194245
Problemi, časopis za mišljenje in
pesništvo, št. 73-74. Ureja uredniški
odbor: Iztok Geister, Niko Grafe-
nauer, Spomenka Hribar, Ivan
Hvala, Dušan Jovanović, Taras Ker-
mauner. Marko Kerševan, Lado
Kralj, Andrej Medved, Rastko Moč-
nik, Milan Pintar (glavni urednik),
Rudi Rizman, Mitja Rotovnik (odgo-
vorni urednik), Marjan Tavčar, Ivo
Urbančič, Saša Vegri, Franci Zago-
ričnik. Lektor: Darko Dolinar. Ko-
rektor: Igor Longyka. Tehnični ured-
nik: Marjan Rožanc. Meter: Peter
Zebre. Uredništvo in uprava: Ljub-
ljana,   Beethovnova   2,   tel. 20 487.
Tehnični urednik posluje v sredo in
petek od 9. do 13. ure; uredništvo za
literaturo in literarno kritiko v pe-
tek od 11. do 13. ure. Uprava posluje
v četrtek od 14.30 do 16.30 ure. Na-
ročila pošiljajte na upravo Proble-
mov, Ljubljana, Beethovnova 2, te-
koči račun 501-8-475'! z oznako: za
Probleme. Celoletna naročnina 40
N din, cena posamezne številke 4
N din, cena dvojne številke 7 N din.
Nenaročenih rokopisov uredništvo
ne vrača. Izdajata predsedstvo ZMS
in UO ZSJ v Ljubljani. Tiska tiskar-
na »Toneta Tomšiča« v Ljubljani.
Janez Jerovšek: Teoretske osnove strukture vpliva v občini...... 2 j
F'eter Klinar: Federacija kot družbena skupnost.......... 17
Zdravko Mlinar: Izobraževanje in usklajevanje konfliktnih interesov
v socialistični družbi.................. 25
Pavel Vindišar: Družbeni standard, politika, mnenja........ 35
Stane Možina: Kreativnost vodilnih delavcev in stališča do sprememb, ki
vodijo k učinkovitosti pri delu............... 58 ■
France Zupan: Masovna kultura — strip............. 63 ¡
Marko Kerševan: Slovenski gimnazijci in tradicionalna religioznost ... 93 |
Spomenka Hribar: Vrednote mladih.............. 113
ZABA-SKAKALEC, eden iz številne družine atletskih maskiranih junakov, kakršni so še Fantom, Ne-
topir, Sokol, Plastični človek itd.
1
Problemi, Ljubljana, vol. 7, št. 73—74, str. 2—16
Janez Jerovšek:
Teoretske osnove strukture
vpliva v občini
Sinopsis
JEROVŠEK, Janez: The Theoretical Basis of the
structure of Influence in the Commune, Problemi,
Ljubljana, Vol. VII, No 73—7!, p. 2—16
The commune is part of the broader system and is
determined through it; at the siame time it is a system
in itself, with numerous parts or sub-systems. The
amount of power which the commune has in its hands
Is determined through tlie commune's place and role
in the broader social system. The structure of influence
in the commune, however, is determined through the
place and role of the sub-systems in the commune's
system. The sub-systems are comparatively autono-
mous, they pursue different goals, and have different
patterns of behaviour and different forms of direction
and management. The commune repres^ents a system
of interactions of four types of organizations: 1) the
communal assembly, 2) local wor'king organizations, 3)
political organizations and societies, and 4) industrial
organizations. The determinants of the structure of
influence are: industrialization, social differentation,
the degree of education, mobility, and the role of the
leadership. As efficient we may regard that organiza-
tion where the amount of power is large and in which
the differences in the interests are not too big.
Sinopsis
JEROVŠEK Janez: Teoretske osnove strukture uti-
caja u opštini. Problemi, Ljubljana, vol. 7, br. 73—74,
str. 2—16
Opština je deo širog sistema i po njemu determini-
sana, a istovremeno je aama sistem s brojnim delovi-
ma. odnosno subsistemima. Količina vlasti kojom ras-
polaže determinisana je mertom i ulogom koju ima
u širem socijalnom sistemu. Struktura uticaja u opštini
je, medjutim, opredeljena mestom i ulogom koje imaju
subsistemi u njenom sistemu. Subsistemi su relativno
autonomni, imaju različite ciljeve, različite uzorke po-
našanja i različite oblike rukovodjenja i upravljanja.
Opštinu predstavlja sistem interakcija četiri tipa or-
ganizacije: 1. opštinska skupština, 2. lokalne radne
organizacije, 3. političke organizacije i društva i 4.
industrijske organizacije. Determinante strukture uti-
caja su: industrijalizacija, socijalna diferencijacija, ste-
pen obrazovanja, mobilnost i uloga rukovodstva. Efi-
kasna je ona organizacija u kojoj postoji velika koli-
čina uticaja i u kojoj nisu suviše velike razlike u
interesima.
Preden začnem razpravljati o strukturi vpliva na
lokalnem nivoju oziroma v občini, moram defini-
rati pojem lokalna skupnost. Zavedam se, da je
težko priti do neke zanesljive definicije, ki bi bila
veljavna v zelo različnih razmerah. George A. Hil-
lery' je zbral celo 94 definicij za lokalne skupnosti.
Pri definiranju lokalnih skupnosti najbolj pogo-
sto navajajo naslednje elemente: prostor, ljudi, po-
trebe, aktivnosti, vrednote. Ce skušamo te elemente
podrobno analizirati, se izkaže, da ne morejo posta-
ti posebno zanesljivi konstitutivni deli. Kateri pro-
stor je omejena lokalna skupnost; ali je to naselje,
izolirana vas, mesto, skupina hiš? Se teže je s po-
trebami: katere so namreč tiste potrebe, ki so
zgolj lokalne, in katere so tiste aktivnosti, ki so
omejene zgolj na lokalni prostor? In dalje: ali lahko
govorimo o lokalni skupnosti, če ljudje, ki bivajo
v njej, nimajo skupnih vrednot, ne komunicirajo
med seboj in nimajo zavesti o tem, da pripadajo
neki lokalni skupnosti?
Naj navedem katerokoli definicijo, nobena ni po-
polna in veljavna za različne razmere. Zdravko Mli-
nar je pri nas takole definiral komuno kot obliko
lokalne skupnosti: »Komuna je kohezivna, stmktu-
rirana in gibljiva družbena skupnost, ki jo tvorijo
prebivalci določenega teritorija, na katerem zaradi
zadovoljevanja svojih materialnih in drugih potreb
razvijajo različne aktivnosti in stopajo pri tem v
medsebojne odnose, ustvarjajoč na ta način neko
skupno kulturo«.-
Pri tem navaja še na.slednje elemente: ljudi, pro-
stor, potrebe, aktivnosti, medsebojne odnose, ko-
munikacije,  norme,  vrednote,  stališča,  družbeno
' George A. Hillerj'. Definitions of Community,
Areas of Agreement: Rural Sociology I XX 1955,
111—123; Citirano iz: Eugen Pusić, Lokalna zajednica.
Narodne novine, Zagreb 1963, str. 11.
* Zdravko Mlinar, Aspekti sociolo.ške definicije
komune, Naše teme 1962, št. 2, str. 231.
2
strukturo, družbeno mobilnost in kohezivnost (in-
tegracijo).
Zanesljivo in za različne razmere veljavno defi-
nicijo lokalne skupnosti je težko formulirati, ker je
sodobna lokalna skupnost kot socialni sistem ali
širša oblika organizacije odprta različnim vplivom.
Spremembe v ekonomski politiki, ki jo vodi država,
in razne druge državne intervencije in ne nazadnje
tudi spremembe v mednarodnih odnosih in medna-
rodnem gospodarstvu vplivajo na razvoj in formi-
ranje vsake sodobne lokalne skupnosti.
