ISSN 0351 - 0077
PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE
MUSEUM HISTORIAE NATURALIS SLOVENIAE
SCOPOLIA
27
8 Botanica
Geologica & Falaeontülogica
2 Museologica
Zoologica
NadaPRAPROTNIK:
Botanik Valentin Plemel in njegov herb arij
Botanist Valentin Plemel and his Herbarium
SCOPOLIA
No 27
pp. 1-42
Ljubljana Sept. 1992
SCOPOLIA
Glasilo Frirodoslovncga muzeja Slovenije. Izdaja Prirodoslovni mu:!ej Slovenije, sofinancirali so: Republiški sekretarial za raziskovalnu dejavnost in tehnologijo, Republiški sekretariat za kuituru in Znanstvenotaiiskovalni center SAZU. Uredniäfci odbor; Južt BOLE, Ernest FAN[NGER, Janez GREGOR! (urednik). Boris KRYÄTUFEK, Ignac SIVEC. Kazimir TA RMAN in Tone W RAB ER. Lektorja: Cvetana TAVZES (za sloven^fino) in Helena SMOLEJ (la engle^fino). Naslov uredništva in uprave: Prirodoslovni muicj SSovenije, 61000 Ljubljana, PreSernova 30. [zidcta najmanj dve številki letno, naklada 600 izvodqv, Tekoči račun pri LB it- 50 100-603-40115, Tisk tiskarna Tone TomSič, Ljubljana.
SCOPOLIA
Journal of the Museum of Natural History' of Slovenia. Ljubljana, Edited by the Museum of Natural History of Slovenia, subsidized by Republican Secretariate far Research and Technology, Republican Secretariate for Qilture and Centre of Scientific RcAtareh of the SASA. Editorial Staff: Joic BOLE. Ernest FAN ING ER. Janez GREGORE (Editor), Boris KRVŠTIJFEK. Ignac SEVEC, Kazimir TA KM AN and Tone WRABER. Readers: Cvetana TAVZES (for Slovene) and He! ana SMOLEJ (for English). Address of the Editorial Office and Administration: Prirodoslovni mui^ej Slovenije, YU 61000 Ljubljana, t^Scmova 20. The Journal appears at least twice a year, 600 copics per issue, Current account at LB No "iOlOO-eOS-^flll?, Primed by tiskarna Tone TomSie, Ljubljana-
SCO PO LI \ m* n, pp. Sept. mi
Bntanik Valentin PJemel in njegov herbarij
Nada Praproinik
Prirodosiovni muzej Slovenije SLO. 6J(K>r) Ljubljana, Pre^iernova 20
Sprejeto;
UDK(UDC) 92(045; = Plemel V,
IZVLEČEK - Delo otifüvnava botanika Valentina Plcmla (Iii30 IS75). ki jc v !i;tih lN.-!5tl875 na območju nekdanje Kranjike ibmi prvi hi;rl>arij, ki jc opreiii1jc:n ü shcddini. ki vscbiijejo vse pinrchne podatke. Poleg strokovne in j^odoviaske vrcdmiti ima njegova ibirka vdiV kulturni fKirrcr, Njegova edina objav!jena fitipi^Va Bcilrfigc tur Flora KrSm'S (ISffi) pa jc 1^ctil^ tiskano dt:li> ii flori Kranjski: (iZiVV^fV^n	slovtti^.kcj;a ireqralja. PtiJrolmejc sta obdelana Sc Franc Plcmcl in Klcmcrn Jania.
Omenjeni 5t) [udi naravoslovci, ki >n> sodelovali z V. Plemlojn,
KljuEne besede; Zgodovina botanike, herttarijükc zbirke, Valentin 1'leniel, Slovenija
Ali&TRACr - BOTANIST VALENTIN PLEMtL A^D HIS HEkBARlUM -1 lic work deals wilh the botanist Valentin l»!emel (1820-1S75) who between 183^ andl!W5 coJlected the firat herbarium in the territory the then Carniola, The wllcetion is provided with labels containing alt data inherent in herbariums. Beside its sci^^nlific and tiistorieal value, tlie collection is of vast cultural »gnificance. Plcinel's sole published disütirtation " ffeiträur zur Mom Kraiii'!:"	is the tKird printed work on
the fldrs of Ceraiola and the territory of Slovenia in n narrower sense, respectively. An aceiunt is given alüt] of Franc Plomcl and Kiemen .lanša. Mentioned ir passing arc some other namnil scientists who coltsiboraied wjih Fiend,
Key words i liismry of botanica, herhuriiiin colieciions. Vjik-ntin Plemel, Slovenia.
L Uvod
O zgodovini botatiiCitlh raziskovatij na slovenskem i>zi;niljii je veliko znanega, veliko fe zapisanega, hkrati pa veliko pozabljenega, prezrtega in neznanega. Premalo se zave Jamo. da jc Ktdi ta zgodovina del narodove kulture in prav to preplelet\ost s slovensko preteklostjo premalo povidarjfimo, Ttidi riuruvoslovci, čeprav spr\ü tujega rodu. in njihova dela nam na svojstven na^in preduiavljajo duh časa, v katerem so živeli in raziskovali. Splošni pregledi so nepopolni. Kratko zg,odnvino botaničnih raziskovanj na kranjskem je napisal C. DtSCHMAN^f (1S56:M1); obširnejši pa je poskus W, Vosüa (18Ei4-lS85), ki pa 'is dobrih sto let po izidu pravzaprav ni presežen. Mnogi njegovi podatki so pomanjkljivi, zastareli, pisani s	nemško gDvüre^ega naravoslovca, ki ga kultura slovensko
govoreči It Kranjcev ni preveč zanimala in jc ni niti skušal razumeti. Ta pripomba pa Vossovih prizadevanj, da bi prikazal zgodovinski pregled botaničnih raziskovanj pri nas, ne zmanjšuje.
sc'oi'ol.l a. No 27
Naslednji splnjni pregledi	PetkovSek, 1.960. Wraber,1%7, Gosar
& PetküvSek, 19S2) so krajSi.
Od posameznih naravoslovcev, ti so bifi Uidi holaniki. je püdrohneje obdelan I, A. Scopol i (PetkovSrk, 1977).
Bog al o gradivo za biografije botanikov je zbrnno v vsth petnajstih ive^kih SJq venskega biogrfifskega leksikona (iy25-Wl).
Po različni h revijah so vsa kta ijhajüli kra)ši članki, ki so poskušali osvetliti ilvljenje in delo nekateriti botanikov,
Zgddovinskih podatkov tudi ne manjka v flonülienih, taksonomskili, naravovarstvenih, poljudnih in drugih delih. Mnogo dragoccnih spoznanj je ra7-tresenih vsepovsod, najdemo jih v leksikonih, enciklopedrjai?, skriti w po arhivih v rokopisnih iapitSčinah in v starih hcrbarijskih zbirkah.
1'i irodoslovni muzej Slovenije hrani dragocene stare herbarije. Najstarej5i je iz leta 16% in ga je uredil Janez Krstnik Rvsser iz Ljutomera, V drugi polovici 18. stoletja sta nabirala rastline za horharij Balthasar Haequet in K;irel Zlois, I?, ^irve polovice 19- stoletja so ^hirkc Tranea llladiiika. Žige Grafa in Henrika Preverja. Velika pomanjkljivost teh 2birk je, da so na etiketah, shedafi oziroma na hetbarijskih listkih ponavadi napisana samo latinska imena vrst, manjkajo datumi, nahajališča in tudi nabiralci, kijih v večini primerov lahko prepoznamo po pisavi, Kje .so nabirali rastline, lahko deloma sklepamo iz njihovih objavljenih del ali rokopisnih zapiskov,
V Času od leta do IS45 je nastajala tudi zbirka G, H, L. Reichcnbacha Flora Germanica exsiceaia. Pri njej so sodelovali tudi nasi botaniki. S bede so tiskane in so bile večinoma objavljene v časopisu Flora. G. IJolliner^ F, Hladnik, A. Fleischmann. M. Tommasini, IM. Rastem. Ž. Graf in H, Frever so primevite za to zbirko skrbno opremili tudi s podatki o nahajalisfu,
Prvi herbarij, 2a katerega lahko rei^emo, da je opremljen S etiketami, ki vsebujejo vse potrebne podatke, pa je zbirka, ki jo je v letih 18.W do 1875 nabiral bvitanik Vai.f.ntiiv Pi.qmf.L. Odkritja prvih petnajstih i et svojega dela je objavil v Prispevkih !i kranjski tlori (1S62), Njegova razprava je tretje liikano delo o flori Kranjske (za Scopolijeni, 1760, 1772 in Fleiiichmannom, lti44).
Večino njegovega herbarija firani Prirodosloviii muzej Slovenije (LIM), matijäi del pa je v zbirki LJU (Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v LJubljani).
Prav zaradi opremljenosti Plemlovega herbaiija s popolnimi ii: zelo raznovrstnimi etiketami tako po načinih pisave, po različnih jezikih in mnogih sodelavcih, zaradi njegovih ločnih in zanesljivih podatkov v Prispevkih, zaradi duha časa, ki veje i/ njegovega življenja in dela, sem se odločila za podrobnejšo obdelavo tega botanika, njegovega dela in časa. v katerem je živel. Njegove prijatelje, sodelavce in znance bom omenila, skupaj z njim pa bom obdelala Jc dva naravoslovca, ki sta bila z njim tesneje povezana; njegovega brata Franca in Klemena Jan,^<3.
Za vso pomoč in nasvete se pri.srčno zahvaljujem prof, ilr. Tonetu Wrabru, ki mi je ljubeziijvo omogočil delo v herbariju LJU in uporalxi podatkov iz kartoteke tujih krajevnih imen, mi priskrbel precej potrebne liteiauire ali me nanjo opozoril.
Za vse nasvete se zahvaljujem svojemu učitelju botanike akademiku prof. dr, Er nest u Mayerju, ki že od mojih študentskih let spremlja moja prizadevanja. Hvaležna sem mu za kopiji obeh pisem, ki jih je T- Zupan pisal A. PauJinu, in za vse prijazne pripombe.
Za podatke iz župnijskih kronik se ;>ahvaJjiijem župnikoma Jožetu Razifjgerju s koro?ike ße)e in J-raneetu LJrbamji z Dovjega.
Mnogo dela pri tehničnem oblikovanju besedila mi je z računalnišikimi nasveti prihranil mgr. Hrane VreS.
Nada I'raprotrikj Ikitajiik Valontiii Plenici in iijegiiv licrbarij
Zahvaljujem vsem poznanim in nepoznimim Jeiavt;eni v Arhivu Republike Slfivenije, AtViivu nadškofijskega ordmariata v Ljubljani, v knjižnici K:iTndiiega nxuie];i in Slovenskega Solskegh muzeja ter v Narüdiii in uiiivcrziletiii knjižnici.
2.	V. I'lemla, F. Plemli) in K. Junši;
Z bolanitnim deiovanjem Valentina Plenila sUi bila najbolj tesno povt^ana njegov brat Franc Pkmel in Kkmen JanSa, To jc razlog, da biografiji obeh botanikov vključujem v Ui delo,
2.1. Življenjepis Valentina Plenila (1Ü20-1875)
Valentin Plemel se je mdi! 7. januarja tSZO na Rečici (Bied) v družini veiikega kmeta (zemljaka) Matije, V Ijuhlj;mske Sole »ii> gji poslfili že kol osemlcincya Jefka. Norm al ko je obiskoval v leriti 1828 do 1831, takiat šesileino g;mna7ijo pa v leith 1831-IK37. Bil je med najboljšimi učenti. saj je le t ti 1S33 dobil T(>etti]tgerjevo Štipendijo (PlSKERNlk. 1949:377). V letih 1835, 1836 in 1837 pa je bil sošolec C. Deschnianna (JuventLis. 1 «35-37); takrat je Verjetno spoznal tudi Aieksiandi a ŠkofieEi, ki je üatel hodili v 1. razred gimnazije leta 1834.
Plemei je fikizofijo ütudiral v Ljubljani na liecju v letih 1Ä37-1K39. Tudi ti dve leti je bil njegov soäolcc C. De^chmann (Album academicorum).
Bogoslovje je obiskoval od do 1S43. V duhovnika je bii posveten 27. jjlija 1S43.
V	Sematizmili ljubljanske ikofijc (Catiiiogus deii. 1843-1876) lahko sledimo njegovi službeni poti. Od 1S43 do lS47 je bil kaplan na 1'reinu pri Ilirski Bistrid. v letih 1Ä47 do 1848 v Ccrknici. 1848 do 1S51 v Koprivniku na Kočevskem, 1851 do IS.'iZ v Leskovcu pri Krškem, I8,'i2 do 1857 v Skoejanu (na DoJenjskem). Leta 1857 je priSel na Koroäko Belo na Gorenjsko, niizaj v bližino svojega rojstnega kraja. Od kaplana je napiedoval v lok al ista, v duhovnika lokalije, ki jih je vpeljal v Avstriji Jožef II. To je bil tip manjših, delno samostojnih upravnih enot katoliške cerkve, ki so Imck stalnega duhovnika in so bite podrejene župniji,
O delu V. Piemla, ki ni bilo povezano z botaniko, ni veliko znanega. Dolga leta je bil kaplan, kasneje lokalist, kar morda kaže na ne najbolj uspešno službeno kariero.
V	arhivu C. Desehmanna (fiarel llcžinan, PR1V.\ VI J[. fasc. 4) so se v korespondenci ohranila Štiri pisma: 184<: je Plemel pisal svojemu prijatelju iz Cerknice, 18,5!) iz Koprivnika, 1853 iz Leskovca, 1S57 pa s Koroške Bele. Pisal niu je delno v iilovenücini, delno v nemätini, eden izmed tidlomkov pa je v cirilici.
Svojega bivšega gimnazijskega soSolca '"iz Koprivnika Kočevskig^ 3. Vodarja 1850" naslavlja z besedami: ''Prijatelj moj diagit" in ga prosi za čim ve^ novie iz Ljvibljane: "Vse vse bi rad zvedil, kar v Ljubljani več veste od mene; pa nimam ga, de bi mi kaj povedal."
Iz kočevske samote mu pripoveduje o nesoglasjih z župnikom Jernejem Medvedom: "i;>ragi moj Dragutin ,.. Tebi moj nar dražji prijatelj naj bo položeno..." Njegov nadrejeni mu je "z očitavnim glasam, velikim serdam očital, de mi v peljatvi tarnih bukev ni treba natankim biti, de naj nJitančen bom raji kje driigej, dc tavno moji (! ?) povcrhi v t asi i ill lahkosti je pripisati, lic imamo preteklo leto v krstnih bukvah 9 nezakonskih otrok, ker ie tega nikdar v Kcjprivniku ni bito..."
Potem mu na duhovit. navduSen naCin opi^e svojo dotedanjo botanično pot:
"To Ti pa rečem, de kakor si me vidil v Lipanci znak na skalo pasti in vale naglo zopet vstati, se za travo deriajočiga po petinah laziti, ter B up le u rum grammi folium iti
Saxia Zoysii dosegnuli; kakor vcü. de sim čez DIcsko jezero dvakrat notri tlo otoJia pbval, iji se rudi velikega bolcrja nc bal; kukor sim htulil pred pe5avnim Zurgam po üjstri in težavni poti Cez Koprivnik bis>tr(i Savico pil, vcrh BclSice in Siola ponosni ga po nevarnih sterminah iiaberal Setiedo camiülkus; khkor sitn v Žagi tudi na koprivah sladko spal, in ondi tudi zvezde sfcoii streho gledal, po tem stermo BegunSico opletal, na ktere vrhu Sesleria sphaerocephaia bral, pod verhain pa se bistre nepo^abljivc Rože napil; kakor sitn d^lje neznani broj Barkinski h jarkov nevtrudoma prehodil, in se tudi v gošavah zapeljive Lože ne zgubil; kakor sini pnzneje prehüdil tudi staJnato V peto bodcto Čičarijo, iil tudi V lepi Isirt od Buzeta do imenirniga Pula hodč st: poriJ, ob večernim mraku Reko zapustil, in še ti sta noč na Frens sladko počival, prebrajdal dalje s Tabo vred smradJjive luže posuÄeniga jeiera bli/u Cerknice, spal na golih I Ich Krutikcie pod glavo v Šneperskini gaju, po tem pa za plačilo le kranjskimu Snežniku lastniga bester fantiča z- lični ni obrabam Edrajantha objemai, se s Tabo tudi v strahovite püdzemeijske rastline pri Škot:jan J sere no podal; tadnič pa tudi na sv. Jakoba večer 848 leia dobro znano tako reniarkabel privoljenje se na Kopo podati zasliSal in vendar močnodušno prenesel tudi veliko vročino pri preiskovanji horvaških votlin, kjer si me že zgubljenima miloval, srečno prestal; verh vsiga tega v Čubru Poiikarpa Parovfča medveda Se z veseljem gledal, in enkrat pod Lipanco za Javornikam tudi pred ponočnjm straham kopi tastih medvedov ni<iem skopinel: - tako bom tudi sada Medveda pustil medveda ostati, se bom nad njega pogledam, v njegovi družbi še mnogokrat veselil, in zraven tudi nad njim še psihologijo študiral; hodil pa bom po ravni poti, in delal tako, takor vidim in vem, de je nar bolj prav,-
V letu 1852 je pisal prijatelju iz [.eskovca, kjer ni bil zadovoljen i "že tako zarobljenimi in neotesanimi farani".
Zadnje ohranjeno pismo je pisal že s Koroške Bele (1857). Od vseh pisem je najbolj vedro, V rje m pravi;
"Prav dobro smo se imeli. Kar moj farovž ne prem ure. mi pa Mežanfjva hiSa iz Bleda ds; res dtihro. če ima človei: žago in miin."
Ko je priäel na Koroäko Bdo, se je ukvarjal tudi z zgodovino briksenskih škofov (PiSKHRNiK, 1^/49:377), saj ga je zanimalo življenje obeh patronov belske cerkve. Ti njegovi zapiski se po vsej verjetnosti niso ohranili, saj je župnijski arhiv pogorel 14. avgusta 1917, ko so italijanska letala sicer nnniciavala bombardirati jeseniško železarno, zadela pa so Koroško Belo. Pogorela je vas s Cerkvijo vred. Takrat je bila verjetnti uničena tudi Plemlova korespondenca in njegovi zapiski, tazen nekaj konceptov, ki jih je pripravljal za svoje pridige.
Kasneje je župnik dr. Stanislav Perčič napisal kratko župnijsko kroniko. Za Plemla pravi, da je bil skromen, prizadeven in dober dušni pastir.
Un^rl je y junija 1875- Njegova smrt je bila nesrečno naključje. O njej Bleiweisove Novice (1875a:196) poročajo;
