, omamljiv in zelo strupen. Ce človek užije tak sadež, postane omamljen, prične ss dušiti in bruha; lahko povzroči tudi očesno slepoto. Protisredstvo: Obkladke s kisom na- močene polagati na trebuh in nogi ter klistir iz ajbiša (slez) in pšenice. C Leta 1836 je morala v vaseh Moste, Suhado- le in tedanji Kaplavasi razsajati hujša bolezen, ki pa ni označena. Ker je razsajala v avgustu, ko je tudi v tem stoletju kdaj do ureditve vo- dovoda po drugi svetovni vojni razsajal tifus, je verjetno tudi itedaj bil tifus, tista »huda bolezen«. V tem času so se vodnjaki izsušili, zato so ljudje tudi zase uporabljali vodo iz Pšate ali Tun j išče, kamor so redno vodili ži- vino napajat. Na 13. pobink. nedeljo — 21. avgusta 1836 — je bilo oznanjeno, da bo v sredo na sv. Jer- neja dan maša na Križu v zahvalo, »da je hu- da bolezen prenehala in da so bile druge vasi v fari te strašne šibe obvarovane.« Tudi že leta 1757 je razsajala po komendski fari nalezljiva kužna bolezen, kot jo omenja pismo komendatorja Tesitaferrate kot »molte gravissime malattie di febre maligne«, zaradi katere je bil v Komendo poslan od deželne vlade poseben zdravnik, da bi olajšal in zdra- vil te obolele, med katerimi jih je od 100 ko- maj 50 ozdravilo. (Pismo, poslano P. P. Gla- varju z Malte 13. dec. 1757). Iz tega poročila o najtežji vročinski bolezni je sklepati, da je mogla biti tista bolezen verjetno ali tifus ali griža, ko je bila v avgustu do začetka jeseni. D V nedeljskem oznanilu 10. 3. 1871 je pove- dano: »Na Notranjem pa tudi po nekaterih krajih na Dolenjskem je veliko pomanjkanje in lakota. Po vsih krajih se za te reveže mili darovi pobirajo, torej se spodobi, da jim tudi mi kaj pomagamo. Zato bo danes teden mež- nar po cerkvi darove pobral«. Nabralo se je 16 goldinarjev in 50 krajcarjev. Za tedaj kar lep denar. Lakota pa je povzročala nedohranjenost in s tem tudi razne bolezni. Ljudje so si poma- gali po svojih najboljših močeh. E Čeprav naslednje ne sodi naravnost k zdrav- stvu kot takemu, se mi zdi vendarle umestno, da se ne opusti vest o začetku mrliškega ogled- ništva na slovenskem podeželju. Na Veliko noč 1825 je vpisano: »Vam ozna- nim, de od visoki deželne oblasti je bilo že pred dvema lejtmi zapovedano, da mora tudi po deželi kakor je že po mestih zdavnaj na- vadno sledni mrlič od u timu postaulenega moža poprej ogledan — on pokopan biti. Krog in krog nas se je to ogledovanje že pred časa začelo. Kresija tudi to per nas upelati zapove. Namen merliča ogledovati pa je ta-le: 1. Da koga živiga, ktiri se jim smertni zdi, ne pokopljejo. 2. Za nalezljive bolezni hitro zvedeti, da more Gosposka precej od začetka nevarnost odverniti. 3. Obvarovati, de se merličeva bolezen po obleki in poj steli umerevšiga druzih ne prime in ne raznese. 4. Zvedeti skrivni poboj in ubijavca. De se ta dobrotljivi namen merliča ogledo- vanje doseže, je per tim to-le potrebno: a) Povedati merliča bolezen. b) Ogledati merliča c) V potrebi razsojevalca ogled imeti. Noben merlič se ne sme po postavi prej ka- kor 48 ur po storjeni smerti pokopati, zunaj ktiri hitro gnije in smerde ali to le po zado- blenim gosposkinskim dovoljenjem. Merliča ogledovati bi imeli le padarji, kir pa tega ni soseska med seboj umniga in po- šteniga moža ktiri zna pisati, u tim zvolijo. Jaz menim, de ne boste nič čez to imeli, ker sim jez k tim šolmaštra odbral. Od tega mora zde j po postavi vsak merlič u moji fari ogle- dan biti in poprej ne bode noben pokopan, dokler ne bode od šolmaštra meni zedelc na- prej pisan odra j tan. 214 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 Kaker hitro tedej eden tu ali tam umeri bode, tako hitro za naprej šolmaštra za ogle- dovanje pokličite, cvancgarca mu bode mo- gla po postavi za to delo dana biti in šolmašter bode po njemu danih postavah ravnal.« To delo je opravljal učitelj skozi 19. stoletje ko je bil učitelj navadno tudi še organist in cerkovnik. Ko" pa je nastopil konec prejšnje- ga stoletja organist obenem tudi cerkovnik kot samostojno službo je učitelj bil tega bre- mena odvezan. Organist pa je to opravilo vr- šil še več let po drugi svetovni vojni, dokler ni to delo prevzela strokovna zdravstvena slu- žba. Iz teh skromnih podatkov je razvidno da so tedanji c,dgovorni faktorji skušali ne samo v mestih, temveč tudi po podeželju osnovna zdravstvena navodila ljudem približati, koli- kor so bila nujno potrebna in splošno že zna- na in priznana. VIR 1. Beneficijski arhiv v Komendi — oporoka P. P. Glavarja. — 2. Župnijki arhiv v Komendi — oznanile knjige Iz 19. stoletja.