Težko je namreč v razmerah industrializacije, in-
tenzivne urbanizacije in modernega prometa iden-
tificirati faktorje lokalnosti. Se teže pa se je zedi-
niti, kaj pomeni danes skupnost. Ce namreč faktorje
lokalnosti in skupnosti definiramo zelo dosledno in
rigorozno, lahko pridemo do zaključka, da ne mo-
remo govoriti o lokalnih skupnostih, temveč lahko
govorimo samo še o lokalnih enotah. Da takšnega
zaključka je prišel tudi Eugen Pusič, ko pravi, »da
dejstvo, da se ljudje, ki stanujejo v medsebojni
bližini, poslužujejo nekaterih istih uslug in ustanov,
ne ustvarja — vsaj zdi se tako — nobene prave
skupnosti med njimi«.^
Toda ne glede na to, ali je sodobna lokalna skup-
nost resnična skupnost ali lokalna enota ali zgolj
administrativno-upravna ekspozitura države, raz-
polaga z določeno količino moči, ki je na določen
način porazdeljena med različne nosilce. Čeprav
lokalne skupnosti, takšne, kot si jih ljudje želijo,
in takšne, kot so si jih zamislile različne družbene
grupe, še nikjer ne obstajajo, kljub temu »lokalne
skupnosti niso mrtva stvar. Prav nasprotno. V raz-
vitih in nerazvitih državah, v socializmu in kapi-
talizmu prav skozi lokalne skupnosti vse bolj pogo-
sto iščejo rešitve za nekatere osnovne probleme
današnje družbe: za hitrejši ekonomski razvoj, za
dekoncentracijo oblasti, za sodelovanje čim večjega
možnega števila ljudi v določenih družbenih pro-
cesih«.''
Pri obravnavanju strukture vpliva na lokalnem
nivoju moramo upoštevati dejstvo, da je občina del
širšega sistema, da je determinirana s tem širšim
sistemom, po drugi strani pa je sama sistem s šte-
vilnimi deli oziroma subsistemi. Količina oblasti, s
katero razpolaga, je determinirana z mestom in
vlogo, ki jo ima v tem širšem socialnem sistemu.
Struktura vpliva v občini pa je detenninirana z
mestom in vlogo, ki ga imajo subsistemi v njenem
sistemu.
Mesto občine v širšem socialnem sistemu ugotav-
ljamo po številu in pomembnosti odločitev, ki jih
sprejemajo na njenem nivoju. Število odločitev in
pristojnosti je tudi indikator količine oblasti, s ka-
tero razpolaga občina. Vendar je količina vpliva
determinirana tudi s stopnjo notranje dinamike v
občini.
Cim večje je število odločitev, ki so sprejete zu-
naj določenega lokalnega sistema — ali brez sode-
lovanja in vplivanja lokalnih sistemov — in ki so
obvezne za omenjeni lokalni nivo, tem manjša je
stopnja aktivnosti tega sistema. Brez dvoma spreje-
majo danes v vseh modernih družbah celo vrsto
ekonomskih, prosvetnih in drugih bistvenih odlo-
čitev zunaj lokalnega nivoja. Opažamo celo, da je
vedno večje število odločitev, ki so centralno spre-
jete v industrijsko razvitih družbah. Pri tem ne
moremo stopnje avtonomnosti določenega lokalne-
ga sistema presojati samo po tem, kolikšno število
odločitev je centralno sprejetih, temveč tudi po
tem, kakšno vlogo imajo lokalni faktorji pri cen-
tralno sprejetih odločitvah.
Gotovo pa je industrijski razvoj z vsemi posledi-
cami poglavitni faktor, ki vpliva na zmanjšano av-
tonomnost lokalnih sistemov. Poleg tega številne
lokalne organizacije zasledujejo ne samo lokalne,
temveč vedno bolj tudi širše družbene cilje: »Vse
to vodi do tega, da je vedno večje število odločitev
sprejetih v centru . . . Povečane funkcije federacije
in kontrola vlade postopoma zožujejo ta obseg odlo-
čitev lokalnih uradnikov in voditeljev. V nekaterih
primerih je to privedlo do tega, da je večje število
državljanov volilo na nacionalnih kot pa na lokal-
nih volitvah, ker so nacionalne volitve zanje večje-
ga pomena zaradi zadev, ki jih rešujejo«.^
V industrijsko razvitih družbah — kapitalistični
in socialistični — so vse velike in pomembne eko-
nomske odločitve sprejete zunaj lokalnega nivoja.
Velike korporacije imajo v ZDA svoja podjetja v
različnih lokalnih enotah. Vse njihove pomembne
odločitve — npr. relokacije podjetja — so sprejete
na osnovi razmer na mednarodnem trgu, preskrbe
z materialom in podobno — ne glede na to, kakšne
posledice imajo za določeno lokalno skupnost.' Tudi
pri nas odločitve o velikih investicijah niso sprejete
v samih občinah, temveč na republiškem in zvez-
nem nivoju. Ker nobena občina ne prenese večmili-
jardne investicije, mora biti odločitev o tem spre-
jeta na zveznem, tj. centralnem nivoju, ker le cen-
ter lahko uskladi lokalne interese v širši družbeni
interes.
Odločanje na lokalnem nivoju je le delno avto-
nomno in tudi ni vedno usklajeno s širšimi druž-
benimi interesi. Odpor proti usklajevanju je viden
predvsem tedaj, kadar tako usklajevanje ne prinaža
lokalni skupnosti ekonomskih koristi. Zaradi tega
je razumljivo, da si višji centri pridržujejo formal-
no ali tudi neformalno pravico do intervencije v
primeru, če lokalno odločanje spravlja v nevarnost
nekatere širše družbene interese.
Čeprav določene težnje in indikatorji kažejo na
to, da se avtonomnost lokalnih skupnosti zmanjšu-
je, le-te ne bo moč nikoli do kraja ukiniti, ker za-
dovoljujejo ljudje večji del svojih potreb v določe-
nem manjšem prostoru in ker tudi globalno družbo
doživljajo prek svoje lokalne skupnosti.
Odnos med stopnjo avtonomnosti lokalne skup-
nosti in centralizacije odločanja pa je odvisen od
ekonomskih in političnih razmer. Od tega, kako je
^ Eugen Pusić, Lokalna zajednica, Narodne novine,
Zagreb, 1963. str. 37—38.
■* Eugen Pusić. Lokalna zajednica, Narodne novine,
Zagreb, 1963, str. 3Ô.
Richard A. Schermerhom, Society and Power.
Random House, New York, str. 94—95.
" Glej o tem: Richard A. Schermerhorn, ibid, str.
94—95.
3
ta odnos postavljen in pravno urejen, je odvisno,
kakšna bo celotna družbena organizacija.
Ker pa je intenzivnost družbenega razvoja —
ekonomskega, socialnega in kulturnega — odvisna
od ustrezne oziroma neustrezne družbene organi-
zacije, predstavlja tudi organizacija lokalnega siste-
ma eno osnovnih determinant intenzivnosti družbe-
nega razvoja.
Trdil sem, da je občina sistem s številnimi sub-
sistemi. Vsaka bolj zamotana organizacija pred-
stavlja sistem, v katerem so deli — subsistemi,
povezani in odvisni eden od drugega. Vendar pa se
organizacije razlikujejo glede na stopnjo odvisnosti
med subsistemi oziroma stopnjo njihove integrira-
nosti v sistem. V nekaterih organizacijskih tipih so
subsistemi tako povezani med seboj in odvisni eden
od drugega, da lahko obstajajo in preživijo samo,
če so povezani, zato je stopnja njihove avtonomno-
sti minimalna.
V drugih organizacijskih tipih pa so zveze in stiki
med subsistemi zelo rahli, komunikacije asimetrič-
ne, stopnja avtonomnosti pa velika. Občina pred-
stavlja tak socialni sistem, v katerem so subsistemi
relativno avtonomni in neodvisni drug od drugega.
Ti subsistemi so samostojne organizacije, katerih
cilji niso isti ali identični in pri katerih je učinko-
vitost definirana z različnimi kriteriji. To pomeni,
da določeni subsistemi v občini lahko propadejo —
ne prenesejo kriterijev, po katerih so definirali svo-
jo učinkovitost in uspešnost — ne da bi zaradi tega
moral propasti socialni sistem kot celota.
Ce pa občino gledamo kot socialni sistem, v kate-
rem subsistemi niso življenjsko odvisni eden od
drugega, pa to pomeni, da so relativno avtonomni
z različnimi cilji, z različnimi vzorci obnašanja in
potemtakem z različnimi oblikami vodenja in
upravljanja.