"Iz Koroške Bele na Gorcnskem 6. jun. (V tiesreči veliko sreio) imamo poročati n:tSim čitateljem. 1. t. m. zvečer je biia straSna huda ura tukaj. Gosp. župnik ['lenielj, sloveči botanikar, je v cerkvi ravno izpovedovat žensko, in ker se je bJiskalo, treskalo in kakor iz iškilfa (ilo, čakala sta oba v cerkvi, da bi prenehala pioha. Zdaj treši v zvonik; cerkovnik hiti v cerkev in fiajde žen.sko omamljeno, vendar živo, župnika pa v klopi nepremakljivo sedečega, z glavu na rokah slonečega. K t) g^i in ruka, se gospod nekoliko zdrami, in pua beseda njegova je bila: ali imam Se podplate na desni nogi? Cerkovnik in drugi doSli farmani mislijo, da se gospod tudi omamljen od strele meša. Spr,ivijo ga domu in v posteljo, Al kaj vidijo? Od zunaj na obleki nič posebnega; ko pa Župnik suknjo sleče, je bila na levi roki srajca in koža posmojena od stiele, ki je pod suknjo švignila iz leve roke za vratom mi desno stran života doli v desno nogo v škornje.
i^iJjj Praprotnik: Bolanik Valentin Pleincl in njegov herbarij
kjer SI) JO brž ko ne žebljički na-se vlekli. Jn zato ti ni občutek v tej nogi, d<i je župnik, ko se je nekoliko zavedel, vprašiil; f)li imam äe podplate na desni noj»! ? Kjer je šla strela, je bila spodnja obleka 7asmojena; n:t zgornji pa ni bilo nikakršnega sledu. Gosp. župnik jc, Iivala Bogu, prestal smrtno ncviirriosl. Zvonik je pogorel, pri banki "Sloveniji" zavtirovan."
Nekaj Jni kasneje pa neüimni kronist v Novit ah zapiJc (str, 2Ü6) r
" (Gosp. Val. Pleinel, župnik na Koroški Beli), 2. dne i. m. - Kakor smo 7adnjič poročali - od strele vdarjcn, je žalibtjg! Limrl 9, dne t. m. zveter. Vrli mož se je ves žrtvoval svojemu poklicu; kar mu je časa ostajalo, obrnil ga je n^ rastlinoznanstvo. iz katerega zapusti krasno zbirko. Večni mu spomin!"
O neurju in nesrečni PI ein lovi smrti sta poročala tudi oba ljubljanska neinäka časnika. Latbaeher Zeitung (St. 132, 14. junij 1875) poroča o strašini nevihti, ki se je 1, junija razdivjala po Gorenjskem. Strela je udarila v zvonik in v župnika VaJcntina Plemla. ki jc 10. junija (napJičen dütum!) umrl. Laibacher Tagblatt (St. 12^, 1. junij 1S7S) napačno piäe, da je streJa udarila v Župnika z Bele pri Bohinju, teden dni kasneje (St. 132, 14. junij 1Ö75) pa poroča o smrti botanika Valentina Plenila s Koroške Bete.
Na ccrkvt na Koroški Beli je vzidan nagrobnik;
Tu počiva pre časti t i gospod
Vale ti tin Pletnelj
roj, 7, jan. 183U v Gradu v maSnika posvečen 27. jLil 1843
bil 18 let župnik na Koroäki Beli in v tuk. eerkvi od strele smrtno zadet
2. jun. umrl 9. jun. 1875
Postavili duhovni prijatelji
Na nagrobniku je njegov priimek zapisan s črko j Plemcij, prav tako kot v mrliSki knjigi, ki jo hrani Arhiv nadškofijskega ordinariata v Ljubljani. V krstni knjigi pa je ztipisana sploSno uveljavljena oblika Plemel ki jo je tudi sam uporabljaj.
Čeprav setti iskala slike ali fotografije V. Plemla, jih nisem naSla. Morda se ni nikoli slikal, morda pa so se slike izgubile.
2.2, ŽirljciijcpiK Franca PIt-mla (1828-1852)
Franc Seraf Pleme 1 je bil rojen 50, septembra 1S28 v družini kmeta Matije na RečJei (Bled). Prav tako kot njegov starejši brat Valentin je zgodaj odSel \ Ljubljano, kjer je v letih lK36-iÜ4U obiskoval normalko, 1840-1^{4<^ gimnazijo in lfi46-lS4Sfilojofijo nalicejj.
Prva dva letnika medieinc je študiral v Piagi. Ko se je po počitnicah leta 1851) odpravljal v Prago prek Dunaja, so ga premamila zatismivejSa predavanja v glavnem mestu monarhije. Tretji in četrti letnik medicine je zaradi tega Študiral na Dunaju,
Kot ütudent 4. letnika medicine je "za znanost prezgodaj" umrl na Dunaju 21. jutiija 1852 (DESCUMANN, 1S62;120).
Tone Wraber hrani izvod Fleischmannovega dela Ühersichi der Flora Krjin's (1844), ki je bil lasi Franca Ptemla. Vanj je üipisuval svoje ekskurzije v ietih 1844 do 1S47,
V	arhivLi C. Deschnianiia (Karel Dcžman, PR IV A Vili, faw:. 4) pa sn t)hranjena ^tiri pisma, ki jih je F- Hemel pisiil "blagorodnemu gtisptidu Kailu Dežmanu "l Dunaj;* (1S50, 1S52), Morda že v slutnji svoje prezgodnje smrU se leta 1830 spominja hrata, učitelja in svojili potovanj:
"Hvaležno se sponunani. kako dolirotljivo meje brat, in kako umno ste nie Vi, častiti i^üsptid, napeljevali k. pozorovanjLi vsega, kar se tiam v kaže. Z veseljem se ni d i ^vnjiga potovanja spomnim: prehotlit sim ravnine, doline, hribe preložil, do morskih valov se približal, in tiim popre d mi neznano stvaijenje podvodno optizil, in tudi ponosno na golih pečinah in veršinah d^ikč okrog jo gledal zemljo slovensko; al če vse to dobro premislim, misli in čuti me obhajajo, k at ire izra7iti nisem kader."
V	januarju in februarju 1S52 pa je Franc Plcmel pisal Dcschnianiiu fe tii pisma. V 2adnjem februarskem že omenja vnetje prsne mrene, ki jo sicer v slovensko napisanemu pisma imenuje z nemškim izrazom:
"Da sc je moj odgovor za nekaj vlekel, je samo to krivo, ker me je ravno v tem času rioja bolezen "rechtsseitige Briistfellentzundüng" nar huje imela; tako, da sim moral vse reči za nekaj dni odložiti. Zdaj mi je že precej prejenjalo, in ker Lipam v malo dneh popolno zdrav hiti.,."
2.3. Zivljenjepiü Klemena Janše (IK2S-IH54I
Klemen Jan<ia je bil rojen 18. novembra 1825 na Düvjem,
Od leta 1K39 do 1844 je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, od do ]ti47 iicej, nato je študiral teologijo, V duhovnikil je bil posvečen !iO. julija 1850.
V	letu 1851 je bil kaplan v Velikem Trnu blizu Kräkega, 1852 in 1R5J kaplan v Križa h pri Tr7.ieu.
Od lod se je kot bolnik (valetudinarius) vrnil v svoj rujstni kraj. Bil je pomotnik (nadomeščajoči duhovnik) v župniji. Že prej bolehen je umrl 22. aprila 1S54 zaradi "zavzemanja pri guSenju pož;tra v vasi" (Kronika župnije Dovje).
Najbolj znameniti doväki župnik Jakob Aljaž je ob nastopu službovanja pod Triglavom teta zapisal Kratke črtice za zgodovino Dolške fare. V njih omenja rudi Klemena Janäo:
IL 3, 1854 je bil požar na Dovjem, Ogenj se je ^a^el pri hiSi St. 59. kjer so ženske kruh pekle."
"22. 4. je umrl d Liho ven Klemen Jan Sa, ki se je prav bolehen pri požaru pre hladil."
Na dovški cerkvi je vzidana nagrobna plošča v spomin Klemena Janäe in njegovega oteta, ki je umrl eno leto za svojim sinom.
3 H«rharij Valentina 1'lemla
Valentin Plemel Je bil prvi slovenski botanik, ki je svoj herb arij opremi! z bolj ali manj popolnimi etiketami, na katerih so vsi važnejši podatki.
Za botaniko ga je navduSil zdravnik Janez Nepomuk Biatzovsky (1801-1863), O tem je pisal Pleme I v svojem rokopisu, ki je shranjen v Arhivu republike Slovenije [FKIV A XLI).
Hiatzovsky je pri gel v Ljubljano teta 1834 kot profesor fizike, kemije in botanike na medicinsko-kirurško šolo, Podatki o tem, kdaj je Biatzovskv po Francu Hladniku prevzel vodstvo botaničnega vrta in njegova botanična predavanja na Jieeju, so v raztičnih virih
NF«la Praprot ni k: Bolajiik Valeriiir Pleme I in njegov hcrLiiirij
naspmUijtiCa (Be.kIWe-jis. lfi44:42-4^. Rt-xmiei..lj, 1S49. Pint a. k. 1925:39. PintaR.
PintaR, 1^39, Lazar.	Borisov. I9S7:2-W), Nsijholj izstopa podatek v
Encikiüpediji Slovenije (bokikov. 19S7[259). po kattfrcm naj bi se ki zj^odilo äe!e po Hladnikovi smrti leUi 1844, kar pa ni verjetno. Vntistvo botaničnega vrta je zaradi ^ilaiiega vida muraJ HLtdnik cpiistili leta 1834 iili 1K35. predLiviinja ii botaijike lut filozof^;kcni Študiju pa v iem lS3fi nli 1X37,
Biiitzüvsky je vei^etn» imel v letih, ki jih je preživd V Ljuliljitni {1834-1S5Ü), večjo vlogo pri vzgoji tedanjega nilčidcga botamčnega rodu kot ji; znano. Njegova predavanja ii botanike sü posiuäali V. Pltmel. C. De^thmann, A. Škotic, .1. Uilepitsch, K. JanSit in F, Plemel, Vsi so tudi obiskovali ijuhljaiiski botanični vrt. marsikntcro rastlino za ?voje herhürije ho nabrali prav v vrtu, kar pa ne bi bilo mogoče, ie jin^ l^iatzovsk>' tega ne bi dovolil in jifi verjetno eelo vzpodbujal,
V. Ple]Tiel je napisal, da je predavanja Biat^ovskega posUiJal in da je zaliajal v botanični vrl. Pod neformalnim mentorstvom svojega učitelja botanike je zaCel nabirati rastline in se vsjij do leta 1846 ravjial po njegovi 1: navodilih, kakor je sam pond ari k
Nabirati je začel leta 1839 v okolici svojega domačega kraja Bleda in v Ljubljani, na Gorenjskem - kasneje v bližini krajev, kjer je služboval (Notranjska, Dolcnjslca). Rezultate prvih dvajsetih let svojega raziskovanja je objavil v delu Beitrüge zur Flora K rains (lief'S).
Večino rastlin, ki jih je navedel v svojih Prispevkih, je leta L862 podaril Kranjskemu deželnemu muzeju za tako imenovani Kranjski heibarij (Herbarium Carniolieum), za sploäni hcrbarij pa je prispeval rastline, ki jili je njegov brat Frane nabral na potovanjih izven Kranjske.
Na dunajski svetovni razstavi, ki je bila cidpi ta od I. maja do 31. oktobra 1873 in ki jo je odprl sam cesar Franc.ložcf L (Novice, 1873a:l25), je V, Plemel razstavil lepo urejen in bogat herbarij. Nüvite [1873^-2^5) so poročale, da "iz ra/stave [dunajske pride n.i Kranjsko 89 medalj in pohvalnih piscin". ki jih je podelil cesar 18. avgtista (na svoj rojstni dan). Medalja za napredek je dobil ''Valentin J'lemel, fajjnošter na Koroški Beli, za zbirko Kranjskih rastlin" (Novice. 1873b:2S8). V Arhivu republike Slovenije (PR!V A \L1) se je ohranilo nekaj Plemlove korespondence s Kninjsko deželno komisijo za svetovno razstavo, računi za mape in nekaj časopisov, ki so poročali o tem dogodku. Iz Piemiovega predloga oziroma opisa razstavljene ibirke izvemo, daje Kranjska flora (Die Flora Krain's) obsegala približno 2IKK) vrst v 30,0!Xi primerkih. Navedel je Biatzovskega kot prvega učitelja, med sodelavci posebej omenil brata Franca in naštel glavna nahajališča, na katerih so bili primerki nabrani,
Ta herbarij je bil pozneje v lasti Frajiea Miklitza (1H2J-I893), gozdarskega nadzornika v Radovljici, dobrega gozdarskega strokovnjaka in enromologa (ÄiviL. 19.59:320-321. Koler, 199L3S4). Leta 1894je iz njegove zapuSčine priiet v Rudulfinum (Argo. 1894:240).
I])up]{kate tega herbarija. ki jili je Plemel imel za zamenjavo, je iz tljegove zapuščine dobil gozdarski svetnik Karel Seitnei (1826-1887). gozdarski strokovnjak (Sivic, 1960:45-I967;27rv277). Leta 1S81 jih je poklonil naravoslovnemLi kabineiii ljubljanske realke (Jahresbericht der Staats-Ober-Rcalschule in Laibach. 1 «81:49. 1S«2:5(S), Herbarij je bil V 12 fascikliii. V letnem poročilu ljubljanske realke (lS83;ft4) pa je zapisano, da so herbarij preuredili in katalügizirali. To delo je opravil profesor W. Voss. Zbirko je imenoval MerbariLim Ptemelianum. V njej je bilo 12 fastiklov s 479 rodovi in 1304 vi:;tami. PiSKf RNtKova (1949:377} piäe o 12 fasciklih s 486 plemeni in 1313 vrstami. Herbarij jc bil urejen po Malyjevem indeksu {Mai y, 1860). Od !2 fasdklovje bil en zavitek kriptogam in 4 zavitki lokalnih fk)r (razvaline gradu Kamen, Mangrt, slap Peiičnik, blejske in bohinjske Alpe), Ko je bil prirodopisni kabinet nekdanje IjLibljanske realke neodgovorno ukinjen, je piecej dvojnic nkiog leta l%0 prišlo v herbarij ljubljanske univerze LlLJ
(Wraber, 1989:279). Ohranilo se je tudi kazaio. ki gaje napisa! Voss. Plemlov herbarij je prišel v muzej v dveh delili (leta i8fi2 in 1894). Čeprav Voss (lSyi4) in PiSKHRNrKova (1949) pi4eta. da mi ^a uvrstili v kranjski herbarij oziroma v spfosiii herbarij, je na srečo ostal skupaj. Izognil sc je tuiii kasnejšemu ui-ejevanju v tako imeonvani združeni herbarij, ko so večino herbarijev posameznih starejših avtorjev (npr. Karla Zoisa, B. Hacqueta in F. Hladnika) združili. To mi je omugočilo, da sem leta 1991 Plemlov herharij uredila po abeccdi rodov in vrst. V muzejskem delu Plemlove zbirke je okrog 57(1 rodov na približno 71MK) pol ah. Skoraj nemogoče je sistematično pregledati Plcmlovo zbirko UU (Wraupr. I'J89:279). V kazaiu je samo seznam vrst in nahajali^^, manjkajo pa nabiralci. Pri urejanju zbirke UM je bilo to laže izvedljivo. Ni pa se mi zdelo smiselno delati seznama vseh primerkov, ampak sem naredila le izbor najbolj zanimivih in značilnih.
3,1. Herhani-ski.' pole
Herbarij Valentina Plemla je prišel v muzej v 54 fasdklih; 35 je bilo večjih, 19 pa manjši h.
Pole so v razlitnih velikostih, vedno su manjše kot sedaj uveljavljeni format A3, Prevladujeta dve velikosti:
21 X 31 cm
17 X 21 cm
Ti dve meii sicer prevladujeta, lahko so za nekaj centimetrov večje ali manjše, ni clo^iledno encimih mer,
Tuili kvaliteta in barva papirja je različna, nekateri primerki so ^e v časopisnem papirju.
Rasti i ne so v veČini primerov samo položene na poie, včasih pa so s papirnatimi trakovi prilepljene.
Na isti poli prevladujejo rastline z istega nahajališča. Kadar pa je na isti poli več primerkov z razlifnih nahajali^ in tudi od različni)! nabiralcev, je teiko ugotoviti, na kateri primerek se nanaiSajo podatki z etikete.
Večina p(>l je pravilno opremljenih z etiketo, ponekod je samo datum, samo datum it] kraj ali pa to brez oznak,
3.2. Herbari|ski lUlki (Nhede, etikete)
B tike te so na nekaterili pol ah prilepljene, v večini piimernv pa so na pni ti ptiložene. Na isti poli je lahko več enakih etiket. Ce pa gre 7a primerke t, različnih nahajališč, so tudi etikerc različne.
Herbarijski listki so različni po velikosti, po kvaliteti in barvi papirja. Napisani so v glavnem s trniloni. lahko pa tudi s svinčnikom, Nekateri izdelani v tehniki kamnotiska (litogralijc). Tako je lahko (xitisnjena cela eliketa, lahko samo ime rastline in podpis, ostali podatki pa so kasneje pripisani z roko.
Na etiketah se srečujemo s celo paleto pisav in jezikov: lahko so napisane v slovenščini, nekaj še v bohoričiei, kasneje v latinici, v nemškem jeziku v gotici ali latinici, neka; etiket pa celo v cirilici, Imena rastlin so seveda v latinščini, čepi av so velikokrat dodana nemška in tudi slovenska imena.
Latinskemu imenu ra.stline, nahajališču, datumu in nabiralcu s« na listkih bolj rctlko pripisane ludi nadmorske višine v starih dolžinskih merah - čevljih (31.6 eni).
Nilda Praprolnik; Ucitunik Valtnlii Hi;ni(;l in rjt-gov hcrh:irij
Na isii etiketi je lahko izjemoma navedenih več nahajališč.
Herbarijski listki odsevajo tudi duh tiste dohc. Niso napisani računalniškci neosehin-samo % fisnovnimi in vedno enakovrsmimi pod a tlel, ampak dodaja Pk-mol čisto osebne pripombe. L.ihko sledimo njegovim izletom, na katerih je nabiral rastline, izvemo, s kom je sodeloval in pi ijateljeval, pisal je čisto taksonomske pripombe, ki jih jc skrbno prebirul v obeh Kochovih izdajah {1S35-1S37, !}J43-I845), pri nekaterih rastlinah je ^apisaj, katere vrste rjistejo skupaj 7 njimi, pri clnigih je oznaEil, kdo mu jih jc pomagal dokiCiti. Opazna razh ka j C t ud i med j ed ni ato n apisa nim i ne m šk im i i n ho fj s I i kov it i m i slo ve ii n k i m i e ti keta m i.
Ktikete hcrliarija V. flemla La lic Is from V. Plene Ts HL-rtiarium


