MrlM v scnd in Inči. Luč. Dva in petdeset odstotkov zlata na svetu daje Afrika, 95 odstotkov dijamantov prihaja od tamkaj. Dijamanti so ravno najbolj Afriko razkrili. Leta 1871 so začeli izkopavati dejamante, in sicer v Kimberley jami. Farmerji, ki so poprej v onih krajih prodali posestva, so izkupili Ie par tisočakov, ker v resnici je bila posest vredna milijone in milijone, a podzemeljskih zakladov prvotni lastniki niso peznali. Dijamantna polja v Kamaqualandu, ki so bila Odkrita pred štirimi leti, so vrgla v dveli letih dragocenih kamnov za bogznaj koliko milijonov. Največja dijamantna jama je pri mestu Pretoria. Ako se postaviš ob rob jame, vidiš delavce na dnu majhne kakor lazeče mravlje; trideset let so rabili, da so izkopali to na celem svetu najbolj globoko jamo. V teku 50 let, odkar so afriška dijamantna polja v polnem obratu, so izikupili njih lastniki za dragulje milijarde in milijarde.  Tudi afriška zlata polja predstavljajo vrednost kakor malo kje drugje na svetu. Razun zlata in dijamantov še hranijo tla Afrike razne druge zaklade, ki obetajo temu delu sveta najboljšo bodočnost. Gre predvsem za baker, katerega je polno v Rodeziji in te množine bakra že danes ogrožajo obstoj amerikanskih bakrenih rudnikov. V Griqualandu so odkrili neizmerne zaloge mangana. Po deset tisoč ton mangan rude prepeljejo vsak teden iz omenjenega rudnika k morski obali po želcznici. V Transvalu je mnogo dragocenega platina. V Kenvji pridelujejo kavo, v Rodeziji so neizmerno obsežne tobačne plantaže. Znameniti so tudi afriški kakao nasadi. V Transvalu cvetijo celi gozdovi oranž, ki dajejo zelo iskan sad. Bombaž uspeva tamkaj, kjer je bila pred leti še puščava, a jo je spremenila napeljava vode v najbolj rodovitna polja. Senea. Poleg dalee žareče luči mora biti cudi senca. Ena najbolj občutnih afriških nadlog so kobilice, o kojih množinskem pojavu mi Evropejci niti pojma nimamo. Kjer sc spustijo afriške kobilice na zemljo, tamkaj je brczupno uničena celotna žetev. Lansko leto so izdali samo v okraju Kenyja za pokončevanje kobilic težke milijone. V Egiptu so reclne kolone, ki se pečajo z uničevanjem kobilic. Na tisoče delavcev izkoplje globoke jarke, da vlovijo kobilice v jarke in jih potem sežgejo s posebnimi metalci plamenov. Dognano je, da ta mrčes gnezdi v blatu reke Nil, se od tamkaj razleti po ccli Afriki in zopet vrne nazaj proti Nilu. Še hujša nadloga nego kobilice so takozvani moskiti (muhe), ki povzročajo rumeno mrzlico in malarijo. Proti ru- meni mrzlici še ni zdravila in vsak tak bolnik je zapisan smrti. Po Afriki je iztrebila v ogromnih obsegih tse-tse muha vsako človeško in živalsko žiW ljenje. Pik te muhe povzroča smrtonos-*1 no spalno bolezen. Baš radi imenovane muhe je popolnoma uničena živinoreja'1 v osrednji Afriki. Boj proti raznašalki dolgotrajne spalne bolezni je potekel doslej brezuspešno.