Občinsko skupščino pojmujemo kot vodilni ali
glavni sistem v občini. Subsistemi niso v enaki
meri povezani z vodilnim sistemom in odvisni od
njega. Tisti subsistemi, katerih aktivnosti so ome-
jene samo na občinski prostor, so bolj povezani in
odvisni od vodilnega sistema kot pa subsistemi,
katerih aktivnosti so v zelo niajhni meri omejene
na določen občinski prostor. Industrijska organiza-
cija, ki dobiva surovine zunaj občine in prodaja
svoje proizvode zunaj nje, je primer subsistema, ki
prebija mejo občine kot oblike socialnega sistema.
Aktivnost in učinkovitost industrijske organizacije
je sicer determinirana z uspešnostjo tistih lokalnih
organizacij, katerih aktivnosti so omejene samo na
občinski prostor (zdravstvo, otroško varstvo, pre-
skrba in druge servisne dejavnosti). Obstajajo tudi
številne interakcije med industrijskimi organiza-
cijami in organizacijami, ki imajo le lokalni značaj;
vendar to ne pomeni, da so industrijske organiza-
cije v celoti le subsistemi občine.
Občino lahko pojmujemo kot sistem interakcij
med štirimi tipi organizacij.
1. Občinska skupščina z vsemi svojimi organi
upravljanja in upravnim aparatom predstavlja en
tip organizacije.
2. Vse lokalne delovne organizacije, katerih ak-
tivnosti in funkcije so omejene samo na občinski
prostor, predstavljajo drugi tip organizacij.
3. Politične organizacije in društva predstavljajo
tretji tip organizacij.
4. Industrijske organizacije predstavljajo četrti
tip organizacij.
Medsebojno učinkovanje izhaja že iz dejstva, da
se članstvo v teh različnih tipih organizacij delno
prekriva. Člani industrijskih organizacij so npr.
tudi člani političnih organizacij, občinske skupščine,
njenih svetov in podobno.
Kateri tip organizacije pa najmočneje vpliva na
druge tipe organizacij, lahko ugotovimo samo em-
pirično.' To bi lahko merili tako, da bi ugotovili,
kateri tip organizacije (subsistem) povzroči največ
sprememb v drugih tipih organizacij (subsistemih).
Dejstvo je, da uspešnost organizacije in stopnja
njene moči nista odvisni samo od nje same, tem-
več tudi od odnosov, ki jih vzpostavi z drugimi
organizacijami (subsistemi) v okviru širšega social-
nega sistema. To pomeni, da bodo poskušale delov-
ne in posebno industrijske organizacije izvajati
vpliv na občinsko skupščino in njene samoupravne
organe, ta pa bo stalno skušala omejiti njihov vpliv
oziroma bo poskušala delovati tako, da bo vplivala
na delovne organizacije. Moč predstavlja torej ob-
čini določen vir, za katerega se potegujejo in tek-
mujejo vsi zgoraj navedeni tipi organizacij.
Obstaja hipotetična možnost, da struktura vpliva
znotraj enega tipa organizacij determinira struktu-
ro vpliva v drugih tipih organizacij, pod pogojem,
da je med temi različnimi tipi organizacij mreža
interakcij. To pomeni, da demokratska distribucija
vpliva znotraj industrijskih organizacij lahko
učinkuje na demokratsko strukturo vpliva znotraj
občinske skupščine in vseh njenih organov uprav-
ljanja.
V izrazito funkcionalno integriranem socialnem
sistemu, v katerem so subsistemi življenjsko odvis-
ni eden od drugega, v katerem je stopnja avtonom-
nosti posameznih subsistemov minimalna, ni mož-
na —• ali je vsaj težko izvedljiva — vsaka spre-
memba, ki bi zadela samo en del in ne bi hkrati
učinkovala tudi na druge subsisteme v sistemu.
Praviloma vsaka sprememba, izvedena v enem sub-
■ Občinska skupščina s sivojimi samoupravnimi
organi in vodstva družbeno-političnih organizacij so do
leta 1966 imeli močan vpliv na izbor vodstvenega ka-
dra v delovnih organizacijah in odločujoč vpliv na
izbor direktorja. Po spremembi zakona o načinu izvo-
litve direktorjev delovnih organizacij se je vpliv ome-
njenih organizacij znatno zmanjšal. Delovne organiza-
cije so pri izbiri vodstvenega kadra predvsem avto-
nomne. Občinska sikupščina s svojimi organi upravlja-
nja in vodstva družbeno-političnih organizacij pa ima-
jo še vedno vpliv na izvolitev direktorjev delovnih
organizacij. Površna opazovanja nam kažejo, da so bili
pri zadnji reelekciji vedno izvoljeni tisti kandidati, ki
so jih podpirali organi občinske skupščine in vodstva
družbeno-iKJlitičnih organizacij. To pomeni, da je po-
ložaj direktorja, ki ima v hierarhični in samoupravni
strukturi delovne organizacije ključno mesto, še vedno
v veliki meri determiniran z njegovim položajem ali
statusom v okviru vodstva družbeno-političnih organi-
zacij in v okviru občinskih oblastnih in samoupravnih
organov.
4
sistemu, nujno povzroči predvidene ali nepredvide-
ne spremembe v drugih subsistemih.
Ce pa socialni sistem ni izrazito integriran, če so
njegovi subsistemi relativno avtonomni v postav-
ljanju ciljev, obnašanju in akcijah, potem spre-
memba v enem delu ne potegne za seboj nujno in
vedno spremembe v drugih delih sistema.
Stopnjo funkcionalne integriranosti subsistemov
v določen socialni sistem ugotavljamo (merimo) po
tem, v kolikšni meri odločitve, sprejete v enem delu
sistema, zadenejo, vplivajo, deteiTninirajo odločitve
v drugih delih sistema. Ali drugače povedano: kak-
šen prostor v celotnem sistemu zavzemajo odlo-
čitve, ki so sprejete v enem subsistemu?
Občina kot oblika lokalne skupnosti obstaja kot
socialni sistem samo toliko, kolikor se vpliv občin-
ske skupščine in njenih organov upravljanja razte-
za nad tistimi organizacijami, ki so formalno v nje-
nem okviru. Industrijske organizacije so prav go-
tovo na osnovi tržnega mehanizma del širšega
socialnega sistema, vendar lokalna skupnost lahko
obstaja samo, kolikor je z določenimi formalnimi in
neformalnimi vezmi povezana z njimi. Prav tako so
tudi druge grupe (npr. politične in družbene orga-
nizacije) del širšega socialnega sistema, vendar
mora biti njihova aktivnost prvenstveno vezana
na določeno ožje prostorsko območje, če si hoče
lokalna skupnost zagotoviti svoj obstoj.
Kakšno obliko ima lokalna skupnost (avtokrat-
sko, demokratsko), pa je odvisno od tega, na kak-
šen način je porazdeljen vpliv.
Nekateri sociologi izražajo mnenje, da se razvite
industrijske družbe nagibajo k avtokratskim struk-
turam. To .svoje mnenje opravičujejo s prevlado
tehnike, z racionalno delitvijo dela, vsemočjo biro-
kracije ter z relativno ugodnim življenjskim stan-
dardom skoraj vseh socialnih plasti in razredov.
Vse to povzroča, da se posameznik vedno bolj izo-
lira in zapira le v krog svoje družine ali manjših
poklicnih ali rekreativnih grup. V procesu intenziv-
ne urbanizacije so stiki med ljudmi vedno bolj
neosebni. Človek stopa v odnose z drugimi ljudmi
predvsem preko neosebnih množičnih komunika-
cijskih sredstev.'
Priznati moram, da vsi ti procesi dejansko delu-
jejo kot objektivna sila v smeri avtokratskih struk-
tur. Ce največji del prebivalstva ne more vplivati
ali če ni zainteresiran, da bi vplival in odločal o
zadevah, ki ga zadevajo neposredno ali posredno,
potem mora nekdo v njegovem imenu in za njega
odločati o številnih družbeno relevantnih zadevah.