1 Nckatürc etikete so izdelane v litu^mfski tehniki, Used in some of the tatwls lithugraphit print.

2 Na listku M) i^piüki taksonomskc literature.
A slip lit papir with estracis fioifl tasononiic liteiature-
Glej dodateh! Sec Appendix.
3.3, Nahajališča
Vaiomin Plemel je znčel ntibiraU rastline za svüj herbatij zgodaj spomladi leta 1839, NühiraJ je v okoljci rojstnega kraja DJedn in v okt)lici Ljubljane.
Nn eni naj starejših pol je vrsta PetHcularix üfüw/j.v, ki jo je nahral na Bledu Že v aprilu 1K39. Isti mcsec jc v Ljubljani tiabral vrsto Drtihü ynnui, v maju na Prui^h iogarico (Fritillaria mdeagris) in na Bokaltiah spomladanski svjSič ( Gendaua verna). Zahajal je tudi v ljubljanski botanifnl vn, kjer je od dr. Biutzovskc^a dobival prve napotke za svojega konjička. V vrtu je julija nabral vrsto Amhernii arvemis iti k svtijemu priimku zapisal, da je ÄtudeIIL filozofije (Phvs, SiLid.). Po Šestletni gimnaziji je obiskoval Se dve leti licej.
V	letu 1S4Ü še vedno pievladujcjo nahajališča iz Ljubljane in njene okolice, Mahral j C evropsko gtimoijüico ( i'seudosli^llatia f^uropaca) na njenem klasi£neini nahajališču. Seveda je zapisaJ Sc Wulfenovo ime Su-iluria hulbusa. Med po^iinicami, ki jih je preživd na Gorenjskem, se je že povzpel na liegunjščico, Relščieo, Debelo peč in na Babji zob. Na lisikih je zabeležil, da je Student prvega ^etnika teologije (Th. L anni).
V	ijubljanskcm botanifneiti vrtu je leta J 841 nabral vrst L Eryngium ulp'mum in Erysimum carniolicum. Na etiketah je večkrat napisa!, daje v 2. [etniku teologije (ThtoJ. 2. aiini). Bil jc tudi v Postojni, spet aa BegLinjätici in BdSčici. Batijcm zobu, na Jelovici, v Radovni in na Stolu in Rožd.
Leta 1H42 je bil na BegunjSčici in Debeli peči. Na obeh nahajališčih je nabral planiko {Leoiitopadium alpmum). bil je na Praprotnici in l.ipand.
Kol novünia^nik fNctipresbyter) je 1S43 na Blejskem gradu nabrai vrsto Cotomusier vut^am. Na Bledu je našel vrsto DrtMeru longifolia v avgustu, kai je napisan« v nemškem jeziku. Na slovensko napisani etiketi je obširnejši: "V rečiškem Križanci v Bledu na Gorenskim avg. 1843", Podpisal pa ^te je kol ' V. Pleme! Rciičaii". To je hkrati najstarejša slovensko napisana etiketa v muzejsi(em Pleni In ve m herbariju.
Brez označenih nahajališč in nabiraItev pa sta i^nameniti vrsti Hiadnikia paxiinudfoiia in PminacH jhhdanantti. saj se nni je zdelo pomembno, da iina tudi pi imerke botaničnih redkosti, ki jih ni sam nabral,
V	letih Ifi43-J847 je bil kaplan v Premu pri Ilirski Bistrici. Veäna iokalitet iz tega obdobja jc iz bližino njegovega službovanja. S- julija 1844 in 12. julija IR47 se je povzpel na vrh Snežnika in tam nabral vrsto Eiiyuitmthus j^raminijoHm.
Za kranjsko lloro je 1H44 leta naiel se neodkrito vrsto Cenrraulhus mber. Eno polo je opremi i z listkom v nemščini in gotiei, na drugi pa jc zapisal; "cvete po ozidju Premskiga vara od dvojčana do roglana - bral V. Plemei, Kapi."
"Po skalah in kamnitih senožetih med Premam in Kneiaktim na Pivki pred sv. Jakobam ta dan nabiral" vrsto Ceu(mtrca rupesnis "V, Plcmcl Prcniskl Kaplan".
"J 4. o rosi an ca 1845" je pre ms k i kaplan na bra J vrsto AlUum wnpelopraxuni "na Vremščiei nad Koš a no zraven skrit i ga gada". Po zapiskih njegovega brata Franca lahko sklepamo, da sta v bližini Prema in kasneje Cerknice skupaj hodila na krajce izlete, čeprav tega s herbarijskih listkov ne moremo razbrati. V letu 1845 sta bila oba brata v okolici Trsta (Longera, Bazovica); eden redkih daljnih Valentinovih izletov pa je bil v Jstro do Pulja in Reke.
V	letih lS47-lfl4K je služboval kot kaplan v Cerknici. Rotaniziral je v bližini Cerkniškega jezera, na Javortiikn. pri Rakeku, na Slivnici (2. maj 1847) je nabral kranjski jeglič {Frimuia cnmiolUa) in bil tudi v Peklu pii Borovnici.
Od 1848 do 1S51 je bil kaplan v Koprivniku na Kočevskem, Nabiral je na Kočevskem, v Beli krajini (Metlika. Črnomelj) in se čez Koljx) p(.xial tudi na hrvaško stran v Čabar,
Natlji PT:ipmlniti Butiinili Valtnlici Plcmcl in njegov htrharjj
21. julija 1848 sta ob Kcilpi pri Poljanuli skupEij s prijateljem DcschmEinnom niibrsila jesenCek (Dwwumfuf.v ulbin). na Koikaii pa vrsto	/Uaäiüfii«na. Zaniniivo je,
je (la eni od pol s Hladnikovim ^irintavcem Plemel ^iipisal. da Ma primerek ntibraki skupaj (Iegg. IJežman et Pleinel), na drugi pa je ktil nabiralec zapiFiail samo üil.
Ril je tako tiavdtišen botanik, tia ga ni moiüo niti nabiranje na pcjkopaliJcih. Tako je "na pokt)palititLi Koprivniäkc fare na Koievskiiti po leti 184'J l>rat Val. P lerne I oridaši5i Kaplan" vrsto Cynoglm,\um ojfirinak.
"Na dan svete Ane 1849" pa je "hiral navadni srobof (Ck-maf/s vitu/du).
"Nil viüokih pečinah nad Poljansko Kopo na I>ol. Kranjskim" Je fJ. aprila nabral vrsto f^ritiiii/<j auricu/ti. Kot večina sluvenskili etiket ima tudi ta ^vujo dvojnico, ki je napisfin^ v gotici.
V	letih 185! in 1S52 je služboval v Leskovcu pri Kräkem, od 1S52 do 1S57 leta pa je bil kaplan v Škocjanu. Nabiral je v okolid Krhkega. Leskovca, Škotjana. Klevevža ... Poleti 1852 je na [Jtibrovški gmajni našel vrsto	iiu/iimii\ in na etiketi (kakor tudi kasneje v svojih Prispevkih, I8(i2) skrbno zapisal vrste, ki jih je niihval oziroma videl v bližini. Ttidi pri vi'!itah Lyr/irii'n fiy^rsr/pi/oJid in Oyptop/ii^^/ /rnrtiJis sta na etiketi spiska rastlin, ki so rastle na isicm nahajališču.
Leta 1853 in 1H54 je Jiabiral bistveno manj kot v vseh prejšnjih letih. Zadnji (Jve leti svojega kaplanovanja v Škocjaiiii (1855, 1S56J se je z nabiranjem skoraj nehal ukvarjati.
Leta 1S37 je priSel kot lokalisi na Koro^kn Belo, v kiaje, ki so mu bili blizu, Spet je 2afel nabirati rastline in pripravljati gradivo za Prispevke.
V	vseh zadnjih IH letih je nabiral v glavnem v bližini Koroške Bele in v Karavankah, veliko redkeje v Julijskih Alpah, Med najbolj pognsto iiavajaninii nahajališči so poleg Koroške He le £e Javornik, Jesenice, Soteska, Potoki, JVIoste, Rreznica, IJlejska Dobrava, ßled, s! a p Sum, Railovna. Lesee. Radovljiea. Hlebce, Strma stran in Zasip, Gorje, Brezje, Kamna Gorica, grad Kamen, Podnart.
V	Karavankah je nabiral na Golici, Kočni, Bdski planini, Svečici, na Javomiškem in Jeseniškem rovtii, na SeCi, na BelšfJici ill na StolU-
Leta 1860 in 1873 je bil na Trbižu na Koroškem.
18f>3 je bil na Mangrtu. 1S71 v Kranjski (jori in Pišnici. 1873 pri PeričiiikLi in na Dovje ITI,
7. 6. 1R57 je C, Deschmann na Be i ščit i na novo odkril Zoisovo vijolico (V/tWo z<y}Vfi)i na poli iz združenega herbarija LJM je kot nahajališSe zapisana Belščica, Ko je o svojem odkritju pisal (JSüS: 117), je kot nahajališči omenil Bcläeico in Stol. V Plemiovcm herbariju je pola. ki nosi kasnejši datum, Deschmann naj bi jo nabral 14. fp. istega leta. Sam Pleinel jo je dve leti kMiieje nabral na Bel5cici. v Prispevkih (I8<!2) pa navaja tudi Kočnu (sedlo med Golico in Belsko planino, kakor pravijo domačini StruSki),
3U. julija 18SS sta biia skupaj z Deschmannum na Pristavi na Javorniškem rovtu. Istega dne sta ,se verjetno skupaj pov7.pcla na Golico, kjer je Plemel nabral vrsto /fyjificftotni lujtßom, 27, junija IStSO sta bila spet skupaj na Belščici pri Zoisovem rudniku železa, Po letu 18W) ni ve£ napisov, ki bi kazali, da ^ta skupaj botaniiirala.
Tudi v tem obdobju (lS62j srečujemt) etikete, ki so napisane v neiTiščini in na katerih navaja samo kraj: Koroška Rela, na slovensko napisanem listku pa pove, da jc vrsto Sijir(w!lw.i aiinifnnalis našel na Koroški Beli "poti Hertinovim potam" (pri Pertinu se še danes pravi eni izmed domačij na Beli j.
Ko je leta 1862 prišel na Breznico za župnika Lovro Pintar (1^14-1)^75), znarii nabožni pisatelj, sadjar in politik (Pirjevec & KidriC. 1949:343-344). gaje Plemel veäkrat obiskal. V njegovem sadovnjaku in v drevesnici je mimogrede Se botaniziral. V svoj rojstni kraj je hodil prek Blejske Dobrave ^cz Strmo stran po stezi nad levim bregom Raiiovne. nad
Vintgürjciii, skozi	tediij Še ni bilii urejena pnt. Hdtanimal je v Zasipu in Podhomu
ii: se ustavlja! tudi na barju Križank "blizu bleskega jezera".
Leta 1869 je nahtal na Koroški Beli in letti 1871 na Javorniku takrat pogostp zajeda! ko na lanu vrsto Cumunj cpiliniim, ki danes spada te iiied izumrle vrste. Lana v teh krajih že 7,dHvnaj ne sadijo več-
Meil izumrle vrste je spadala tudi vrsla Adonis itenliviilis, ki pa jo je B. Anderle našel pri vasi Suidentice blizu Lesc (Wraber.	Ko je bila leta 1S7() zgrajena
železnica tid Ljubljane do Trbiža, je V. Plemel na Javorniku hodi J1 udi po sveže nasutem železniškem nasipu in leta 15^71 nastl poletni zajčji n^ak.
18, avgusts 187,1 je na vsaki etiketi skrbno zapisal, da je rastlino nabral na rcj^tni dan ctsarjü Kranca Jožefa L To je bil 7anj po!.eben dan, saj je müüEirli njt Dtißaju delil medalje in zalivale uddcženecm Svetuvne razstave. Slavnosti se Pleniel iii udeležil, je pa dogotiek na botanični način proslavil,
V	tem Jetu gaje obiskal ludi Franc Krašan (liWM'X)?), kije bil od leta 1869 do 1874 profesor na kranjski gimnaziji (PikJtVEC, 1932-556), Pogovaijnla sta se n strokovnih Htvareh. Mlajši kolega je Plemlu določil nekaj vrst. Na vsako etiketo je ludi s svioinikom pripisal, da mu jih je določil prof. Krašan na obisku na Koroški Beli 3. sepr. 1S73. Tako je na primer vrsro BupUumm arisrwum v letu pi i .Malborghettu na Koroškem nabral F. Pkmel, F. Krajan jo je določil za vrsto H. runuwuhides, kar je V, Plemel označil in »apisaJ nove listke. Danes br lahko traven Se pripisali, da je F. Pleme J nabral B. tanaletiie.
V	letu IS74 je bil na Gtilid in nabral vrsto Eryn}^inln alpiuum^ ki jo je sieer Že imel V lierbariju, vendar jo je nabral že davnega Jcta IŠ42 v botj/iičirem vnu, V letu 1875 je 1. maja nabiral spomladanske vrste na Javorniku in Beli, 5. maja na Jesenicah. Zadnja skrbno eti kotirana pola z jetrniknm pa je bila naEirana H), maja. torej ncptiln mcscc pred njegovo nesrečno smrtjo.
V	teiTT ohdobju je uporabljal mnogo več ledinsfcih in domačih imen, saj so mu bili gorenjski kraji veliko bolj znani kot notranjski, kočevski in dolenjski. Večino od teh imen domačini še zdaj uporabljajo, nek^nera mafce spremenjena. 1'lemel kot nahajališče večkrat piše; BelSčica, v Riti, Podobno zveni današnje ime V lidi, čeprav ima drugačen pomen. Ko gre [no s Stola prek Beličice, se steza spusti okrog vefike krnice na Se(!o nad Medjim dolom. Ta gorski kot v resnici daje vtis od vseh strani zaprtega kotla,
VeOkrat je nabiral tudi pri "Gradišu" nad Sotesko Ko äe ni bilo aktnnulacijskega jeza za elektrarno Moste, je Sava od Javomikii do vasi Potoki lekla po tesni. Ime Soteska se je obranilo, čeprav Plenilovih nahajališč zaradi jezu. ceste in železnice ni veü, Krajevni leksikon Slovenije (1968) daje odgovor na vprašanje, kaj pomeni G rad i Še, Nad Sotesko so ohranjene razvaline grad j, za katerega pa ni nobenih zgodovinskih podatkov.
To sta samo dva primera, ki pa nazorno pokaže ta, da je tudi za imenoslovce v Plemlovem fierbariju dosti gradiva za ritziskovanje in razmišljanje.
Nabiral pa ni samo avtohtonih rastlin oziroma vrst na naravnih rastiščih, ampak skoraj povsod: po vrtovih, njivah, sadovnjakih, celo na pokopališču, V herbariju najdemo krompir, repo, zeleno, hren, peteršilj, lan. okrasne rastline kot svetlin in rožmarin, sadna drevesa, zdravilne rastline in začimbe s farovSkega vrta; melist> in žajbelj. Povsod je zapisal, da gre za gojene, nasajene vrste. Nekatere od teh vrst so še danes običajne, druge pü ne več. V herbariju je torej tudi gradivo za etnolxitanicne utrinke.
_M a Ji) I'rapruinik: Bolnik Vsileniir Plcmef ir njy^tiv liLTh;irij____13
3.4. Sluvt]i!«ka rastlinska imen;)
V, PlemoJ slovenskih raslliiiskil: imen ni zbiral sistematično, jih ]e pü na etiketah ali v Prispevkih včasih mdi iapiM>va|
Mnoga od imen sü 5e dunüä v äphiSni veljiivi: kcikiilj, ^escn, repa. pravi kostanj, lircn, njivski sbk, črn t leloh, zobnik, dobra misel, poJetni hrast ali dob. purpelica ali divji mak, viSnja. mokovcc (m okove), čičerka, robida, nešplja [ncshplja). vtflikolislnu lipLi. lipo večal i malolistna lipa. Za Sentjanfevko {Ilypmcufn pirfo/uUim) je zapisal dve imeni; kerčno iCljL' in sv. Janeza roža. prav tako za vrstu MynfiOJh pahtatrix: naviidna ptjtočnicii in maije cči. Za nfivsko ptičje seme (Bttj^lMsoidt^s tji-nnui^] uporablja izraz morsko proso ali tiqe seme, za vrste t^alygoiiiim hisiorrci kaSja korenina, za skors podobno besedo skurs, za fremso (Pninus padii^:) fenSa. za vrsto FHipiimiula iihtmn« pa moCvirsko osladje ait medvedovo latje. V farov^kem vrtu je nabral ringeice, kar ne pomeni marjetice, ampak vnni ognjiC (Culcntlidii offkiruilis), mirabelo {Pnjiui\ msiutia)]^ v uprilu 1863 nabral pred ' farovžem" na KoroSki Reli, v juliju IS^iS pa je za Isto polo nabral äc "inirabeliro perje". Turäka p^cniL'a {Tniicum utrj^hlnm) je bila v u kol iti Cerknice velikokrat posejana,
Pri Litiji so ä i ro kol ist no lobodi ko imenovali makolova veja, v okolici ViSnje Gore pa je F, Pleme I napisal ime pogačice zu vrsto Poivi^ald chamaebnxux.
Pri Javorniku so brczstebelno lopjiico poimenovali mahovlje, Ko danes skuäajo botanikom razložiti, kakšna je ta visokogorska lepnica, jo marsikdo opiše kot "zelo lep mah, ki ima rožnate cvetovc '.
Moknatetnu jegliču so na Bledu pravili krenčice.
V. Plcmel je bil udi prvi, ki je v svojih Prispevkih za karavanäke narcise objavil ime "klučavnice", ime. ki }e Se danes živo v lovtih nad Jesenicami. Izra/ je nedvomno veliko starejSi, saj ga najdemo zapisanega že v rokopisu Ž , Zoisa iz leta 1793 i Ms 368). Slovenska imena rastlin sp Žigi in Karlu Zoisu pomagali zbirati tudi najeti iskalci rude, mineralov in rastlin, med njimi je Ž. Zois posebej zabeležil imena Andreja Legala, Juriju Suharja in Matevža Kosa. Izraz "kluzbavenia" je zapisan Se v bohoričici. Nenavadno pa je, da v Plemiovem herbariju ni nobenega primerka iz teh krajev.
3.5- Prinierki drugih l>*>taniknv v Plemiovem berharijn
3.5.1. Frane Pkmel (1828-1852)
Franc Pleme I jc začel nabirali rastline za bcrbairij v letu 1H44 pod mentonitvom starejšega h rata. Na niarsitateri etiketi je označen samo kraj. datum in podpis, ime vrste pa je pripisal kasneje njegov brat. Iz rokopisnih beleZk. ki so se uvezane ohranile v izvotiu Fleischmannovega Prccleda in ki jih hrani T- Wraber, lahko sledimo njegovim izleton> od leta 1844 do 1S47.
Velikokrat se pojavlja Debela peč in Lipanca, kjer so blejski kmetje imeli svoje planine. Od t:Kl se je povzpel do Kredarice in na Mali Triglav (1844, 1S45).
Nabiral je v okolici rojstnega kraja v Pokljuški soteski, Radovni. na Straži, na Blejskem gradu.
Obiskoval pa je tudi brala, ki je služboval na Pre mu in v Cerknici. Ena od daljäih tur ga je vodila z Rečice v Bohinjsko Bistrico, v Podbrtlo. po baški grapi do Sv. Lucije [Most na Soči), na Sveto goro nad Gorico, od roJ v Tržič in Devin, v okolico Trsta in v Prem i 1845). Vračal se je čez Vipavo, Črni vrh in Idrijo,
h Cerknice je že leia prvič obiskal Reko, naslednje leto pa je Sel čez U£ko v Kvarnerski zafiv do Bakra in na otoka Krk in Cres.
IS46 je šel fez Ljuhdj v Celovec, Beljak. Spitiiiu s^li^hurg, nj Tiroisko v Innsbruck in niizaj nil KoroSko ler čez Korensko scdJü tia Kranjsko.
Veliko je nabiral v okolici Ljubi ja ne, na barju. Golovcu, Šmarni gori m Buhn i gorici.
Vrslo Pnlygüla diamaehuxia je nabral "na puderlinuh viinogorskega vara" in zapisal slovensko ime pogač ice. Vrsto Saxifrai>a biirsertina jc "hral Fr. Pleme L ^estošolec, na pečovji pod PokJuko v Bledu tia Kr;injskim 13, junčana IS46",
V	letu lii49 se je a Prage Vračal peg domov, 1. avgusta J 849 je bil V Rege risb UrgU, kjer je obiskal grob botanika Davida Hein rich a Hoppeja. ki je umrl 1. avgusta 1846, V njegov spomin je nabral v rito Achillea miliefoliuin in polo opremil s črno obrobljenim spominskim listkom. Iz Re^ensburga je šel v Passau, Linz, Salzburg, v Heiligcnblut na Koroško in nazaj na Kranjsko.
Med počitniL-ami je bil na Stolu in Zelenid.
V	leni letu je že študiral medicino v Pragi in našel čas uidi za bot an i žira nje. Vrsto Giigea hohemic.a je Prostoljub PlemeJ nahraJ "na O Bau ski m polju, kjer mi Švedi v sedmo letni vojski Prago ob legava I i".