Vsaka stvarnost pa nosi v sebi več objektivno
delujočih teženj. Avtokratske težnje torej niso edi-
ne. Z rastočim življenjskim standardom, večjo koli-
čino prostega časa in višjim izobrazbenim nivojem
nastaja objektivna možnost, da se kot akterji vklju-
čijo v družbeno dogajanje in odločanje o relevant-
nih zadevah tudi vsi tisti razredi in sloji, ki doslej
te možnosti niso imeli v zadostni meri zaradi pre-
tirane obremenjenosti in premajhne izobrazbe. Vse
to predstavlja objektivne težnje k uveljavljanju
demokratskih sistemov oblasti.
V vseh razvitih zahodnih družbah sta prisotni
obe zgoraj omenjeni objektivni tendenci, njune
strukture vpliva bi pa težko označili kot čisto de-
mokratske ali čisto avtokratske. Verjetno imajo
njihove realizirane strukture avtokratske in demo-
kratske elemente. Ameriški sociologi so pri parcial-
nih empiričnih raziskavah dokazovali, da je distri-
bucija vpliva v lokalnih skupnostih, industrijskih
organizacijah, političnih strankah, sindikatih in pro-
stovoljnih združenjih v bistvu avtokratska." Po-
kazali so, da je distribucija vpliva v industrijskih
organizacijah bolj avtokratska kot pa v prostovolj-
nih združenjih. Robert DahP" in mnogi drugi pa so
s svojimi empiričnimi raziskavami dokazovali, da
je struktura vpliva na lokalnem nivoju demokrat-
ska.
Nedvomno obstajajo med zahodnimi sociologi
zelo resna in progresivna prizadevanja za tem, kako
ustvariti demokratske strukture na raznih nivojih
in pretrgati z njimi izoliranost in izključenost po-
sameznika od javnih zadev. Vendar obravnavajo
idejo participacije in vplivanja na področju organi-
zacijske teorije predvsem iz managerske miselnosti,
tj. kako z večjo participacijo in vplivom vseh čla-
nov organizacije doseči večjo učinkovitost, in ne
toliko kot politično idejo.
Teoretično lahko rečemo, da obstaja v okviru
določene lokalne skupnosti oziroma občine neka
količina vpliva, ki je distribuirana med posamezne
nosilce v določenih razmerjih. Celotna količina
oblasti in način njene distribucije sta na nivoju
določene lokalne skupnosti okvirno predvidena z
ustavo in drugimi normativnimi akti. Temeljni
vprašanji, ki se pri tem odpirata, bi lahko formuli-
ral na naslednji način:
1. ali je celotna količina oblasti na nivoju dolo-
čene lokalne skupnosti res tolikšna, kot je norma-
tivno predvidena, ali pa je znatno večja ali manjša;
2. ali je predvidena količina oblasti tako distri-
buirana, kot je to normativno predvideno, ali pa je
povsem drugače.
Ta vprašanja so teoretično in empirično po-
membna zato, ker celotna količina vpliva in način
njene distribucije nista determinirana samo z nor-
mativnimi akti, temveč sta odvisna od cele vrste
činitelj ev.
V dmžbenem življenju je vedno tako, da z novo
formalno institucionalizacijo ni mogoče takoj likvi-
dirati vseh starih struktur. Nova norma, nov zakon,
posebno če zadeva ob pomembne strukture, samo
spodbuja in omogoča spremembe, nikakor jih pa
ne more naenkrat izvesti. Josip Zupanov pravi, »da
samo klasični pristop k organizaciji razlaga razha-
janje med predpisanim in stvarnim obnašanjem s
tem, da odstopanje od planiranega obnašanja pro-
glaša za deviacijo, ki izhaja bodisi iz neznanja, bo-
disi iz pomanjkljivosti v samem planiranju. Klasični
pristop pa ne vidi, da deviacije niso vedno rezultat
" To stališče zagovarja tudi Richard T. La Piere
v knjigi: A Theory of Social Control, McGravif-Hlll
Book Company 1954, str. 19.
" F. Hunter — Community Power Structure; in
vse raziskave Arnoida S. Tannenbauma in njegovih
sodelavcev ter številne druge raziskave.
Robert Dahl; Who Governs, New Haven and
London, 1964.
5
neznanja ali pomanjkljivosti v planiranju, temveč
so rezultat pritiska spontanih socialnih struktur v
organizaciji in zunaj nje« . . Ce to upoštevamo
in imamo za točno, potem razhajanja med pred-
pisanim in stvarnim obnašanjem ne bomo ukinili
s tem, da bomo neprestano izpolnjevali formalno
strukturo.
Struktura vpliva je na nivoju občine determini-
rana s celo vrsto faktorjev. Ce obravnavamo te
faktorje kot determinante, lahko formuliramo celo
vrsto hipotez, med katerimi so bile nekatere potr-
jene v empiričnem raziskovanju.
Stopnja industrializacije je ena m^ed zelo po-
membnimi determinantami strukture vpliva. Cim
bolj je občina industrializirana in čim večje je šte-
vilo različnih industrijskih enot, tem bolj demo-
kratska je njena struktura vpliva. Cim večje je
namreč število različnih industrijskih enot, tem
večje je število različnih interesov in tem večje so
možnosti za uveljavljanje demokratske strukture
vpliva. Ce pa v občini dominira ena sama indu-
strijska organizacija, so možnosti za realizacijo
demokratske strukture vpliva znatno manjše.
Socialna diferenciacija predstavlja naslednjo po-
membno determinanto v strukturi vpliva, ki pa je
s svoje strani pogojena s stopnjo industrializacije
oziroma s stopnjo delitve dela.
Predpostavka je: čim bolj so prebivalci občine
diferencirani glede na materialno stanje, izobrazbo,
mesto, ki ga zavzemajo v hierarhični strukturi de-
lovne organizacije, tem večje je število raznoterih
grup, katerih interesi, motivacije in aspiracije niso
povsem skladni in identični.
Ker se je v vseh do sedaj izvedenih empiričnih
raziskavah pokazala izobrazba kot zelo pomembna
determinanta v participaciji in vplivu, lahko for-
muliramo naslednjo hipotezo: »Cim višji je iz-
obrazbeni nivo prebivalstva v občini, tem bolj je
realizirana demokratska struktura vpliva.« In čim
večje so razlike v stopnji izobrazbe, tem manj je
realizirana demokratska struktura vpliva.
Tudi mobilnost in vloga vodstva determinirajo
strukturo vpliva. Cim bolj je vodstvo vertikalno
mobilno, tem bolj je realizirana demokratska struk-
tura vpliva. Izrazita horizontalna mobilnost vod-
stva ustvarja zaprte socialne sisteme z zamrznjeno
strukturo vpliva.
Z uvedbo novih variabel ali z bolj podrobno spe-
cifikacijo zgornjih hipotez lahko formuliramo zelo
številne hipoteze, ki bi jih bilo potrebno testirati.
Izvesti bi morali nekaj raziskav in na tej osnovi bi
ugotovili, kako številni faktorji (variable) prek de-
mokratičnega ali drugačnega vzorca odločanja vpli-
vajo na stopnjo učinkovitosti oziroma na stopnjo
outputa v občini.
Pri obravnavanju različnih strukturnih možnosti
vplivanja je temeljno vprašanje: katera struktura
vpliva je najbolj učinkovita?
Rezultati empiričnega raziskovanja v industrij-
skih organizacijah so pokazali, da je lahko izredno
učinkovita demokratska organizacija (tj. tista obli-
ka organizacije, v kateri članstvo odločujoče vpliva
na dogajanje) in da je lahko prav tako ali pa še
bolj učinkovita avtokratska organizacija (tj. orga-
nizacija, v kateri članstvo nima pomembnega ali
sploh nikakršnega vpliva na dogajanje). Lahko pa
je neučinkovita demokratska kakor tudi avtokrat-
ska organizacija. Rezultati raziskovanja so poka-
zali, da je učinkovita tista organizacija, v kateri je
bila ugotovljena velika količina vpliva. Celotna ko-
ličina vpliva pa je lahko zelo različno distribuirana.
Ce so pokazali rezultati raziskovanja v delovnih
organizacijah, prostovoljnih in političnih združe-
njih, da je visoka stopnja vpliva, ki ga izvaja član-
stvo, v pozitivni korelacijski zvezi z učinkovitostjo
teh organizacij, lahko domnevamo, da velika koli-
čina vpliva, ki ga izvajajo občani, pozitivno vpliva
na uspešnost občine.
Dalje so pokazali rezultati raziskovanja, da širo-
ka udeležba pri vplivanju in odločanju sproža zelo
pomembne socialne učinke: motivira ljudi za še
večjo participacijo, ustvarja občutek identifikacije
z organizacijo, občutek zadovoljstva, komformnosti
in delovne vneme. Vse to pa so elementi, s katerimi
se ustvarja integracija vsakega socialnega sistema.
Učinkovit in uspešen pa je zopet lahko le tisti so-
cialni sistem, ki doseže integracijo svojih delov.
Iz tega sledi: čim večja bo količina vpliva, ki jo
bodo izvajali občani, tem bolj bo občina uspešna,
integrirana in tem bolj bodo zadovoljene potrebe
ljudi. Pri tem domnevamo, da ni temeljnih in ne-
premostljivih razlik v interesih. Ce so razlike v in-
teresih zelo velike in če ni mehanizma, ki bi koor-
diniral in integriral različne interese, potem pove-
čana količina vpliva povečuje že obstoječe razlike
v interesih. Ce ni uspešnega mehanizma za razre-
ševanje različnih interesov, potem konflikta v
interesih ni možno razrešiti niti z dominacijo niti
s kompromisom. V takih situacijah povečuje pove-
čana količina vpliva konflikte v interesih, ki znižu-
jejo, ne pa povečujejo uspešnost občine.'''
Vpliv, ki ga imajo v lokalni skupnosti oziroma
občini razne grupe in posamezniki, je po količini
zelo različen. Empirični podatki nam kažejo, da
razpolagajo nekatere grupe in nekateri posamezni-
ki v občini z veliko količino vpliva, druge grupe in
posamezniki pa z izredno majhno količino.^* Ker
ugotavljamo — oziroma na lokalnem nivoju še
domnevamo — da je količina vpliva povezana z
" Josip Županov, Tri pristupa samoupravnoj or-
ganizaciji. Gledišta, štev. 2, 1965, str. 172.
Terry N. Clark navaja 38 različnih hipotez, ki
se nanašajo na strukturo ■vpliva v lokalni skupnosti in
med katerimi so bile mnoge testirane. Terry N. Clark:
Community Structure and Decision Making: Com(pa-
rative Analysis (knjiga je v tisku).
" V teoriji organizacije omenjeni element ni bil za-
znan ali omenjen, vendar se nam dozdeva, da je zelo
pomemben, posebno še, ker je Eugen Pusić ugotovil, da
je disperzija interesov v občini večja kot pa v delovni
organizaciji (Eugen Pusić in sodelavci: Upravljanje u
občinama i upravljanje u ustanovama, Izveštaj o is-
traživanju, 1967, str. 32; šapirografirano. Institut za
društvena istraživanja sveučilišta u Zagrebu).
" Eugen Pusić je ugotovil v raziskavi, da je 29 Vo
anketirancev pripisalo največji vpliv upravi občinske
skupščine. Studij primera pa je pokazal, da imajo ob-
čani neznatno vlogo v odločanju v občini (Eugen Pusić,
Upravljanje u občinama i upravljanje u ustanovama,
Izveštaj o istraživanju; šapirografirano. str. 22—41,
Institut za društvena istraživanja sveučilišta u Za-
grebu).
6
učinkovitostjo, pomeni to, da bodo tiste grupe in
tisti posamezniki, ki bodo imeli večji vpliv, tudi več
prispevali k razvoju in interesu lokalne skupnosti.
Praktično pomeni to, da bodo tisti posamezniki, Iči
imajo v lokalni skupnosti večji vpliv, v večji meri
pripravljeni dati določene prispevke (v obliki de-
narja, dela in podobno), kot pa tisti, ki imajo zelo
majhen vpliv ali ki ga sploh nimajo.
Vse to so seveda predpostavke, ki jih je treba
empirično verificirati. Obstaja pa verjetnost, da
bodo potrjene, ker so empirične raziskave drugod
že pokazale, da je visoka količina zaznavnega vpli-
va v pozitivni zvezi s pripravljenostjo, dajati do-
ločene materialne in druge prispevke za zadovo-
ljevanje potreb v lokalni skupnosti.To pomeni,
da bo učinkovitost in uspešnost lokalnih skupnosti
tem večja, čim večji vpliv bodo imeli ljudje na
dogajanje in čim manjše bo število tistih posamez-
nikov in tistih grup, ki imajo majhen vpliv ali pa
nimajo sploh nobenega.
Clagett G. Smith in Arnold S. Tannenbaum tr-
dita, »-da je aktivnost članstva samo nujen, ne pa
zadosten pogoj za učinkovitost organizacije. Zdi se,
da je učinkovitost organizacije bolj odvisna od tega,
če je v aktivnosti članstva vključeno odločanje in
izvajanje vpliva«." Ce pa to trditev prenesemo na
tako organizacijo, kot je občina, pomeni to, da par-
ticipacija državljanov, kolikor ne vključuje tudi iz-
vajanja vpliva, nima pomembnega efekta na učin-
kovitost in uspešnost občine.
Danes že veliko število sociologov meni, da je
učinkovitost organizacije tem večja, čim širše in
intenzivneje vpliva članstvo na formuliranje in iz-
vajanje ciljev organizacije.''
Michel Crozier pravi, »da moramo biti prepri-
čani, da najboljši rezultati ne morejo biti doseženi
v tisti racionalni organizaciji, ki jo je predvidel
Weber, temveč so lahko doseženi samo v tisti or-
ganizaciji, v kateri podrejeni v največji meri parti-
cipirajo v procesu odločanja«.''
Robert Dahl pravi, »da veliko število posamez-
nikov z zelo omejenimi kompetencami lahko izvaja
večji kolektivni vpliv kot pa zelo majhno število
posameznikov z zelo velikimi kompetencami«.'"
Pri nas smo na vseh nivojih formalno institucio-
nalizirali izrazito demokratske strukture. (V pod-
jetjih in občinah imajo odločujočo vlogo proizva-
jalci in občani). Nobene odločitve ne smejo biti
sprejete zgolj v ozkih skupinah. Celotna količina
oblasti je formalno tako porazdeljena, da imajo
odločujoč vpliv v podjetjih vedno neposredni pro-
'-' Glej npr.: John E. Horton and Wayne E. Thonaon.
Powerlesness and Political Negativism: A Study of
Defeated Local Referendums, The American Journal of
Sociology, March 1962, št. 5, str. 485—493.
"' Clagett G. Smith and Arnold Tannenbaum. Some
Implications of Leadership and Control for Effective-
ness in a Voluntary Association; Human Relation št.
3. 1965. str. 271.
'' Daniel Katz in Robert Kahn navajata v svoji
knjigi »Social Psychology of Organizations«, John Wi-
ley 1966, številne raziskave, ki to empirično potrjujejo.
" Michel Crozier, The Bureaucratic Phenomenon,
The University of Chicago Press str, 169.
" Robert Dahl, Who Governs, New Haven, London,
1964, str. 238.
izvajalci, v komuni pa občani. Vendar tiste objek-
tivne in delno tudi subjektivne tendence, ki delu-
jejo v smeri avtokratske strukture vpliva, še vedno
obstajajo in zavirajo realizacijo demokratske struk-
ture vpliva. Zato lahko rečem, da so naše demo-
kratske formalne strukture šele na začetku svoje
realizacije in nikakor niso v celoti realizirane.
Realizirane niso, ker v tako kratkem času tudi ne
morejo biti. Birokratska oziroma avtokratska or-
ganizacija je stara 2000 let.