V	praškem obdobju je spoznal tudi češkega botanika F. M. Opiza (1787-1858), s katerim je Klemen JanSa sodeloval pri iinienjavanju rastlin. Pri Prapi sta skupaj nabrala vrsto Jufums bufvnius.
V	dunajskem obdobju je nabiral v okolici tega me.-;ta.
Leta 185J je l?il na počitnicah na Kranjskem. V Karavankah je bil ita Zelenici, kjer je nabral vrsto l'apat>i;r himen, ki jo je opiemil s herbarijskim listkom, napisanim v cirilici. Takih etiket je iz tega leta 5e nekaj; vrsto Armeria tilpinajs nabral pri Jezerih nad Savico, vrsto Thlaspi roiitndifc^tiii/11 pa na VerSacu. pri Jezerih pod Veršacani in na Veršacu blizu Triglava, vse je nabi"ai isti dan. teksti etil(et pa se med seboj rahlo razlikujejo, napisani so v latinici in cirilici.
1*^. avgusta 185L je botaniiiral na Mangrtu, Pii vrsti Geum mo>}t<inum je napisal, tla jo je nabral v družbi gg. Dežma;ia in Ka.steljca. Verjetno je. da je bil tO Miha Kastelic (1796-lS6i^), pesnik, knjižničar v licejski knjižnici in urednik Krajnske čbelice (Grafe-nauek, i92H: 432-4.1^).
F. Plcmelje v 8 letih nabiranja zbral razmeroma veliko materiala z različnih nahajaliSC, njegov herbarij je del h er barij a V. Plemhi.
3.5.2, Klemen J^msA (1825-1854)
Klemen .lanša je nabiral rastline za svoj herbarij v glavnem na Gorenjskem, Zelo intenzivno je sodeloval s Ceäkim bolanikoni Opizenh ki je ustanovil dru^itvo za zamenjavo rastlin, Preccj poU ki jih je nabral, je vključenih v iNenilov herbarij. Voss (1884:42) omenja, da je "v muzeju omara z njegovim ličnim herbarijem"'. Ta večji del njegovega maieriala je zdaj vključenega v združeni herbaiij in je teže pregleden. Njegove podatke citirata Fleischmann (1846) in seveda Pi.emrl (1862).
K. Janäa je začel nsibirati okrog leta 1845, Takrat je bil na Ljubljanskem gradu; 1M7 je na Cjori nad Polhovim Gradcem nabral Blagaycv volčin, 1848 je bil na Slavniku.
Od 1845 do 1853 leta je prehodil precej vrhov v oko lid rojstnega kraja in kasneje v okolici Tržiča, ko je bil kaplan v Križa h,
V	Julijskih Alpah je bil na Rjavini. Cmiru, Stenarju, na (Vrtaski) Planini, na Velem polju in pri Savici,
V	Kamniških Alpah je bil na Storžiču in Dobrči, v Karavankah pa na Kepi, Golici, Begunjiičici, Zelenici, K o rokici in Košuti.
_Nada PraprolniJtL Botanik Valentin FleitieL iii njegov hcrbarij_
Vrsto Gcnfiutui frodichii je nailel iin Stor^itu, Košuti in Küroäid fKoäuiica). Mil Stenarjii je nabral v rilo Pfivieu/na comnmin, pri Savici vrsro Cniinus	nj Slomirju
in Rja vini pa vr!{o IJoydia semtifm.
Letfi 1K5() je n;i etikete pisal fNimcmbe.'!! pod ü te k. jc iinvomaSiijk.
Pri avrikiju je izjem üiiiii napisal :u(ii slovensko im t;: shinukclz. Nabral ga je pri Dovjem na "Granshizi" (na slialnati glavi tik nad Mojstrano, ki se imenuje GranCiäe),
Na kornšVi strani Korena je že leta 1847 in naäd vrstu Sikitc niffesirin, ki Je bila za Slovenijo prvii! zanesljivo ugotovljena Se le pred kratkim, k ti jo je r. Andf.rlie (mi-.m) naSel pri Podkorenu.
Voss (18S4:42) omenja, da je K, Janša prvi naScl v kranjskem delu Julijskih Alp Vrsto Valeriana .•iupiria. Te pok v iriLizejskem Pieniiovem herbariju ni, ohranila pa se j C v združenem herbjiriju LJM in v zbirki LJU. NaSel jo je na Rjavini letti 1850.
K. Janša je omenjen tudi v Krajevnem leksikonu Slovenije (1976; 116), V njem je zapisano, da se je v Velikem Trnu sredi prejšnjega stoletja ustavil Klemen JanJia, florist TL Dovjegy, in Otel pohabi nekij zanimivih rastlin: Cypenta lon^its. Euphorbia lathyfii in Epipo^iitm aphyllum,
Opiz. s katerim je Klemen JanSa zamenjeval rastline, je po njem imenoval vrsto iz rodu Skrzolic, ki jo je naSel v okolici Dovja (Voss, 18S4;42J, V herbariju se je ohranila pola, na kateri je napisano ime in avtor: Hieradim Jamkainmm Opiz, nabral pa jo je K. Janša I. avgusta 1853 na Koroäid nad Ljubeljem, NAcim & PtrtR fl8S6:248) v opombi pri taksonu H. sdmuisri Schleich. !}. plliferum F. Sdiultz) pišeta, da sta v herbariju v Bratislavi videla dve poli z vrslo H. Jiimhaiimiitn Opi?, in da sta bila na obeh pulah tiskana listka s pripombo "proxiine H- ScMratlen''. Vendar sta ugotovila, da primerka pripadata taksontj H. (giubratum) iiuJum Kern. 2. cafnpsilfin■ ZAfiN (1^^21:94) povzema Niigelija in Petra, ko med sinonimi za podvrsto H. glabraictm Hoppe ex Willd. subsp. gtahresveFis F. Seh. navaja tudi H. Jaiixluiidriiim Opiz ex NP. 11. (1886) 24S. MAYER (1952:267) pri sinonimih za to podvi-sto i:e navaja H, jaftuhaiaiiitm. Janšev primerek po glavnih razlikovalnih znakih in po primerjanju s herbarijskim materialom LIU lahko uvrstimo v vrsto H. ^tahratum Hoppe ex Willd.
3.5.3. Carl Dcschmann - Dru^otin Dezman (182MK84)
Vit lent in Plemel in C. Deschmann sta bila so^oka in piijateSja. Sodelovala sta tjdi kot botanika, skupaj nabirala, precej Desehm an novih primerkov pa je v herbariju V Plemla. Bil je naravoslovec in politik, v letih 1852 do pa kustos Kranjskega deželnega muzeja (PiRJLVEC, 1925: 131-135). Najstarejša De sc h man nova herbarijska pola je iz leta 18,^9- V naslednjih desetih letih (do 1849) je Študiral na DLinajti, tned počitnicami pa je nabiral po Kranjskem. Hil je v Juüjskih Alpah v okolici Mojstrane (VrtaSka planina, Sleme, Rjavma), večkrat na Nanusü in na Ljubljanskem barju. 1S50 je na Brani nabral vrsto Gentidna froelichii. 1851 je hil na Rjavini. Črni prsti in na Mangrtu skupaj s F. Fl e m lom in Kasteticem, V letu 1859 se jc povzpel na Triglav, bil pa je tudi v Trenti.
Po tem letu je njegovo zanimanje za botaniko upiabnilo, zaCel se je ukvarjati s politiko. Verjetno so se ohladili tudi njegovi stiki z V. Plemlüm, čeprav niso bili prekinjeni. Prispevki so v Deschmannovi redakciji izšli leta 1862. 1^^70 je Deschmann poročal na sestanku muzejskega druJtva. daje Plentei določil ra^itline. ki jih je nabral Krupička, Bil pa je tudi v Kranjski deželni komisiji m dunajsko svetovno razstavo. Večina njegovega iietbarija je vključenega v združeni herb arij, manjši del pa je v PI em lovi zbirki.
3.5.4, Tomo Zupan (IK39-1937)
WRAiitiR (1989:279) je opozoril nü bläzu 40 pol. ki jih je nabral Tomo Zupan (1839-1937) leLi 1874 v Pore^u. Na etikele je Zupitn napisal nahajališče, datum in se podpisal, Plcmel pa je dodal latinska in nemäka imena.
Vsi Zupanovi primerki v muzejski P leni lovi zbirki ma nj kaj n. Ohranila pa se je mapa. na kuteri je pisano: "Nedükiüene in nd-irejünc rastlino, ki jih je nabiral Tomo Zupan (najbrže ob priliki IctovMja maja 187S leta)". Na dodanih listkih je napisan datunu kraj in podpis T. Zupan, napisane so s svinčnikom, pijvsod pa manjkajo imena. Prirneike je nabiral üd 15, do 18, i:uja 1875 v Pojcču in njegovi okolici, ko je bil tam na počitnicah. Nekatere poie so neoznačene, na njih je lahku vei različnih vrst. Nabral je ludi mo "Teran-nvo". V mapi je tudi Plemiov primerek z Jesenic, pravilno etikeiiran in datiran s 5. majem 1S75, in nekaj neoznačenih pol z vrstami, ki v [stri ne rastejo. Med njimi sta vrsti ToftsUui catyi uhm in FrimiiUt farinüsa. Sklepamo lahky, da je omenjena mapa iz Plemiove zapuščine. Zaradi smni v začetku junija 1875 mu Zupanovega materiala ni uspelo določiti. Ziljke in krenčite fwi je verjetno konec maja nabiral v rovtih nad Koroško Belo, kjer so te lastline ob povirjih zelo pogostne.
Na botaničnci delovanje pi'cäernoslovca, literarnega zgodovinarja in narodnega dclavca je Opozoril Wrabhr	Suiiadolnik (1991:878-879) pa tega ne omenja.
frof. dr. Ernest Mayer me Je opozoril na dve pismi, ki jih je 1'. Zupan pisal Alfonzu Paulinu leta 1919 in ki ju hrani biblioteka SAZU, V prvem pismu, ki je datirano z 22. 4, 1919 (na velikonočni vtorek), pi§e:
" ..Sprejmite, prosim, moj skromni dar. Tli kaj Vam donašam 3 vezke po alfabetu vrejenih Valentin Plemelj-evilt rastlin. Nabriil in posuäil je skoraj vse sam, kaktn pričajo pridejani lističi; on jim je rekel: krstni listi. Kar niu je prišlo iz tujih rok, je vestno pripisano, Fran Plemelj je Valentinov brat. Zdravilstva seje učil V Pragi; a Zgodaj zamrl. Cvetice z mojim imenom so le učcrrskcga pomena. Kar je znamovano "bora niš k i vrt" to imam iz rok And. Fleisch man na; kakor so tudi slovenska imena cvetic njegova.
Rastline iy. Istre in Rima ter Iraškega sem Plemiju na ljubo nabral & domu donesel, da jih je določil in posušil. V Rimu sem bi! enkrat. V Istri pa dvakrat, V drugo iz Istre piinesenib ni mogel morda vseh posLiSiti, ker ga je takoj potem strela v eerkvi zadela,
Zahvaljujem se na tej obljubi - da bo Plemelj-eva zbirka - ki je bila leta in leta v mojih rokah - ohranjena kranjski deželi in äülski mladini. Upajmo, da se bo itaša mladina v .fugosfavijf nekoliko hot] br?ga(a 7.H bojansrveno botaniko, nego se je zadnje čase. Nekaterim 70. tudi SO let starim cvetkam se btiste divili." Dan kasneje, 23. 4, 1919, v sredo po Veliki noči, pa T, Znpan Paulinu piše, da je prav zaradi botanika župnika Valentina Piemla dvakrat "nalaSč potoval v Istro", rastline pa mu je prinesel tudi iz Rima in Italije:
"Ničesar pričujočega nisem vednost no jaz, določeval je vse on. Moje podpisano ime inači le to, da sem bil jaz nabiralec."
Pismo zakljuČLije s svojim osebnim vtisom o skronmem botanik t): "Kedür je tega moža videl kedaj ob rastlinah, ne pozabi ga nikedar več- Z mladeniSko agilnostjo in nedoseino pridnostjo se je sukal krog cvetic. Kar svetil se mu je v radosti njegov prijetni obraz.
Da bi bil Valentin P lerne I j obiskoval visoke šole - pa bi mu bilo vtegnilo botanisko ime svetovno za sloveti."
Primerki, ki jih je nabral Zupan na svojem prvem letovanju v PoreCu leta 1874 in na obisku Rima oziroma Italije istega leta, so bili vključeni že v zbirko, ki jo je Seitncr
___________N'ada Fraprolntk: [jotahik Valentin Flenid m njegov licrburij	U
pud a ril vesilki, saj so zapisani le v Vossovem kazalu. Vrsto Era^-rnT/i.v mfjjjj.vrffdivu je iiabmi I. septembru 1874 v Rimu "pred cerkvijo sv. ['etra v Vatikanu". V treh ivežiijih ("vezkifi"), o katerili piÄe A. Pauliim. so bile verjetno dvojnice, ki üo jih iiuirdä kasneje vključili v tierharij realke. Zanimiva je tuili pripomba, da je rnstline iz botaničnega vrta dobil od A. Flcisclinianna, ki je tudi avtor slovenskih rastlinskih imen. Te K sinvenskih izrazov mi ni uspelo najli.
Rastline, ki jih je nabral Zupan v Poreču leta 1S75, so se nhranile v tierbariju LJJVl v mapi Nedoločenih in ne urejen i li lastlin, PleinlLJ jiti zaradi smrti ni uspelo doloCili.
Iz obeh ohranjenih pisem lahko tudi sklepamo, da je Zupan nabiral ra^itfine za svojega prijatelja. Po njegovi stun i iii več boianiziral.
3,5.5. I>ru^i h<»taniki in iiaravosEovd, katerih primerki so v Plemiovcm herLariju
.lerioej Medved (17W-L857)
Bil je duhovnik, ki je zbiial tudi slovenska imena rastlin (SrtsKA, 1933:34), V zapuščini dr. Janeza Hleiweisa se je ohranil njegov rokopis iz leta 1S57 (PRIV A LXVI).
V	letih 1846-1856 jc bil župiiik v Kopiivniku na Kočevskem, ud leia lfi4a-1852 pa je bil V. Pleme I njegov kaplan, tz ohranjene korespondence (PRIV A VIK. fasc. 4) se vidi, da se nista vedno najbolje razLimela, vend^tr sta vsaj včasih skupaj botanizirala. Tako stii leta 1K48 pri Koprivniku nabrala vt?;to Cypripet/ium ca/reofiti; v muzejskem herbariju je nabiralec Medved, v herbariju LJU pa je PI em lova etiketa, Pudobno je pri vrsti MyrMs ijdnraia, ki sta jo oba nabrala v Koprivniku 29. maja 185Ü in imata vsak svojo polo. V Pri^ipevkih (1862:123) eitira Medveda pri vrsti Anscolocfiin pallida.
Aleksander Skofie (1822-1892)
Bil je ir^otamk, ustanovitelj strokovne revije Österreichische Botanische Zeitschrift (Bufon, 1971:639-640). Na Dnnaju je ustanovil poseben zavod ali društvo za zamenjavo rastlin. S Plemlom se je poznal is iz gimnazije in mu je potlaril nekaj pol, ki jih je ntibral na Kianjskem. Maja 184fi je bil verjetno na obisku pri Plemiu, saj je ohranjena p4;)la z vrsto Denturiu infoiiu. ki jo je tam nabral.
Josef Ullepitseh (lg274K%)
Bilje ljubiteljski botanik, rojen v Ljubljani, po priimku sodeč je bil slovenskega rodu.
V	letih 1837-1839 je obiskoval gimna^^ijo v Ljubljani in v teh letih se je, star komaj 11 let. že začel zanimati za botaniko (Lack & WACiNER., 1984}. Prijateljeval je z A, Škof ice m.
V PI cm lov em herbariju se je ohranila samo ena pola z vrsto Staihys aerimiiku in letnico 1843, ko pa je bil Ullepitseh že v Gradcu. Podpis je v bohoričici; Ullepizh.
Georg Dolliner (Dolinar) fl794^1872)
Bil je zdravnik in botanik ( PintaR. 1925:142), Plemiu je dolüüil vrste iz rodu Hieradutn, kar je skrtno oznaiil na etiketah in V Prispevkili. Podaril mu je tudi primerek Blagayevega voKina iz leta 1844, ki ga je nabral na Gori, tedaj ie edinem znanem nahajališču.
Andrej Flcisthtnann (18M-JÄ67)
BiJ je vrtnar v ljubi junake m botaničnem vrlu in bot;iniJ(, avtor drugega Pregleda Kranjske flote (PiNlAR, 1926: ISl), S Plcmlom sta se ipoznala, ko seje uSil botanike v vrtu, FkisL-hmanii ga kta IS46 večkrat navaja pri novLh vi^tah za Kranjsko. Edini primerek za Plein lov herbiirij pa je Jeta IS42 nabriil pri Zalogu (Vulpta inyuru\).
Hans Engellhaler (? - 1878)
Bil je učitelj nn protestantski Soli na Dunaju in je leta 1872 in 1K73 botaniziral po gorenjskih Alpah (lfi74;417422). Na Špiku je nabral vrsto PalemilJa nitida in jti poslal Piemiu.
Josif Panei(i (1814-ieS«)
Posebna zanimivost je pola botaniki Josifn Pančiča. Na njej je vrsta Scrophitlaria lacštiima, ki ]o jc nabraJ v Banatu, verjetno v letih 1S43-184S, ko je bil tam domači učitelj (Mavek,
Korožki botanik parer Rainer Graf (1811-1872) je v Plernlovem herbariju zastopan t. eno polo.
Vrsto Trifolium alpiniim mu je v ictu JS74 v pismu posinl graški botanik Ejtiil Kdnrieher, kar je Plemel na posebnem listkLi lutli zapisal. Na originalni etiketi je zapisano tudi ime t.ilowacki, vendar se ne da razbrati, v kakšni povezavi ga je Heinriehcr zapisal. Botanik Julij Glowacki (1846-J915) je bil v letih JK73-1874 prnfcW v Gradeu (GlonaR. 1926:222).
3.A. Primerjala Plemiovesa herbarija IJM in LJU
Her barij Ijubljan^ike univerze (LJLiJ hrani del Pleni love ga herbarija, za katerega v literaturi (PiSKERNiK, 1949:377-378) navajajo, da gre za dvojniee. Muzejski hetbarij sem lahko sistematično pregledala, univerzitetni pa bot j površno, ker so Plenilo ve pote vključene vanj. V veliki meri gre sicer res za d upi I k ate, vendar so tudi razlike.
V herbariju UM ni primerkov, kijih je leia 1874 za Plcmla nabral T. Zupan v Poreču, Rimu tn v [taliji.
Kljub temu, da je muzejski del Plemiovega herbarija veliko obširnejši, v njem je ve^je .število rodov in vra, pa nekaterih zanimivih primerkov v njem ni; manjkata nü primer vrsti Senecio curnioUcm 2 hiel^čiee in H»m>ruirbyu paludosa, ki jo je leta 1858 nabral Deschmann na ljubljanskem barju.
Že iz povrSne primerjave ugotovimo, da herharij LlU ne hrani samo Plemlovih duplikatov.
3.7. Herliarij nižjih rastlin
Z nižjimi rastlinami se V. Plemel v glavnem ni ukvarjal. V herbariju LJU se je ohranilo nekaj mahov in lišajev, v herbariju LJM pa mapa z glivami in liiaji, na kateri je poleg Plemiovega zapisano tudi ime naravoslovca Simona Robiča (1824-IW7).
O glivah, ki jih je V. Plentel - nainenoma ali slučajno - nabral, pa je pisal W, Voss (18S1), Njihovi) številu je majhno. NaSel je za Kranjsko tri nove vrste, več zanimivih gostiteljev in nekaj omembe vrednih nahajališč.
_NiHja PrLiprmnik: H»[ani k VaL-nfiin flu mcl in rjt:B[iV ht:rhiirij_
Tri nove vrste piretiomicei (podraj.red F^retnnnymidae) je opijal NitssL ( L8SL). V 1.1 vodu Slanka piäe, da mu je W. Vos^i posid primerek vnite Campatiula zoysii iz Plemiovcga iierbarijii. Na Zoisovi ^vontici je nakrl tri nove vrste iz razriida As{.omyceie>i^ ki jih je t>pisa1: LcptOSphaeria puchyascus, Lepto^phaeria Piemeiiaua in Sphaervila imermixta.
4. ßtiträgi; zur Flura Kniin's (1862)
Edinü Pie m I ovo objuvljeno Jelo so Prispevki h kranjski flori, ki so iiSli let ti 1S62. pripravljeni pa so hili že prej. Priloga časopisa [,iij bacil er Zeitung Blatter aus Krain (IRü^il^fl) purofa O Plemlovem rokopisu in posebej poudarja, da je pri vsaki rastlini nahajališče točno označeno in da to delo prinaša zelo hogato gradivo za riistlmsko geografijo naše dežele.