Parcialne empirične raziskave so npr. pokazale,
da je v naših podjetjih struktura vpliva še vedno
avtokratska, z nekaterimi pomembnimi premiki k
samoupravnemu tipu organizacije.^" Kadar se funk-
cije in kompentence formalno decentralizirajo,
ostane struktura vpliva stara in neizpremenjena, če
se s kompetencami ne prenese tudi moč. Moč sicer
temelji v legitimnosti, tj. v pravici, da nosilec moči
oziroma oblasti predpiše za druge določeno obliko
obnašanja, vendar to ni edina osnova moči. Moč
ima svojo osnovo tudi v nagrajevanju, kaznovanju,
ekspertizi, prisiljevanju. Grupa, ki nima legitimne
pravice za sprejemanje odločitev, ki torej nima
kompetenc, ima pa moč nagrajevanja, kaznovanja,
ekspertize ali prisiljevanja. lahko izvaja znatno
večji vpliv kot pa grupa, ki ima kompetence. De-
lavski svet ima veliko število kompetenc, niso pa
te kompetence dovolj podprte z močjo nagrajeva-
nja, kaznovanja, ekspertize. Komisija za razpis
direktorskih mest pri občinski skupščini, ki je ob-
stajala pred nekaj leti, je bila zelo izrazit primer
organa s posebno kompetenco. vendar zopet brez
vpliva, ker so dejansko odločali tisti, ki niso imeli
kompetenc, pač pa so imeli moč, ki je temeljila na
nagrajevanju, kaznovanju.-' Zato ni čudno, da je
v anketi v nekaterih podjetjih okoli 60 '/» delavcev
izrazilo mnenje, da se ne čutijo kot upravljavci.--
Ce bi vprašali občane, ali se čutijo kot upravljavci
v občini, bi bil ta odstotek verjetno večji.
Prenos kompetenc na večje število udeležencev
zato ne vodi do večje demokratizacije, če se ne
prenesejo tudi osnove moči na tiste, ki formalno
odločajo. Kolikor ne pride do tega, kolikor torej
neka grupa odloča formalno, ne da bi bila nosilec
zadostne količine moči, v^odi to do subverzije demo-
kratske strukture, ker ima vpliv oziroma dejansko
odloča tista grupa, ki nima formalne pravice.
V takem sistemu s formalnega vidika ni mogoče
uspešno opredeliti odgovornosti, ker je nosilec od-
Josip Zupanov: Grafikon utjecaja kao analitičko
orudje za izučavanje strukturalne promjene socialne
organizacije poduzeća. Ekonomski institut Zagreb (ša-
pi rografirano); Veljko Rus, Status strokovnega in vod-
stvenega kadra glede na komunikacije, moč in odgo-
vornost. Moderna organizacija 1968, št. 5.; Bogdan
Kavčič, Socialna moč direktorjev (glavnih direktorjev
in direktorjev sektorjev) v industrijskih podjetjih Slo-
venije (Referat na simpoziju o strokovnih in vodstve-
nih delavcih v gospodarstvu) Bled 1968; Janez Jerov-
šek, Utjecaj organizacije SSRN u občini. Naše teme
1968. št. 6.
-' Izvedena raziskava: Janez Jerovšek, Neformalni
elementi v strukturi odločanja na nivoju občine. So-
dobnost 1964, št. 12.
2- Ana Kranjc-Cukova. Stopnja delavčeve identifi-
kacije s samoupravljavcem. Teorija in praksa 1964, št.
12, str. 1752.
7
ločanja nelegitimen. Tisti, ki dejansko odloča, sicer
s formalno demokratsko proceduro lahko doseže,
da dobijo njegove odločitve pečat legitimnosti. Ta-
ko tisti, ki dejansko odloča, ne nosi formalne odgo-
vornosti za posledice svojih odločitev.
Sistem, v katerem se legitimni in stvarni nosilec
odločanja križata (torej nista ista oseba ali ista
grupa), ni konsistenten in zato ne more delovati z
zadostno učinkovitostjo. Tisti, ki v okviru svojega
položaja sprejema tudi tiste odločitve, ki jih v
okviru formalnih pravic, povezanih s položajem,
ne more sprejemati, čuti potrebo, da svojo dejav-
nost stalno racionalizira. Običajno se vsakdo, ki
presega kompetence, ki mu jih daje položaj, tega
zaveda in se v takih situacijah počuti v svojem
položaju zelo labilnega. Nelegitimno odločanje je
povezano s celo vrsto neugodnih socialno-psiho-
loških posledic, kot so frustracija, občutek negoto-
vosti, nizka stopnja identifikacije in podobno. To
pa so elementi, ki imajo negativen vpliv na učin-
kovitost organizacije.
Tudi razni mehanizmi, ki jih uvajamo ali dopol-
njujemo, ne morejo postati učinkoviti, če grupa, ki
je formalni nosilec določenega mehanizma, črpa
svojo moč samo iz kompetenc, ne pa tudi iz drugih
virov. Tako npr. mehanizem za reelekcijo direktor-
jev ni bil uspešen.23 Vse to pomeni, da so struktu-
ralne spremembe v distribuciji vpliva (v delovni
organizaciji ali občini) možne, kolikor tisti, ki od-
loča, ne črpa svoje moči samo iz kompetenc, tem-
več tudi iz drugih virov.
Vse tiste, ki na nivoju občine oziroma lokalne
skupnosti razpolagajo z določeno močjo in izva-
jajo vpliv na razne odločitve, grupiramo na osnovi:
1. formalno-institucionalnega
2. neinstitucionalnega-grupnega kriterija.
Ad 1)
Ce vzamemo formalno-institucionalni kriterij za
osnovo grupiranja, dobimo na nivoju občine na-
slednje za strukturo vpliva relevantne grupe:
a) občinska skupščina
b) sveti občinske skupščine
c) krajevne skupnosti
č) zbori volivcev
d) delovne organizacije
Na vprašanje, kako je celotna količina oblasti
porazdeljena med omenjene grupe, je možno odgo-
voriti formalno-pravno. To lahko torej približno
ugotovimo na osnovi kompetenc, ki so po ustavi in
raznih statutih pripisane oziroma dane navedenim
organizacijam. Vendar pravno dana kompetenca še
ni identična z realiziranim vplivom. Dane kompe-
tence lahko posamezna grupa izpolni šele tedaj, ko
razpolaga z določeno močjo. Grupa ima lahko veli-
ko pomembnih kompetenc, vendar nima moči, da
bi jih realizirala.
Ad 2.
Ce pa vzamemo neinstitucionalno-grupni kriterij
za osnovo relevantnega grupiranja, dobimo razne
razrede, sloje in neformalne grupe, ki delujejo in
vplivajo v okviru organizacij. Strukture vpliva v
okviru organizacije ne moremo ugotavljati zgolj na
osnovi njenih formalno-organizacijskih principov
(tj. pravilnikov, statutov, predpisov in zakonov).
Občinska skupščina^' je tisto pomembno telo, ki
usmerja družbeni razvoj in sprejema najpomemb-
nejše odločitve, kot so družbeni plan, proračun itd.
in predstavlja v občini vodeči sistem. Dejstvo, da
mora občinska skupščina formalno izvajati vpliv na
številne subsisteme (industrijske, izobraževalne or-
ganizacije, krajevne skupnosti, zdravstvene usta-
nove, prostovoljne organizacije itd.), jo avtomatič-
no postavlja v funkcijo vodečega sistema. Vodeči
sistem je torej tisti, ki izvaja največjo količino
vpliva na vse druge sisteme. V občini ima samo
občinska skupščina formalno pravico sprejemati
odločitve, ki se nanašajo na občino kot širši socialni
sistem. Vprašanje pa je, ali je občinska skupščina
tudi dejansko v svoji dejavnosti vodeči sistem. Ce
je objekt intenzivnega vplivanja drugih subsiste-
mov in če sprejema svoje odločitve pod prikritim
ali odprtim pritiskom drugih sistemov, potem se-
veda v dejanski praksi ne more biti vodeči sistem.
Občinska skupščina sicer predstavlja odprt si-
stem in je zaradi tega predmet vplivanja drugih
sistemov. Njena učinkovitost je celo večja, če spre-
jema odločitve na osnovi medsebojnega vplivanja
z drugimi subsistemi. Kolikor pa sprejema odloči-
tve pod pritiskom drugih subsistemov (npr. politič-
nih ali delovnih organizacij), potem preneha biti
vodeči ali glavni sistem v okviru občine.
V kolikšni meri je občinska skupščina vodeči ali
glavni sistem oziroma v kolikšni meri je sistem, ki
je po svoji vlogi in vplivu povsem enakovreden ali
celo podrejen ostalim subsistemom, je stvar empi-
rične verifikacije. Vendar pa bi navedel nekatere
momente, na osnovi katerih lahko domnevamo, da
občinska skupščina ne more biti vedno ali v celoti
vodeči sistem.
V zadnjih 15 letih smo namreč neprestano izpo-
polnjevali, dopolnjevali in spreminjali formalno
strukturo občine, s tem pa smo neprestano dife-
rencirali družbeno-politične vloge. Komplicirane
naloge zahtevajo tudi komplicirano formalno
strukturo. Organizacija namreč ne more učinkovito
opravljati svojih številnih in zamotanih nalog z ze-
lo preprosto ali celo primitivno formalno strukturo.
Pri izgrajevanju formalne strukture v občini smo
šli v nasprotno smer in vzpostavili bolj zamotano
strukturo, kot jo zahtevajo naloge, ki jih je po-
trebno razreševati.^'' S tem pa organizacija zopet
Josip Zupanov je pri analizi reelekcije direktor-
skih kadrov ugotovil, da bi bilo potrebno čakati še '30
let, da bi imeli dve tretjini drektorjev v delovnih or-
ganizacijah visoko in višjo izobrazbo, če bi spremembe
potekale na osnovi sedanjega tempa. (Josip 2ирапол'',
Motivación! aspekt regrutiranja stručnjaka za funkciju
direktora radnih organizacija, str. 233, v knjigi : Direk-
tor o samoupravnim odnosima, Iniormator, 1967.)
2^ Občinsko skupščino sestavljata občinski zbor in
zbor delovnih skupnosti. Ker pa se oba zbora sestajata
skupno, govorimo tukaj o občinski skupščini.
2^ Do nedavnega so npr. prosilci za lokacijo gradnje
stanovanj morali čakati v številnih občinah celo po
več let, da jim je bila lokacija odobrena.
Po nekaterih ocenah porabi uprava občinske skup-
ščine okoli 70 "/o svojega časa za razna poročila, ki jih
mora pošiljati raznim organom. (Izjava predsednika
občinske skupščine Kranj v razpravi v skupščini SRS,
19. II. 1968.)
8
more doseči optimalne učinkovitosti, ker for-
lîiuini sistem absorbira velik del energije oziroma
inputa. Ker pa vsaka organizacija teži k optimalni
učinkovitosti, skuša komplicirane formalne struk-
ture in mehanizme poenostaviti po nefcjpnalni poti.
Prav to se je dogajalo in se še dogaja v občini in
to je eden razlogov, da občinska skupščina nima
tako velikega vpliva, kot bi ga morala imeti, in da
ni — oziroma ne more biti — vedno vodeči sistern.
Občina, ki je dobivala svojo demokratično in
samoupravno formalno strukturo, je delovala na
osnovi določene strukture, v kateri je bila Zveza
komunistov dejansko vodeči sistem, občinska skup-
ščina pa bolj ali manj transmisija političnih organi-
zacij in je bila v tej vlogi vsekakor subsistem, ne
pa vodeči ali glavni sistem. V zadnjih desetih letih
si Zveza komunistov in ostale politične organizacije
formalno niso lastile pravice neposrednega vmeša-
vanja ali celo odločanja namesto občinske skupšči-
ne. Neposredna opazovanja nam kažejo, da ima ob-
činska skupščina na voljo vedno večjo količino
vpliva in da se torej iz transmisije ali subsistema
spreminja v vodeči ali glavni sistem. Zveza komu-
nistov se sicer proglaša za vodečo silo in potem-
takem za vodeči sistem, vendar formalno nima pra-
vice odločanja o zadevah, ki zadevajo občino, ker je
ta pravica dana občinski skupščini. Iz tega sledi, da
bo imela občinska skupščina na voljo tisto količino
vpliva, ki ji je formalno dana oziroma bo dobila
vlogo vodečega sistema šele tedaj, ko je Zveza ko-
munistov, druge politične organizacije ali nefor-
malne grupe ne bodo v dejanski praksi obravnavale
kot transmisijo oziroma svoj subsistem.
S tem ne trdim, da Zveza komunistov in druge
politične organizacije ne smejo izvajati vpliva nad
občinsko skupščino.
Glede na dejstvo, da občinska skupščina ne pred-
stavlja nekega profesionalnega telesa, ki bi spreje-
malo večino odločitev na osnovi ekspertnega zna-
nja, lahko vpliv političnih organizacij samo poveča
njeno učinkovitost. Interakcije med subsistemi po-
večujejo učinkovitost, kolikor je obravnavanje pro-
blemov in nalog podobno ali istovetno, oziroma
zmanjšujejo učinkovitost, kolikor naloga ali prob-
lem, ki ga skuša razrešiti določen subsistem, zahteva
izrazito strokoven pristop, drugi subsistem pa sku-
ša vplivati na njegovo razrešitev izrazito nestro-
kovno.
Vsekakor je bila v zadnjih desetih letih dosežena
na nivoju občine prerazdelitev vpliva, na osnovi
katere je občinska skupščina povečala svoj vpliv.
Zveza komunistov pa je izgubila del vpliva. Vpra-
šanje pa je, ali je občinska skupščina pridobila
tolikšen del vpliva, kot ga je Zveza komunistov
izgubila. Namreč, čim večja je celotna količina
vpliva na nivoju občine, tem bolj učinkovita je
občina.
Klasična teorija organizacije je vztrajala na sta-
lišču, da je mogoče doseči uspešno koordinacijo med
subsistemi samo preko vodečega sistema (ali super-
sistema), ki je nosilec oblasti in ki pošilja ukaze in
naročila po hierarhični poti navzdol. Takšna hierar-
hična koordinacija temelji na postavki, da je samo
vrh hierarhične lestvice (tj. vodeči sistem) pristojen
za sprejemanje pomembnih odločitev, ker pač raz-
polaga s strokovnim znanjem in potrebnimi infor-
macijami. Praksa v delovnih organizacijah še ved-
no v veliki meri temelji na tem pojmovanju klasične
teorije organizacije.
Cim bolj pa postajajo organizacije velike, za-
pletene in vedno bolj diferencirane glede na število
vlog in nalog, tem bolj nevzdržno je to stališče kla-
sične teorije. Vrh hierarhične lestvice — tj. vodeči
sistem — namreč v taki kompleksni organizaciji ni
zmožen izvajati učinkovite koordinacije, ker pre-
prosto nima zadostnega znanja o številnih zelo
strokovnih nalogah in vlogah, ki se izvajajo v šte^
vilnih subsistemih. Od tod številni konflikti v in-
dustrijskih organizacijah med strokovnjaki, ki ima-
jo znanje, in vodstvom, ki ima oblast, ne more pa
imeti zadosti strokovnega znanja, ki je za izvajanje
nalog v posameznih subsistemih nujno potrebno. To
pomeni, da je hierarhično-avtokratska struktura
preveč enostavna in neprimerna za kompleksno or-
ganizacijo s številnimi subsistemi in diferencirani-
mi vlogami, zato jo je potrebno nadomestiti z bolj
demokratično strukturo, v kateri celotna oblast ni
koncentrirana zgolj na vrhu. temveč morajo biti v
oblasti udeleženi tudi subsistemi. Koordinacija v
demokratični strukturi poteka na osnovi medseboj-
nega vplivanja, dogovora in medsebojne kritike.
Konflikti, ki nastajajo v demokratični strukturi
med subsistemi in sistemom, imajo funkcionalen,
ne pa toliko nefunkcionalen učinek. Poleg tega pa
se ne morejo pojavljati v obUki velikih Izbruhov,
ker medsebojno vplivanje odpravlja konflikte, ko
še niso dosegli velike intenzitete.
Občina je dokaj zapletena organizacija s števil-
nimi subsistemi, katerih funkcije niso v celoti viso-
ko strokovne. Občinska skupščina kot vodeči si-
stem sprejema odločitve, ki so po svoji naravi
strokovne, zahtevajo torej strokovno znanje, spre-
jema pa tudi veliko število odločitev, ki ne zahte-
vajo nobenega posebnega strokovnega znanja, pač
pa samo bistvene informacije. 2e samo dejstvo, da
je občina zapletena organizacija s številnimi sub-
sistemi, katerih funkcionalna integriranost v celot-
nem sistemu ni tako velika in usodna, kot je integ-
riranost subsistemov v delovni organizaciji, zahteva
demokratično koordinacijo. To pomeni, da mora
občinska skupščina sprejemati odločitve na osnovi
interakcije in vplivov z drugimi subsistemi, če naj
bodo te odločitve učinkovite. Učinkovitost odločitev
pa definiram (1) s hitrostjo (tj. v čim krajšem času
so sprejete), (2) s kvaliteto (tj. čim manj zmot
vključujejo) in (3) s čim manjšo količino nepred-
videnih posledic.