Ko A, Senonhr (186(}a. lS6(lb:44) v svojem potopisu piSe o Ljubljani in o Kranjski, otnenja tudi botanike in dela o rastlinstvu, navaja Fleischnitinnovo Ploro in ie spraäujc;, kdaj bi) svojo objiivil H. Fteycr in piše o rokopisnem delu V. PI e m I a Beitrage zur I'tlanzen-Geographie Krains.
Leta 1862 je iz^l tretji 2 veze k Jahrcslieft des Vereins des krainisdien Landes-M u-seuins, V opombi gaje spremil ra pot Carl Deschmann. ki je bil urednik oüiruma redaktor zvezka. Tudi on poudarja vrednost dela zaradi točnih navedb nahajaliäi, kar v dotedanjih muzejskih herbarijih (tudi pri F. Hladniku) manjka. Večina podatkov je dokumentiranih i herbarijskim materialom.
Tudi Novice (1862:313) so poročale, da je v tem zvea^ku "nekoliko o rastlinstvu Kranjske od Val, Plemel-na",
V Prispevkih so vrste razvrščene pO abet^dtiem vrstnem redu rodov, zapisana bo nahajališča in na bi rak t, ponekod tudi slovenska iraena rastlin in razne pripombe.
Čeprav o naravovarstvenih razmišljanjih pri Plcmlu ležko govorimo, pa je pri vrsti Gmtiunu hilea zapisal, da jo je v velikih množinub videl na gorskih travnikih na robu snežniških gozdov pri Knežaku, kjer st) iiahajaliäJa še nedotaknjena in kjer vrste kopalci korenik še niso tako "iztrebili" kot v Bohinjskih Alpah.
Herbarij večine rastlin, ki jih omenja, je v Prirodoslovnein inLizeiu Slovenije.
Ostulo Piemiovn deluvanje
O njegovem ukvarjanju z zgodovino briksenskih škafov se ni ohranilo ničesar, ker je bil arhiv na KoroÄki Beli med 1. svetovno vojno uničen. Zim i mala sta ga predvsem liigenuin in Albuin, ki sta bila pationa briksenske äkotlje in cerkve na Beli,
Omenjeno je bilo, da je svojemu bratu Francu in Tomu Zupanu določeval rastline, ki sta jili nabrala. Določil je tudi zbirko bohinjskih rastlin, ki jih je nabral karastralni inženir Krupička leta 18f>8. O zanimivih vrstah iz tega herbarija je poročal C, IJeschmann na seji muzejskega društva 9. februarja 1870 (Laibacher Tagblatt. 187Ü in Voss, 1885:14). Krupifka je na Debelem vrhu na^ei vrsto Lohelcuria firocumhens, v Šktbini vrsto Slemtnuiiii^lha rhtiponlka, na Voglu Horminiiin pyrcntiicurti, na Studorju pa tri kratke vrste: Daphne cilpitm, Smureja momam in i'euvedaissim achintii. Od teh primerkov je v KrupiCkovein herb arij u samo vrsta Samreja matutmu.
Ta herbarij je v univerzitetni zbirki (LJU>, kamor je prišel okrog leta l^H! iz ukinjenega prirodoslovnega kabineta Ijubljanjske realke. Je v ieleni mapi z etiketo, na kateri piŠc Herbarij Krupička, rastline so prilepljene s papirnatimi trakovi.
b- Taksonj. ki mi jih pm me nov»] i pii V. Pktnlu
6.1. 1'lemeiieUa ahietina Seltner
prof. dr. Tone Wraher me je opnžoril na podatek, da se eden izmed rodov iz družine hržit {Cecidomydae, re J Diplera) imenuje PierneiieHa in da jii je opisal M. Seitner, sin Karin Seit ne rja (I826-18H7), gozdarskega strokovnjaka, ki je p<.>daril piimdoslnvncmu kabinetu ljubljanske realke herbarij iz zapuičine Valentina Plenila.
Mori7 Seitner je bil rojen na Jesenicah 1862 lelti, ko io iz5li Plemiovi Prispevki. Dil je inženir go^darstvü in gozdarski entomoiog, Umri je na liunaju 1^*36 (Sivrc, 1967!277),
Hržico, ki zajeda smrekova semena, je upisiil leta UJOS kct vrsto PlemeHdla abietina v dunajski gozdarski reviji Centrallblatt für das gesamte Fnrstwesen (str. 185-190). Zapisal je. da je novi rod poimenoval po jnanienitem kranjskem botiiniku in duhovniku Viilentinu Plemlu,
(Že leta IWXi je v strokovni reviji Verhandlungen der k- k- zoologiseh-botanisch en Ge^iellscKaft (str. 174-lS6j M. Seitner opisal nov rod in vrsto hržice ReMelieüa piceae, ki zajeda je lov a semena in ki jo je poimenoval po svojem slavnem poklicnem tovarišu in izumitelju ladijskega vijaka Josefu Resslu.)
6.2. LepUKpbaeria ptcmeliana Niessl
Vrsto Lepmphifma plemäiam je opisal NtESSi	s herharijskega
primerka Zoisove zvončiee, ki jn je V. Plemel nabral ob Savi pri Javt)rniku 6. septembra 1S65 (Niessl napačno piäe Laviintihale bei Jaucrburg) in ki mLi jo je poslal W, Voss. Nova vrsta se pojavlja kot parazit na listih zvončice.
6.3- Ceniaurcu coriac^'a W. K. ß pkmtii Ullepitsch
Ui,i.KPiTsat (1884:220-221) je opisal novo formo vrste Centaurcu loriacea K. ( = C. scabioša L.}, ki se od tipične oblike loči po večili znakih, predvsem pa po svetlejSiib cvctovih Raste v okolici Malborghetta ni Koroškem in Mojstrane na Kranjskem, Rastlini je Utiepitch dal ime po svojem umrlem prijatelju Valentinu Plemlu, ki fe okoliška območja kol botanik kar najbolj skrbno prehodil-
To formo kasneje Se omenja Pacher {1893;?i4).
Havrk (1901:629) pri vrsti Centuurea scabiosa piSe o zelo zanimivi formi, ki jo je opisal Ullepitsch in ki so jo naüli v Zgornjesavski dolini pri Mojstrani na Kranjskem in na Koroškem pri Malborghetlu. Po njegovem mnenjii gre za vmesno obliko med vrstama C aipessrvi in C. frhschii. Forma je verjetno nastala na toplem in suhem rastišču, vendar jo Jail ko uvrstimo kot vfarieteto v vrsto C. scahiawa v Linnejevem smislu. Hajek si je oba primerka ogledal v Ullepitschevem herbariju. Vendar ju ni sam nabral, ampak mu jih je posredoval eden od njegovih sodelavcev F. Ressman. Očitno slovensko ime se v herbariju J. Ullepitscha večkrat pojavlja (Lack & Wagner. 19S4: 431). Htoi navaja (1^28:297). da je bil Ressmann odvetnik v Št, Vidu na Koroškem. Prof. dr, Em est Mayer pa je v celovškem muzeju našiel podatek, da je bil Franz Ressmann rojen 1794 v Malborgbettu, bil odvetnik v Beljaku do leta 1S88 in umri v svojem rojstnem kraju leta 1892.
Formo navaja tudi Hegi (1929:977), Maver (1^52) pa ne več.
7. Navajanje Hcrtildvlh p^nlatkov
Plemlüv skrbnu nhbTJini. dolocciii in 7. vsemi podatki o pre ml] en i herbarij in njegovi hcjtati Prispevki so bili vir za miiogc botanike, ki so dcloviili kairteje,
Že zelo zgodaj gaje navaja) A. Fletscumann (1S46:239-240) pri vi-siah CMmumhiis ruber. Si'n^i-k} scopolii^ PeuLedamun ctmuanim i si RadiMa linoides, ki jih je vse nabral nu Pre mu.
A. Paulin (1901 ;Vr) jc p: i shedah za zbirko Flora cxsicciiia Camiolica uporabljal püdaike iz muzejskega herbarija. Mülner (J"J(I2: 133-134), tedanji muzejski kusttis. je bil v nasprotju s Paulintim bolj precizen, saj iiav:tja bolanikc. ki su nabirali za muzejski Kert>ariuni Cartiiolicum: Hacquet, K- Zois, HIndnik. Flcischmann, Freyer, Grnf, Tomma-smi, Desehmann. oba J'jemla, Stur itd.
Za pr\'ih 6 centurij so izšle izčrpne shede (Pauijn, 1901, :y(12. 191W), za katere je značUnt), da na njih faLilin v glavnem ti i navEijal virov, iz katerih je črpal. 1'redniist je dajal tiskanim delom (S^opulr. Fleisthniann. Pospiehal, Pa eher itd,), herbnrijskih primerkov pa skoraj ne citiraj. Plemlove Piispevkc titiru trikratr pri vrstah ^^sicria muumnaiis (19(J2;120) in ArisUAodna pullida (1902; 135), ii^ptidvjen^. ümjlorü (1904:296), njegov herbarij pa pri vrstah Vevonku fntiiado^u (191)1:89) in Di^iuilifi /ati-jpaw (IVKH:1S2), Zanimivo je, (Ja pri vrsri Senedf/ turrit)liciix (iy<»4:2(Xi) navaja dvomljive in nepotijerie Fleischmannove in Paclierjcve podatke, Plcmla pa ne omenja. Iz nahajaliSe na shedah laiiko dokaj zanesljivo sklepamo, d ti je Pauliii Plcmlove podatke zclo velikokrat navajal; uporablja) jih je tjcli v drugih delih (1915,
GiNZBbiiGER (1909:476) v opisu svoje ekskurzije na Snežnik umenjiu Ja je bil na njem tudi V. Plemei {:844. 1845) m 12, julija 1S47 tudi C. Deschmann. Ginzberger pa nc mnenja, da üta bila tedaj s Plemiom skupaj, saj so v njegovem herbariju pole. oznafene s tem datumom.
L. DtJKiANC je v svojih prispevkih v reviji Allgemeine Botanisehe Zeitschrift dosledno navajal podatke iz Plemlovega herbarija pri razSiijenosti naslednjih taksotiov: Ccm!)wiiilci zoynii (L9(l4a), Hdioxperina ghuinosuin {l9(Mb), Primula Kidfetiiaiia (L905). Viota zflV.Mi (1909). Snxifraga /teiraeii (1910) in Leotifffodiuin alpimim (191 i).
Tudi pisci riovejših del uptwabljajo PI em love podatke in črpajo iz njegovega herbarija.
Ra^vnik (1979) je pri vrsti Daciylorbiza truitssihaiika Ugotovil, da jo je Pleme I nabral že leta 1849 na slovenskem ozetnliLi na Griču pri Koprivniku. Na herh arij ski etiketi je zapisal, da gre verjetno za novo vrsto, ki pii je iii poimenoval. PI e m lova najdba je bila p rezil a do Ravnikove obdelave rodu Daclvlorhiza v Sloveniji.
Precej vrst in njihtivih nahajališč je uvrščenih v Rdeči seznam {wraiiitk& Skoejerne, 198S).
A. MartinCiC (1991) piäe o barju Križank pri Hledu, kjer je prvi nabiial že Plemei v ZEO<.lnjih Štiridesetih letih prejšnjega stoletja. Za vrslo Sihoemts nit;rkatis pa kot Plemiovo nahajališče itavaja tudi Sotesko pri Bohinjski Hell, Na etiketi navedenega primerka (UU) piÄe samo Soteska, po datumu pa lahko sklepamo, da gre za Sotesko med Koroäko Belo in Poioki,
Zlasti pri obdelavi posameznih rodov t)ziioma vrst lahko tudi iz starih herbarijev izbrskamo prezrte pole, ki niso bile Se strokovno ovrednotene. Tako se je ugodilo pri vrsti Adn!ii.\ aestivalifi (Wraber, 1988) ali Sihiie rupcsfrii- (AnDhrLE, 1992).
Tudi Krajevni leksikon Slovenije pri nekaterih občinah omenja botanično tie lov an je V. Plenda in navaja spiske rastlin, ki jih je nabiral: Črnomelj (1971:13). Kočevje (1971: 2ltf^). Novo mesto (1971:4f>4 in 536). Trebnje [1971:5«.^) [n KrJko (1976:116-117).
9,. Piivictek
Viilüntin PlümeJ se je rydil 7, januarja IS2fl tia Resici (Bled), Na šuianje v Ljubljano je odäel že leta 182S, obiskoval je üormulkü, gimnazijo, lit-ej in tenIogLjo, ki jo je končal leta 1843. K.ot kapUni je služboval mi Pre mu pri li irski Bistrici (1843-1847), v Cerknici (1847-1848). v Koprivniku na Kočevskem (1848-185L), v Leskovcu pri Kräkcm (1851-1852} in v Škocjanu na Dolenjskem (1852-1857), Leta 1857 seje kot lokalist vrnii na Gorenjsko na Koroäko Belo. L junija 1875 je v cerkvi zadela strela in zaradi poiktidb je 9. junija umri.
Njegov brat Franc Plemel je bil rojen 30. septembra lS2Jina Rečici (Bled). V Ljubljani je obiskoval noi malkn. gimnazijo in licej. Prvi dve leti je Študiral mi:;dicino v Pragi, zadnji dve leti pa na Dunaju, kjer je zaradi vnetja prsne mrene umrl 21. junija 1852.
Klemen JanSa je bil rojen Jiovembrs 1S25 na Dovjem. V Ljubljani je dustudiral teologijo leta 1850. V letu 1851 je bil kaplan v Velikem I rnu pri Krškem, nato dve leti v Krizah pri Ti^iču. Zaradi bolehnosti se je vrnil v svoj rojstni kraj. Pri gašenju pobara v vasi se je prehladil in 22. aprila 1854 umrl.
Valentin Plemel je bil prvi slovenski botanik, ki je svoj herharij opremil z bolj ali manj popolnimi etiketanti, na kateri i; so v? i važnejši podatki. Za botaniko gaje navduSil zdravnik ,1. N. Bfatzovsky (1801-1863). Nahirati je iiite\ v letu v ofcoiici svojega domačega kraja Bled in v Ljubljani. Rezultate prvili dvajsetih let raziskovanja je objavil v detu Beitrüge zur Flora Krain's. Večino rastlin, ki jili v raj.pravi navaja, je podaril Kranjskemu deželnemu muzeju. Leta IS73 jc razstavil svojo zbiiko kiaEijskih rastlin na tlLinajski svetovni razstavi in lanjo dobil medaljo za napredek- Ta lierbarij je bil pozneje v lasti F. Miklit^a, lj:ta je iz njegove zapuščine prišel v Rudolfinum, Duplikate tega hcrbarija jc dobil K, Seitnei. PoJartI jih je ljubljanski realki in od tod so priäü v herbarij ljubljanske univerze (LJU),
Velikost pti! v Plemloveni lierbariju je različna, vedno pa je manjša od formata A^, Primerki so na pole položeni ali prilepljeni s papirnatimi trakovi. Tudi hctbarijski listki su različni po velikosti, po kvaliteti in bar\'i papirja. Napisani so s Črnilom, svinčnikom ali pa i?,delaiii v litografski tehniki. Laliko so napisani v slovenščini Se v bohoričici in kasneje v Ititiniei, v neniSčini v gotici ali latinici, nekaj jih je tudi v cirilici. Latinskemu imenu rastline so včasih dodana ludi slovenska iii nemška imena, nahajališče, datum, nabiralec in ponekod tudi nadmorske višine. Opazna je razlika med jedrnato napisanimi nemškimi site da mi in slovenskimi, kjer so nahajališča natančneje opredeljena.
Plemel je rastline nabiral v glavnem v bližini krajev, kjer je Študiral in služboval. V studentskih letih je botanizirai v bližini domaČega kraja iia üorenjskem (Bled. Lipanca, Debela peč. Beliči ca. Stol, Begunjšfiii^a) in v okolici Ljubljane, tudi v botaničnem vrtu. Kasneje je nabil al v okolici Prema pri Ilirski Bistrici, se povzpcT večkrat nčt SneJnik in bil tudi v Istri, nabiral na Kočevskem, v Beli krajini, na Hrvaškem, v dolini Kolpe, v okoli ni Krškega na Dolenjskem, Koje bil lokal isrt na Kornäki Beli, so med najbolj pogosto navaja nimi nahajališči kraji v bližini: Jeseniue. .lavornik. Soteska, M rate, ftreznica. Bled, Lesce, grad Kamen; v Karavankah je bil na Golici, Kočni, Be Is ki planini, na Javorni^kem in Jeseniškem rtivtii, na BelŠčici t n Stolu. Bil je tudi na Mangrtu, pri slapu Peričtiik in na Trbižu.
Nabiral ni samo avtohtonih rastlin, ampak tudi gojene, saj je botaiiizital povsod: po vrtovih, njivah, sadovitjakih, cclo na pokopališču,
Z zbiranjem slovenskih rastlinskih imen se ni sisfematično ukvarjal, jiii jc pa včasih zapisoval,
V Plcmlov berbarij so vključeni tudi primerki drugih naravoslovcev.
NuJii I'raprolnit; RoUiniV; Valentin Plcmul in njtgtiv htrbarij	23
Najixifj pogostne sn pole njegovega brat j Kianta. ki ni nab im I samt) ii^ Kranjskem, itinpak tudi v okolici 'Irstii, v Istri, v k va merskem zalivu, m otok ill Krku in Cresu, bil je na Koro5kem, Tirolskem in Hnvarfikem. V študentskih letih pa je nabiral v okoiici Prage in Dunaja.
Manj pugoüli so primerki drügili botanikov oziroma naravoslovcev: K.! ume na Janše (1K25-I854), C. Deschmanna	Toma Zupana (1839-1937), Jerneja Medveda
(1799-1857), Aleksandra Škotica (1822-18^2). Josefa UIiepit!«;hji fl827-LR96), Georga Pnllincvja (n*>4-lK72). Andreji Heisciimatina (1804-1867), Halloa Etiteltlialerja (7-1 Josifa Panüüa (1814-18S8) in paira Raincrja Orala (181 MS72).
V zbirki Herbarium Plemelianum. ki jo hrani LJLf, so v j;l:ivnem duplikati muzejskega herbarija; vendar v zbirki LJM manjkajo primerki preSei iiosJovca Toma Zupana,
Edino Pleiniovo objavljeno deio je razprava Reitrfige zur Flora Krain's (1862), tretje tiiikano delo O flori kranjskega ozemlja.
Po Valentinu Plein] u so imenovali tri taksone; Memeiit-lla ahietina Seltner {CecyJomy-liae), Lepiosphaffnn plemelimm Niessl fjm>'tcre.v) in CmiuuriM corhiaa W, et K, H pkrrtdi Ullcpitsch (fovma vrste C .ic^^Jo.ia).
flemfov skrbno nabrani, določeni in z vsemi podatki opremljeni herbarij in njegovo delo Beiträge ZLir Flora Krain's so bili vir podatkov za mnoge botanike, ki so delovali kasneje.
9. .Sunimar\'
Valentin Plemel was born at Ketiča (Bled) on January 07, 1820. Already in 1828 he left for school in Ljubljana where he went to the elementary sthool, grammar schooU lyteum, graduating in 1843 from the Faculty of Theology. His work as a curate took him to Prem at Ilirska Bistrica (1843-1K47), Cerknica (1847-'1S48), Koprivnik in Kotevje (IH48-1851), Leskovecat Krško (1851-1852), andŠkocjan in Lower Camiolia (1S52-1857)-As a local!St fic returned, in 1857, to KuroSka Bela, Carniolia, While in the church, he was struck, on June OU 1875, by liglitnittg and died of the injuries on June 09, iS75.
His brother Franc PIcmel was bom at Rečica (Bkd) on September 30, I82S. He, too, went to the elementary school, grammar school and lyceum in Ljubljana, He spent two years studying medicine in Prague. He proceeded with his studies in Vienna where he contracted pleuritis and died of it on June 21, 1852.
Klemen Janša was born at l^ovje on November 18, 1825, He completed his studies of theology in Ljubljana in 1850, In 1851 he became a curate at Veliki Trn near KrSko, During the next two years he worked at Križe by Tržit, Due to his poor health he returned to Dovje, While helping to put out a fire in the vi I i age, he caught cold and died on April 23. 1854.
Valentin Pleme I was [he first Slovenian butanist to supplement his herbarium with more or less coniplefe iabeis comprising such data as expeetcd in this kind of collections. He had been initiated into botany by the physician N, Biatzovsky (1801-1863), In 1839 he started collecting plants in the vicinity of Ms native Bled and in Ljubljana. The results of the first twenty years of his research were published in the Beiträge zur Flora Krain's«. He presented the Provincial Museum of Kranj with most of the plants stated in this dissertation. In 1373 he showed his collection of the Carniolian plants at the World Exhibition in Vienna, m d was decorated with a Guld Medai for Progress- Tiie herbarium later passed into possesion of Franc Miklitz. In 1894 this part of Miklitz's legacy was left to Rudo! fin um. TTie duplicates ot the herbarium were given to K.. Seitner who presented
them to the Ljubljana Co I lege for Modern Sciences, [hey were iuter incorporated intn I he Herbarium of the University of ljuhljiina.
While ihe sheer size of Pie me 1's herbarium is not uniform, ir never exceeds that of A3 t'oim. The specimens are either laid on sheers or attached to them by paper (apes. The herbarium labels viirj in size as well ;is mluur and quality of the paper used for that purpose. They are written in ink. pencil or litliographie print, The inscriptions are mEide i]^ a variety of characters, in Slovenian in ßnhoricicu and Latin chiirsicters, in German in Gothic and Latin chiiructer^, and octasionallv even in Cyrillic ehüracters. Added to the Latin name of plants are sometimes also their Slovenian and German names, locality, date, cotlector. and occasionally aha aJcitndes. A dilterenee is noiiceahie between the concise German and tlie Slovenian labels where the localities are detei mined with greater precision,
Plemel colleet^d plants mostly around the places wfiore he studied and woriied. During his studem years tie botanbed near his home place in Carniolia (Bled, Lipanca, Debela Peč. Belščica, Stol, Begunjäfica) and around Ljubljana, also in the Butanital Gardens. Later on. his txjilecting trips took him tu Prem by Ilirska Uisfrica. He dimbcd Snežnik on several occasions. Me also visited I stria, collected in the Kočevje area Bela Krajina, Kolpa Valley, around Kr?ko in Lower Carniolia, While a localist at Koroška Belli, he most often stated such finding sites as Jesenice, Javcrnifc. .Soieska, Moste, Bre;:nica, Bled. Lesce, the Kamen castle. He took trips to the Karavan ken Mountains, visiting Golica. Kočna, Dels k a Planina, Javorniiki Rovt. lesenih k i Rovt. BelSCica, and Stol. He also ascended Mangrt. A trip took him to the wiiterfall Pericnik and another to Tarxisio.
Ho collected not only autochthonous but also ciiUivated plants, foi he botanized everywhere, in gardens, fields, orchards, even graveyards.
Tliough his wort included no systematic collecting of Slovenian botanical names, lie often put them down on the labels.
Making part of Pleme I's herbarium are alw specimens collectcd by other natural scientists.
The foremost place among them is occupied by his brotlier Franc whose collecting range ineUided. beside Camiolia, also the vicinity of Trieste, Istria, Caiinthia, Tyrol, and Bavaria. In the student years he colleeietl plants near Prague and Vienna.
i„ess frequent are specimems of other botanists and natural scientists, respectively: Klemen JanSa (1835^1854), C. Deschmann (1831-18S9). Tomo Zupan (1839-1937), Jernej Medved (1799-1S57), Aleksander Škofic (1S22-1892), Josef Uliepitseh (1827-18Wi), Georg Uolliner (179^1872), Andrej Heiscbmann (1804-1867), Hans Engeithaler (?~1S78), Josif Pančič (1814-1888), and Father Rainer Graf (1811-1872).
The collection Herbarium Pie me lian um. stored by the University of Ljubljana, consists mostly of duplicates of the Museum herbarium; missing from the Museum collection are specimens uf the freäemologist Tomo Zupan.
Valentin Plemel published only a dissertation entitled Beiträge zur Flora Krain'a (18(i2), which is the third printed work on the flora of the Carniolian territor> .
Three t ax a were named after Valentin Piemel, namely: Plemelietla abieüna Seltner (Cecydofnyäae), Leptosphaeria plemeli&na Nicssl (Ascomyeetes), and Centaitrea coriaicii W. et. K. ß plemsli Uliepitseh (a form of the species C. scahiosa).
Piemel's carefuily collected and determined herbarium provided with all data as expected in such a collection, and his Beitr^^e z"r Flora Krairi's have been a source of information to numeorflus younger botanists.
Nada PrapTotnik; lititnnik Vatentki PItmtj! in njegciv hcrbacij	25
10. Viri
Album ücüdtinicDrum Lycei [.^baccnsin. 1835-184^. NUK-
Aijai. J . IJ^H^: Krili k t: cnicc 7Ai jjjotlovino riiil^kc fiirt- Rokopisi v župniku na Dmjtri, nczman Karu] PRI V A VIN (fasc. 4). Arhiv rcpuhliko Slovenije, Hcbrariitm UM-Herbjiriurn UU,
Ka/alo, Hcrbarium Pleme Ii an um, L JU,
Krstna knjign. Bled R XII. 1Ü12-IS21, Avhiv naJikofijskcga ordinariuin v LjutJljani, Kr!;tiiii knjigii. Die J R XIII. Ifi21-IH34, Arliiv naiJSkutljskega ordinariata v Ljubljani, Kritna knji^^i, Dovje R 5. ITSü-lS^y, AHiiv nadikcifijiikegEi ordlnariata v Ljuhijani, ML-ctved, J.: Vcrxcichni^iS der bi^^ nun in Kraiti aufgefundenen ttieils wildwachsendi^r, theiäs ealtivirler Pflanzen mil Iateini5chi;n. deutsch£;n und sl avischen Benennungen, Jn: Blei weis, J, PRJV A LXVl, Arhiv republike Slovenije, Mrli^kii knjiga župnije Dovje, lgS4. Arhiv nadškofijskega urdinariata v Ljubljani, Mrliška knjiga župnije Koroška Bela, 1S75, Arhiv TiadSk-orijskega ordinariata v Ljubljam, PcrSii, S,: Župnijska kronika Koroäke Ude.
Pleme I, F,, 1844-IH47: Rokopisne beležke, uvezene v lastni iivcid dela: neisdimann. A,, 1J^44:
ÜbcTüichl. der Fliira krains. Knjižnica T- Wraber. ptemelj Vjlenirn. PRIV A XL1, Arbjv rcpjbUke Slovenija,
Rci um merniirabilium parochiae [^rgenfcld brevis eonsignalio, Župnijski arhiv Dovje. Zois, S., 179.-!; Slavi^chc Sammlung, 6, MUK, Ms
Zupan, T., 1919; Korespondenca, Biblioteka Slovenske akademije znanosti in ume mesti. F IZ/VllJ-14^:4, R ]2A^IIM46:5,
11. Litemliiru
ANDE RLE. B., l'J92: Skalna lepnica, nova vrsta ia Slovenijo. Proteus 54: 392. ANONYM., 1858: Wissenschatiii dies Museal vemm in lung. Blätter aus Kraiii. Str. 120, ANONYM., 1862; l;: Ljubljane. Novice. Str. 313, ANONYM., 1870: Aus dem Vereinsleben, Laibacher Tagblatt 32. ANONYM-, lS73a; Pogled v Dunajsko razstavo. Novice. Str. 125. ANONYM., 1873b: Postavitev Kranjskih razstavtiikov v Dunajski razstavi. Novice. Str, 28S-
ANONYM., 1S75£i: Obvestilo o streli, ki je zadela V. Plcmla. Novice, Str. 1%. ANONYM,. ia75b: Obvestilo o PI e m In vi smrti. Novice. Str. 206, ANONYM., 1875e: Vom Bliže betäubt. Laibacher Tagblatt 126. ANONYM., 1875d: Obvestilo o smrti botanikV. Plemla. Laibacher Tagbiatt 132. AIMONYM., L875e: Obvestilo o smrti botanika V, Plemla. Laibadier Zeitung, Str. 978. ANONYM,, 1881: B, Botanik. Jahresbericht der Staats-Ober- Realschule in Laibaeh für
das Schuljahr 188L Str. 49. ANONYM., 1882; B. Botanik, Jahresbericht der Staats-Ober- Real seh j le in Laibach für
das Sehuljahr 1882. Str. 56. ANONYM-, 1883; ß. Botanik. Jahresbericht der Staats-Ober- Realschule in Laibach für
das Schuljahr 1883, Str, 64. ANONYM,, 18^4: MittheÜungen aus dem Museum. Argo. Zeitschrift für krainischc
Landeskunde 3: 240, BLEI WEIS. J., 1844: Pranz HIadntk. Novice, str. 42-43,
BORISOV, P., 1987: Biatzovszky Ivan Nopomuk, Enciklopedija Slovenije 1; 259. BUFON, Z.. 1967: Naravoslovje v slovenskem narodnem prebujanju. Proteus 3(t: 33-38, 67-72.
BUFON, Z., 1971; Škofi C (Škofi t z, Skofiz. Skoffic) Alek';ander. Slovenski bitignifski
leksikon 3 (11): 639-ft4(J. Cütüiügus deri Diocesi^i Labacensis, 1842-1S76.
DERGANC, L,, 1904a: Geographische Verbreitung der Campanula Zoysii Wulf. Allge-
meiTie Botani^^che Zeitschrift- 9 (26-27)-DERGAJSIC, L,, 1904h; Über geographisehc Verbreitung des Hefiospermti gluTinositm
(Zoh) Rclib. Allgemeine Botanische Zeitschrift. 9 (123-125). tJERGANC, L., 1«>05: Geographische Verbreitung der Primula Wulfeniana Scholl und
der Primula Cluiiunii x minima. Allgemeine Botanische Zeilschrift- 10 (76-79), DERGANC, L., iy(l9: Geographische Verbreitung der Viola Zoysii Wulfen. Allgcmeint;
Botaiiiiche Zeitschrift. 15(152-155, 167-171). DERGANC, L., L910: Geographische Verbreitung der Saxifragü peiraeu (L.) Wulfen.
Allgemeine Bt)tanischü ^Zeitschrift. 16 (33-40). DERGANC. L., 19] 1: Nachtrag zu meinem Aufsätze über die geographische Verbreitung des Leontopodium alpimtm Cassini auf der Balkanhalbinsel samt Bemerkungen über die Flora etlicher Libumischcn Floohgcbirgserhebungcn. Allgemeine Botanische Zeitschrift. 17 (1-11).
DESCHMANN, C., 1856: Einiges über die naturwissenschaftlichen Forschungen in Kraiii,
Jahresheft des Vereins des kraiiiisehcn Landcs-Museums. Str, 1-11-D ESCH M A NN, C., 1858: Viola Zoysii Wulf. Zweites Jahresheft des Vereins des
krainischcn Landes-Museums. Str. 117. ENGEL'mALER. H.. 1874: Deitrag zur Flora Ober-Krain's. Verhandlungen der k. k.
züologisch-bütanisclien Gesellschaft in Wien 24: 417-422. FLEISCHMANN. A., 1S44: Übersicht der Flora Krains.
FLEISGHMANN, A,. 1 m: Nachträge zur Flora Krains. Flora N, R 4(1 }/29(!)/: 23^-240. GINZBERGER. A,, 1909: Eine Exkursion auf den Krainer Schneeberg. Österr, Bot.
Zeitsehr. 59: 340-349, 393-398. 430-438. 473^78. GLON AR, J., 1926: Glowacki JuJij. Slovenski biografski leksikon I (2): 222. GOSAR, M. & V. PETKOVŠEK, 1982: Naravoslovci na Slovenskem (Pri ve k o njihovem delu in prizadevanjih od zaCetka 15. stoletja do ustanovitve Univerze V LJubljani leta 1919). Scopolia 5. GRAFENAUER. L, 1928: Kastelic Miha. Slovenski biografski leksikon 1 (3): 432-435, GROŠELJ, P,, 1939: Prirodoznanska prizadevanja med Slovenci. Proteus 6: 113-121. 165-173.
HAYEK, A., 190J: Die Cen ta ure ü-Arten Ost erreich-Ungarn s, Denkschriften der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften, Mathematisch-naturwissenschaftliche Classe. Rd. 70: 623.
HEGl. G., 1928: Illustrierte Flora von Mittel-Europa, 6 (1): 297. HEGl. G,, 1929: llhistrieile Flora von Mittel-Eli ropa. 6 (2); 976, Juventus caesäreo-regii gyrnnasü aoademici Labacensi. iS35-tS47. KOCH, D.G.D.J., 1835-37: Sv no psi s Florae Germanicae et Helvctieae, Ed. 1:352(1835), 353-S44 (1S37).
KOCti. D.G.D.J., 1843-45: Synapsis Florae Germanicae etHelveticae, Ed. 2:452 (1843),
451-964 {1S44), 965-1164 (tS45), KOLER, C., 1991: Franc MJklitz. Gozdarski vestnik. Str, 384,
LACK, H. W. <!;: D. WAGNER, 1984: Das Herbar Ullepitsch. Willdenowia 14 (2): 417-433.
LAZAR, J., 196*1:150 let botaničnega vrla v Ljubljani. Zbornik ob 150-letnici BolaniCnega vrta v Ljubljani.
__Nnda Praprot ni k: Bot Ein ik Valentin Plumcl in rjcgov ht;rhurij___^
M AL V, J.. JNrtO: Flora von Deutschland.
MARTINČlC. A., 1991: Vegetacijska podübä vrst iz rodLi Schoenus L. v Sloveniji, l. Schoeiuis tiii^ncan.i L. HioloSki vestnik 39 (3): 27-40,
MAYtR, H., 19S2: Seznani praprotnic in a'ctnie stovenskegu ozemlja, SAZU, ruzr. prir. med, vede. Dela S: 1-427.
MAYtR, H., 1988: Josif Pančit? 1814-im. (Ob stoletnici smrti). Proteus 501 323-326,
MÜLLNER. A., 1901: A. Paufin Flora exsiecaia carniolka. Argo 9: 133-134.
NÄGKU. C. & A. PETER, 18fi6: Die Hicraden Mittel-Europas. 11, bünd. Monographische Bearbeitung der Aihieracien mit besonderer Berücksidiligung der niittelemopa-isehen Sippen.
NIESSL, von ü,, 1881: Drei neue Pyrenomyixtm auf einem Pflänzchtn. ÖBZ 31:345-347,
P ACH ER, D., 18^3: Systematische Aufr-ühlung der in Kärnten wildwiichsenden Gefässpflanzen, I!. Niiehtrag iFcllypodia^■Cäc-Hy;)op^rya^eac}. Jahrb. Naturh. Lündes-Mus.KJii Ilten 22; 25-160.
PAULIN, A., 1901: Schedac :id Floram exsLccatam Carniolicam [. Centuria 1. et 11. Beiträge ^ur Kenntnis der VegetntionSverhaltnisse Krains 1 r 1-104.
PAULIN, A., 1902: SL-hedae ad Floram e\siccatam Carniolieam Ii, Centuria III. et IV. Beitrage zur Kenntnis der VegetationwerhältTtisse Krains 2; 105-214.
P AUL IN, A., 1904: Sehedae ad Floram exsiecatam Carniolieam III. Centuria V. et VI. Beiträge j:ur Kenntnis der Vegeiationsvei hältnisse Krains 215-30K.
PAULIN, A., 1915: Über einige für Krain neue oder seltene Pflanzen und die Formationen ihrer Standorte 1. Carniola 6: 117-125, 186-209 (sep.: 1-.12).
PAUL1N,A., L9l6:Übereinigefür Krain neue ode r se [ lene Pflanzen und d tc Forma tionen ihrer Standorte II. Camiola 7: 61-72, 129-UL 2H4 (sep.: 1-25). Ljubljana.
PETKOVŠEK. V., 1960: Začetki botanične vede pri Slovencih. Zbornik ob 150-letmci botaničnega vrta v Ljubljani. Str. 11-24.
PETKOVŠEK, V., 1977: J. A. Scopoli, njegovo življenje in delo v slovenskem prostoru. Razprave SAZU. Razred za prirodosiovne vede 2l> (2).
PINT AR, L, 1925: Biat^üvszky (Biat;!owsky) Ivan Ne p. Slovenski biografski leksikon 1 (1>: 39.
PINTAR, L, 1925; Dulinar (Dolliner) Jurij. Slovenski biografski leksikon I (1): 142.
PINT AR. L, 1926: Fletschmann Andrej. Slovenski biografski leksikon 1 (2): 181.
PINTAR, 1., 1928: Hladnik Franc de Paula. Slovenski biografski leksikon 1 (3): 323.
PINTAR, L, 1928: Janäa Klemen. Slovenski biografski leksikon. 1 (3): 381.
PSNTAR, L, 1939: Mediko-kirur^ki učni zavod v Ljubljani, njegov nastanek, razmah in konec. Habilitčicij^ka di^iertacija.
PIRJEVEC, A. & F, KIDRIČ, 1949: Pintar Lovro. Slovenski biografski leksikon 2 (7): 343-344.
PIRJEVEC, A., 192S: Dežman Karel. Slovenski biografski leksikon 1(1): 131-135.
PIRJEVEC, A.. 1932: Krašan Franc. Slovenski biografski leksikon 1 (4): 556.
PISKERNIK, A., 1949; PI C me I Franc Seraf, Slovenski biografski leksikon 2 (7): 377.
PISKERNIK. A., 1949: Plemel Valentin. Slovenski biografski leksikon 2 (7): 377-378,
PLEMEL, V., 1S62: Beiträge zur Flora Krain's. Drittes Jahresheft des Vereines des k rain i sehen Landes-Museums. Str. 120-164,
POSPICH AL, E., 1897-99: Flora des Oesterreich i sc hen Küstenlandes 1-2,
RAVNIK., V,, 1979: Naie kukavicc {On.kis) in prstaste kukavice (Daiiytorhizn). IL Sistematski del. 5. Proteus 41: 298-301.
RECHFELD, Ph. J., 1849: Franz lin Püiila Hlüdnik. Sein LcbtQ und Wirken, nach vorhandenen Papieren dargestellt. Mittheilungen des historischen Vereins für K rain. Str.
SAVNIK, R,, 1968: Zahudni del Slovenije, Krajevni leksikon Slovenije. I, knjiga.
SAVNIK, R,, 1971; Jedro osrednje Slovenije in njen jugovzhodni dei- Kiajevni leksikon Slovenije. U. knjiga.
SA\'NIK, R., 1976: Svet med Savinjskimi Alpami in Sotlo, Krajevni leksikon Slovenije. III. knjiga.
SCOPOL[, J. A.. 1760: Flora carniolica.
SCOPOL!, J. A,, 1772: nora caniioliea 1-2. Ed, 2.
SEITNER, M-, lyCtö: ResseliHla piceae, die Tannensamen-Oallmücke. Verhandlungen der k. k. zoologisch-botanischen G eselschaft in Wien 61 (1): 174-186.
SEITNER, M., 1908; Die FichteiisamengaHraücke (PlemeUel/a abkiina). Centrallblatt für das gesamte Foi"stwesen 34 (5); 185-l9fl.
SELIŠ K AR, M., 1953; Idrija - klasična tla prirodoznanstva na Slovenskem, Proteus 16: 65-71.
SENONEK, A., 1860a: Reiseski^^en aus der Lombardei und Vetietien Moskva.
SENONER. A., 1860b; Reiseskizzen aus der Lombardei und Venetien. Mittheilungen des historischen Vereins für Krain 15: 42^5,
STESKA, V,. 1933; Medved Jernej. Slovenski biografski leksikon 2 (5): 84.
SUHADOLNIK. S., 1991: Ztipan Tomü. Slovenski biografski leksikon 4 fl5); 878-S79.
ŠIVIC, A., 1959; Franc Miklitz. Gozdarski vcstnik. Str. 320-321.
ŠIVIC, A.. 1960; Kari Seitner. Gozdarski vestnik, Str. 45^6.
ŠIVIC, A., 1967: Seitner Karel. Slovenski biografski leksikon 3 (10): 276-277,
ŠIVIC. A., 1967; Seitner Moric, Slovenski biografski leksikon J (Ifl): 277,
ULLEPITSCH, J,. 18S4: Butanische Mitiheilun^cn. ÖBZ 34: 219-221.
VOSS, 1881: Reliquae Plemeüanae. ÖBZ 31: 277-280,
VOSS, W., 1884: Verbuch einer Geschichte der Botanik in Krain (1754 bis 1883), Jahresbericht der Staars-OberrealschLile fUr das Schuljahr 1884.
VOSS. W., 1885: Versuch einer Geschichte der Botanik in Krain (1754 bis 1883), Jahresbericht der Staats-Oberrealschule für das Schuljahr 1885.
W RAB ER. T-, 196^: Iz zgodovine o botaničnih raziskovanjih v .lulijskih Alpah in Karavankah. Jeklo in ljudje 2: 269-29(J.
WRABER, T, 1989: Kckaj zanimivosti o herbarijskih listkih. Proteus 51: 279-280,
WRABER. T., 1990: Zajčji maki v Sloveniji niso izumrli, Proteus 53 : 51-53.
WRABER, T, & P. SKO BERNE, 1989: Rdeči seznam ogroženih piaprotnic in sem en k SR Slovenije, Varstvo narave 14-15.
ZAHN, K. H., 1921: Compositae-Hie raci um. In A. Engl er: Das Pflanzenreich IV. 280:94.
N;ida Prapnitnikr Bcitanik Valen[ir PlemL-l in njegov lierhanj
29
üftdnick - Appendix

3 V. Pleme! je 2a£el nabirali rasüint: za hL-rbarij Icla
V. PlcTTicl sta neti mllcctiiig planis ior Iiis herbarium in IS3<J.
^^ ^t'e-r,^/^^ -	/fAS —
4 Prva etiketa. napi<iatia v sloverskeiti jciiku. TTic first la bi; I wriiieTi iti Slovenian,

5 Vnito Allium atnpelopmsum jc nabral v bližini gada.
He picked a spcciniei of tftc species Atliurn ampeloprasum near a viper.

^ ry /
Botaniki mi jc tuJi sjcupaj s prijateljem C. Dcšchtnamicun. He bol ^ nize: d als j in the cumpany of his friend C, Dcsehinann.

7 Nabiral jc ludi na pokopališču. He collectL'iJ pl:inL<i alsu in graveyards.









8 Na etikcil je popis vtsi z isiegu nahajališča. Recorded In ihc label are üpecics from tlie same locality.


y Dubrih 70 lt:t po pr\'CTn odkritju je Zoisov« vijolico na BclšSici spCl naScI C, Deschmann.
than 70 jisars aftei" Ctie first discovery, C. De^ithmann oncc agaiH t-'ame acr^iiss Zols"^ violer in Beläiii:a.
Naja Priipiotrik: Boliijirk Valentin Piemcl in njegov Kl-rhürif
31


JO Nü nemško napi San;: m listkii jt samo k ruf.
StaltiJ in thü label, in German, is only thf loL;a!ity.


11 f^fahajaliiSfc na :ilovensko n^tpesancm llsiku je ločncjc opredeljeno. In the label, written in Sloveniyn, the iocality is staled more precisely.

12 Na Breinici je botanlziral v sadovnjaku oziroma drevesnici svojega duhov tjega prijatelja L. PintJirja. In Breznica he botanized in the orchard i,c;. forestry plantation of lain spiritual friend L. Pintar.
mr-

13 Na rojstni dan cesarja l-ranca Jožefa J. je leta 1873 dobil za uvojo ibirkti Kranjiikih rästlin na d jrajski svetovni rjustavi medaljo za napredek. On Iht birthday of the Empcrür Franz JoÄL-f I., hc was decoratcd vvith a medal for progrcsi^ for hi; collection of the Carniolisn plants which he exhibited at the World f^xhibition in Vienna,
14 V. Plemel jc svojemu bratu r4stline tiidi doloial,
V. P lerne I also ditcrmbciJ (he plant* cotlccied by his btotbcr.

/a, L^f^/
a
15 T^ta 1H73 jc P. krajan ohiskal V PlcMnla, ki jc skrbno liipisal, katcTC vrste mii je mlajSi kolega
In 1H7.'! F. Krtina n püiJ ü visil 10 V. Pteintl ivho carefully nore J down which	ha J bttn
dctcrmint-d by his ytmngiir cull ague.


16 Nepravilno napisanim etiketam je dodal na novo napisane listke.
He uincnUod ilie labels cotii;iining errors by rewritiri^ them tjn separate labels.
Naüii Pr;8]irmrik: BiiUinik Vtik-Titin Ptcmgl in njggov hcrbarij
33

17 Zadnji etilictiran primertk V rijc-govcjii hcTbariju. The lasi labelled spccimcTi in his licrbarium.




IS Zapisoval je ludi slovenska rastlinska imena.
He also nuted down Slovenian nameü of plants.
m Pri drevesih je nabiral cvciočc vcjice, ki jim je ka^incje dodal Ju lisic, With trees, h (J collected blooming twijjs to which he laicr added Itavcs.

a) V hiirbarijj V. Pic m la je veliko primerkov, ki jih je nabral njegov mlajši brat Franc-
Makin^ fian oF V, Plcmcrs herbarium are numerous specitiiens cdUcc-led by his younger brother Franc,
C e TitoAjA tV/a JC.
„^inJfX^n t^-L^soAi lini/ lÄi^Tjic..

31 F. Plenici jt jiabir^l tudi v Kvnrncrskcin /^livu.
F. Plemel collttlud plmits atso in Ihc fjuar-ncro Bay.
22 Vrsto Adiillen millefotiam jii nabial v spomin n:i Lxnauikii D. H Ht}pfh:ja.
Hc oillectcd the speci ts Adiilliü miUej'oiium to the niernory of the ho id nisi D. H. HopftL-.
okd
a	. ^^

33 Eno od pol je opremi! s irno ohrobljenim listkom v ^ipnmin na tretjo obtctnico Huppcjcvc smrti. One of the wheels is provided with a black-burderctl lahci to memoiize the third aiiiiiveraary of Hoppc's death-
Nflda Praprornilc Uotanilf VEilciitin Plumcl ir njoguv herhünj

4'	*

24 Ko je F, Plemel Študiral v Pnsgi, je botariitral tudi v njeni ükolici. Whili; sliidyinp us Prague, F. PI grid botfinizcd nästi ii its surii>ui)Jing^.

Rdsdinc jt F. Plcmcl nabiral skupaj 7. botanikom Opijem-F. Plemel collcttcd plants logelhcr with thi; botanist Opij,

iß. ei^	rf^Ä f rj'r-n^ L^


/y / ' y- / / t, if (i^r	26 Slovensko nypisan lisick F. Plemla.
/	erA	«	^	written by t-, Plemcl m Slovc-
j^bJ^" nian,


27 Ncmikü napisan listek i istega nulmjiiliSfa.
A label written in German isnJ referring tt> the same locality.

ttOL
^ ^ _ . . ------„ , ^ ■ ■ ' >
2S Tretja vcTT-ija [istkji pa jc v cirilici. A third vsmani of thi: label in Cyrillic characters.
äaß. iSSh	f J^int^i

m V avgusiu IR.SI je hjl F- Plcncl na Müngnu tikupaj z Dcsihmaimuin in Kaste licem. In Aisgusi 1855 F, flemel dim bed Mangn Iti the company of Dcschniann and Knstdic.

V hcrbariju V. Plcrrla mi piimc]ki K. Janäc,
The herbarium of V, Pfemel comprises specinien* utillcctüd by K Janäa,

-C
31 K. JanSn jc vrsto Silene rupe^tris nabral na koi uäki Siran! Koicna.
The species Si/ene rupcstris was colierteJ by K. Jaiiäa on the Carinfhian sicJt: of Koren.
Nada Prüprfitnit: Boijinik Vgleniin flcmci in njegov ticrbsirij
37


32 CcSki bot^inik Opiz je po JanSi imenoval vrsio iz rodj Uiejücium. vtndar se je izkiizaJo. da jt fSlü za	üolofiie;v.
The Czech biitacist Üpi;? named lifter Janša a specie« from the genus Uiemctum but bis deierminatiun later proved erroneous.
33 V hci'bahju V. PIcmIn w iu*Ji prirncrki. It i jih je nabral njegov prijatelj C- Deschmiinn, Somi specimens in V. PlemeVs herbarium weic coläected by his friend C, Deschmarn.

C^ee^t^^^''^

34 Deschmann je nabii'al lutJi na Triglavu in v njegrvi okulici. Deschmann collected platits al^o in Triglav and ils sutroundiogs.
vt
I ri ^^


55 Pismo, ki ga je pisal T, Ziipan A- Pajlinu-A letter by T. Zupan to A. Pauiin.
Nada Praprotnik: Botiirik Valentin Plemcl in njLzgov hcrharij


3fi Listek iz mape ncdülc>£enili in neurejenih rastlin, ki jih je nabral T. Zupan v CoreSu maja 1N75, A JabeJ from a map of undetermined und urplacetJ planTs collected by T, Zjpan in Poret in May 1S75.

37 Vhetbariju V. Pk-mlaje rrtaj pyl i^upnika J. Medveda. Th<j lictbarium uf V. Plemcl inciudes some shceis of the parish priest J- Medved,

/f.
?8 V herbarijii V. Plcmla so primerki A. Skufica. V, Plemel got some speci m ms fmm A. Skofic,
J5V J, (Jllcpitsch je v ^birku prispeval (e eno polo,
One shccl only was tontribuf^d to riM collL-elron by J. inicpitsch,
/.ß^/. /Ay. j^. yr C^/f Z^
40 Vrste vi roJj Hieraäum je V. Pliinilii JiiUifjl J. Dolljner
Ttic species from Ihs ^cnus Hismtium were deleimincd for V. Pjcmel by J. Dollincr.
^ ^
41 Nil Sv. IjovrcTicu jc DiiMiner laliral vrsto Daphne hla^amna. Doliijier collecrcd ihc üfweiiis Dii^>line hlii.quyitnn on Sv. Lovrenc
U^/J&t^	A, Fleisch mann
42 VrsJt" Vutpiti myufui jc nabral A. Fleisc-
hniHnn,
The species Vuipiu myttrus was collcctcJ by
_Nad;i Prapmlnik: Botiiliil: Vs leni in Pk'mcl in njegov llCfLtanj_^
^jJ' ^^ ■ ^^^^ _ ^^ _ 43 H. Frgcilhaii:r jc na Spiku nahra! vr^to ^	'	Pri(i*nTiUa nh'siit}
PdtenuUit nitida ThL- spcgiCS Fotenlilta nitiila was COMCC-letl by H. Engel lhalor ir Spifc,
t it^
^	^ ^ 44 V Plemlovem herbariju jc ijJi pola J. Pančiča,
^k-n^PI jmcl s h e rtia ri u in tncl udcs a lao a sbi;ci [)f I. Pil r ti^.

^	^ ^^ ^	Pfftcr R (iraf imsi v Plcmlovcm hcrbatijii enu polo,
^	ß^^t^t Oüc shixti n Plcmel 's hcrbari um [;onies from H.Graf,

Vrsto Trifolium aipinwn je V- Plein I u v ,	„	piümj pcpälul gmSki hoiHiik E, Hcinric-
^^	a^^o^i	her.
'The üpet'ics jTn/üiMm a(/H)p™i, enctoscd
in a lütter. scni ttj V, Pltmcl by the Graz botanist E, He iti richer.
HBRß- BOT. INST. UNiV. [.JUBLJANA (LJU) . B aQ..1, HERBARIUM PLEMELfANfUM
(V. PLEMEU 1820^1875)


,..., -......., ^.
l	. l/	' if (t*:.-	VyV	^ .

\
C/J
J-l
b
Dactylorhiza maculata(X.)Sod g SQbsp.trans8ilvanica(Schur)So(5
7.
^d-i. V. Ravnik

y.-



47 Poclvrsio Oany/ffWNM /nat-H/ard ^iuh^p. li-nn^isitvamas je žc leta 1S49 n:ibral V, Plenic] in pravilno ugowvj], Oei gre za nov tak$4in.
The subspecies Daclylorhiui mandata subsp. transsilvanka was coMcctcd by V, l^leniel already in 1S49. He correct!y staled thai a new taxon was concerned.
StüPOLlA
Mo IS. üreiih. B, Petrov. 1!J78; Ektoparazirsk<i entciJtiofavna sesalccv (Mammatia) Jugoslavije. I l(iEektivori in na njiti ugotovljeni sifonapterl. (Ectoparaziiloal Entomot'auna of Yugoslav Mfutimalbi, i Jnsectivora and Slphonäpteia Siaied on ITicm), 67 pp,
No 2 r, Puiiocr. M. ZiipaniiC, 1979: Novi združbi e:raclna v SSoveniji (Melümpyro vulgaii-Quen tium pfireut as.!, no^n s, lat.>, (Two New Associaliüii! of ÜLrmast Oal( ir Slovenia {Meltjtn[/yro i'ulgasi ~ Quereelum petreae ass. nova, s, tai,)). 47 pp.
No 3 Danica Tovornik, S. Brelih. 198Ü: Ikwdidni klopi, paraziti ktiäiaric (Laeenidae) v kraäkih in drugih prodeJih Jugoslavije, (IxoiJid Ticks, the Parasites of Liüijds (Lacertidae) in t tic Karst aitd Other Districts of Yugoslavia). 21 pp.
No 4 NaUa Praprotnik. 19S3; Sanfragu moichiita Wulfen v SJovtniji. {Saxifraga moichiilu Wulfen in Slovenia), 13 pp.
No 5 Marija Gosar, V, PetkovSek, l^JfiS: Naravoslovci na Skivonskem. (Natural Scientists in Shivcnia). 38 pp.
No 6 E. Faninger, 19S3; Baron Žiga Zoi*; in tijtigüva zbirka mineralov. (Baron Sigmund Ztiiii and His Mincralogicai Collection'), 32 pp.
No 7 1, Sivec, 19S4; Study of Genus Neoperk (Plecoptera: Perlidae) fioni the Philippines. (Stjdija ^enuiia Neo/xula (Plecoptera: Pcrlidae) s Filipinov). 44 pp.
No SN, MrSič, 19S5: Nekatere nove vrste v favni in cenotske razi*kave deževnikov (Lunibricidae. Oligochaeta) Slovenije. (Some New Faunal Spedes and Asstidalional Research uf Earthworms {Lumhricidae. Oiigochacta) of SI »venia), 32 pp.
No 9 B, KryStulek, 191i5: forest Dorrtiousc Dryomys niidduh (Palias, 1778}- Rodentia, Manimalia - in Yugoslavia, (Drevesni polh Dryomys /liieduk (Pallas. 177S) - Rodentia, Mammalia - v Jageislaviji). 36 pp.
Nu 10 A. Seliilkar, 19S6; Vodna, mt>Cvima in travi^na vegetacija Ljubljanskega barja (vzhodni del), (Water, Boggy Marshy and Grassy Vegetation of Ljubljansko barje (The Ljubljana Moor -Eastern Part)). 43 pp.
No 11 S. Brc lih, 1986: Ectoparaiitical EnUimofauna of Yugoslav Mammals. !I. Ssphonaptera from Dinammyf bogdanvvi and Chlonr/myt nivalii (RodCfltia; Cricetidae). (Ektoparazitska CntOmO-favna sesalcev (Mammalia) Jugosiavij'e. II. Sifonaptcri z reliklnc in snežne voluharice (,Diiwra-fnys [roi^danrji't in CMonomys nivalis, Rodentia: Cricetidac), 47 pp.
No 12 Ci. D^ukic, Tawnomicsl and Bio^cographical Ch^rscteristies yf the Slow-Worm (Atiguii fragilis Linnaeus 17S8) in Yugoslavia aid on the Balcan Peninsula. (Taksonomske in biogeograf-ske znatilnosti skpca (/In^ui'j fragiiis Linnaeus 1758) v Jugoslaviji in na Balkanskem polotoku), 47 pp.
No 13 N, MrSit, 1987: Description of a New Genus an J Five Now Species of Earthworms (Oligochaeta, Lunibricidae). (Opisi novega nodu in petih novih vrst deževnikov (Oligochaeta, Lumbricidac), 11 pp.
No 14 A. Martintii, 19S7l Fragmenti visokega barfa na Ljubljanskem barju, (High Bog Fragments on Ljubljansko barje (The Ljubljana Moor)), 53 pp-
No 15 B. KryStufek, N. Tvrtkovi^, 1988: Insect i vores and Rodents of the Central Dinaric Karst of Yugoslavia, (Žužkojedi in glodalci osrednjega dinarskega krasa Jugoslavije). 59 pp.
No 16 1. Sivec. B,P, Stark, S, Uchida, 1?8S: Synopsis of the World Genera of Perlinac (Plceoptcra; Perlidae). (Pregled rodov poddružine Perlinae (Plecoptera: Pcrlidae) sveta). 66 pp.
No 17 Veina Statnol, 19fi9: Contribution to the Study of Land Snails (Gastropoda) of Medvcdnica Mountain (NW Croatia, Yugaslavia). (Prispevek k poznavanju kopenskili policv (Gastropoda) gore Medvedniec (SZ HrvaŠka. Jugoslavija)). 1? pp-
No 18 Ninn Du f-uca, 1989: Taxunomic and Biogeographic Charaticrisiics of Hürvath's Ruck Lkarj [Lacena horimthi Mehely, lyw. Lfiijcnidae, Reptilian in Yugoslavia. (Taksiinoinske in biogco-grafskc inaStlnosli velebitsise kuSfij^riw; {Latiena horvathi Mehely, 19(14, l^rlidaü, RcpiiliH) V Jjgtjslaviji. 4S pp.
No 19 J. fircgori, I^S^Jl Favna in ekologija ptiSev Pi:jini4ke doline (SV Slovenija. JugosSavija). (Faucia and Ecology of Birds in Pesnica Valley (NE Slovenia, Yugoslav la)), 59 pp,
No 2U B. Hnrvul, 1990; Aqunlic Dance Flics of the Subfamily Hemcrodtomlinae (Diptera: Empididac) in Yugoslavia, (Vodne muhe pupiesovaike iz poddružirtc Hemcrtidriimiinae (Diplcra: Empidi-dae) V Jugoslaviji), 27 pp.
No 21 Vesna Stamcl, 1990: Distribution of Land Snails Famuiiäx ekgan^ {O.F. MlUlei, 1774) and Pomü^UiS nvuSciTt (Eichwald, 1S29) (Mollusca: Gastrapnda) in Yuj50^1avia. (Razäirjenosl. kopenskih i>olži:v Ftimaiia.-i	(C).F. Müllor, 1774) in Pomaii/is rivulare (Hichwald,
(Mollusca: Cs3trupoda) v Ju^joslaviji). 42 pp.
No 22 L, Marinček, J. Papež, I. Dakskobier, M- S!:upan<i£, 19S<J: Ornithosalo pyrenaici-Fagetum ass. nova, niiva združba bukovih gozdov Slovenije. (Orniihogalo pyrenaki-Fügetum ass novü, a New A550ciati(ra of Beech Forests of Slovenia), 22 pp.
No 23 B, Turk, I990i Ri^dcraln^ in advcntivna flora Ljubljane, (Riidcraä and Adventitious Hora of Ljubljana), 24 pp.
Suppl. I Proceedings International mocting oti Rhyrchota fauna of Balkan and adjaccnt regions, (Zbornik 3. mednarodno srečanje o favni kljunatih žuželk Balkana in i^ü^dujih območij) 144 PP
No 24 I, Dakskohler, 1991: Gozd bukve in jesenske vilovinc -SeiierUi autumnaiL^-Fasetum (Ht, 19Sn) M. Wraber (1957) läfjtJ v submeditfransku-predalpskcTn [jbmoiju Slovenije. (Bcech Forest with liutaftinalis-Sv^krio uuiutnnaUs-Fa^etum (Ht, 1950) M, Wraber (1957) I9fii0 in the Subricditcrrancan-praealpine Region of Slovenia). S3 pp,
Nu 25 A. (logala, IS91: Contrihution to the Knowledge of the Bee Fauna of Slovenia {Hyiwiivptf^ra: Apidoe)- (Prispevek k poznavanju favne ^ebel Slovenije {Hyimnoptera: Apidae)). pp.