Kljub temu. da modema teorija organizacije za-
govarja potrebo po čim širši participaciji in vplivu
vseh članov organizacije, je vsekakor dvomljivo,
ali je uspešna široka demokratizacija v tistih od-
ločitvah, ki so izrazito strokovne in kjer je vpliv
potemtakem učinkovit samo. če je oprt na stroko.
Občinska skupščina sprejema veliko število od-
ločitev, ki so brez dvoma indikator velike količine
vpliva, pod pogojem, da ne deluje v ozadju občin-
ske skupščine močna neformalna organizacija, ki se
križa s formalno. Občinska skupščina potemtakem
nima velikega vpliva, če sprejema oziroma zgolj
9
legalizira odločitve, ki so bile pripravljene in »spre-
jete« v okviru neformalne organizacije.
Odločitve so indikator moči samo, kolikor so iz-
vedene. Količino vpliva, s katero razpolaga občin-
ska skup.ščina, presojamo s količino realiziranih
odločitev. Uspešna izvedba sprejetih odločitev pa je
determinirana z intenzivnostjo oziroma skladnostjo
komunikacij z vzorcem odločanja.
Vsaka grupa, ki v okviru določene organizacije
skuša vplivati na druge grupe in doseči določen
cilj, pošilja informacije, naročila, ukaze po hierar-
hični ali nehierarhični poti. Pri tem je bistveno, da
se pri potovanju teh informacij, ukazov, sugestij,
vključujejo v proces druge grupe in razni dogodki,
ki modificirajo ali povsem obrnejo ali nevtralizi-
rajo nameravani vpliv grupe, ki je poslala ukaze
in sugestije. V okviru hierarhične organizacije nam
ta proces ponazoruje naslednja slika.
V tej zvezi lahko formuliramo tole hipotezo:
Občinska skupščina, ki izvaja v okviru celot-
nega sistema določene aktivnosti, lahko doseže
nameravani cilj (rezultat), vpliv, če vsebina cilja
ni v nasprotju s cilji in potrebami drugih grup, ki
tudi vplivajo v okviru sistema in lahko s tem blo-
kirajo vpliv in aktivnost občinske skupščine.
Občinska skupščina sprejme veliko število odlo-
čitev, vendar to še ni zanesljiv indikator njene
moči in njenega vpliva. Proces realizacije odločitve
dobi obliko kroga. Ce je krog zaključen, potem je
bil v procesu realizacije odločitve izvršen vpliv.
Koliko pa je pretrgan, vpliv ni bil dosežen.
To pomeni, da občinska skupščina lahko spreje-
ma veliko število odločitev in je njen vpliv majhen,
lahko pa sprejema relativno majhno število odlo-
čitev in je njen vpliv velik.
Občinska skupščina namreč v okviru občine kot
oblike organizacije nima takšnega hierarhičnega
položaja, kot ga ima npr. vodstvo v okviru delovne
organizacije, ki ima za neizpolnjevanje nalog na
voljo hitre sankcije. Delovna organizacija je tudi
mnogo bolj funkcionalno integrirana kot občina. Ce
oddelek, ki je odgovoren za preskrbo materiala, ne
dela tako, kot je predpisano, tj. če ne preskrbi ma-
teriala, delovna organizacija preneha delati. Ce pa
v okviru občine določen subsistem preneha delovati
(npr. šolstvo, zdravstvo), drugi deli s tem ne nehajo
delovati. Subsistemi so sicer povezani, uspešnost
subsistema je determinirana z delovanjem drugega
subsistema, toda obstoj enega subsistema ni odvi-
sen od drugega.
Občinska skupščina, ki predstavlja celoten sistem,
lahko deluje uspešno, tj. realizira odločitve in izva-
ja svoj vpliv samo, če koordinira in sinhronizira
svoje aktivnosti. Vsaka odločitev, ki jo sprejme
občinska skupščina, je koordinirana samo, če so
upoštevane želje, potrebe, motivi in možnosti ti-
stih, ki jih odločitev neposredno zadeva. To pome-
ni, da je količina vpliva, ki jo ima občinska skup-
ščina, determinirana z intenzivnostjo stikov, ki jih
odborniki vzpostavljajo bodisi s prebivalci, bodisi
z delovnimi organizacijami, ki jih zastopajo.
Odločitve, ki ne temeljijo na poznavanju potreb,
motivov in možnosti tistih ljudi ali organizacij, ki
jih odločitve zadevajo ali ki so v nasprotju z nji-
hovimi interesi, občinska skupščina zelo težko rea-
lizira ali jih sploh ne more ali pa jih realizira
s številnimi nepredvidenimi in nezaželenimi posle-
dicami. Možno je tudi, da določene relevantne od-
ločitve za ljudi in organizacije, ki so v nasprotju
z njihovimi interesi, sprožijo verigo nepotrebnih
konfliktov, katerih rezultat je bodisi razjasnitev
situacije ali razveljavljanje odločitve. V vsakem
primeru konflikti intenzivirajo komunikacije in s
tem povečajo celotno količino vpliva.
Ce občinsko skupščino presojamo z vidika števila
in pomembnosti odločitev, ki jih sprejema, potem
10
je to gotovo najvplivnejši organ, tj. organ, ki ima
na voljo največjo količino vpliva. Vendar je občin-
ska skupščina s svojimi sveti le reprezentativni
organ in predstavlja posredno, ne pa neposredno
demokracijo. Vsak reprezentativni organ pa lahko
zasleduje in zagovarja interese in potrebe ljudi ali
članov, ki jih zastopa, v celoti, delno ali pa sploh ne.
Občinska skupščina je demokratično telo, če njeni
predstavniki zastopajo interese in potrebe vseh po-
membnih grup in strukturnih kategorij, ki obsta-
jajo in delujejo v določeni občini. Ce je npr. v do-
ločeni občini 50 "/o kmečkega prebivalstva, potem
mora biti to prebivalstvo v skupščini sorazmerno
zastopano. Ustrezno grupo ali kategorijo prebival-
stva lahko adekvatno zastopa le tipični predstavnik
te grupe ali kategorije. To pomeni, da kmetov kot
pomembne socialne grupe — če presojamo njeno
pomembnost glede na število in veličino prispevka
k celotnemu outputu na nivoju občine — ne more
primerno zastopati nekdo, ki ni kmet. Daniel Katz
in Robert Kahn trdita, »da so študije pokazale, da
je celo preddelavec slab ocenjevalec razmer, stališč
in motivacij, ki jih imajo delavci. . Ce so torej
empirične študije pokazale, da preddelavec, ki je
v neprestanem, tj. vsak dan v večurnem kontaktu
s svojimi delavci, slabo ocenjuje njihova stališča,
motive in razmere, potem je dosti bolj verjetno, da
nekdo, ki ni kmet, ne more biti primeren zastopnik
interesov, potreb, stališč in motivov kmetov, ki jih
zastopa. Iz tega sledi, da določeno grupo ali struk-
turno kategorijo prebivalstva lahko dokaj primer-
no zastopa v občinski skupščini samo tisti, ki je
njen član in ki je v svojih stališčih, zaznavah in
motivih determiniran s položajem, ki je v grupi ali
strukturni kategoriji tipičen.
Grupe so namreč diferencirane in hierarhične.
Odbornik zastopa delovno organizacijo, ki je hie-
rarhična; v svojih stališčih, motivih in zaznavah je
prav gotovo determiniran s položajem, ki ga ima
v hierarhični lestvici. Kmetje kot socialna katego-
rija so diferencirani glede na materialni položaj.
Kmet, ki zastopa kmete, bo bolj poudarjal interese
tistega stratuma, ki mu sam pripada. Vse to nam
kaže na dejstvo, kako težko je primerno realizirati
demokratično reprezentativnost, čeprav so spošto-
vana njena načela.
Kolikor pa občinska skupščina ni sestavljena na
principu reprezentativnosti, predstavlja bolj ali
manj izrazito avtokratsko strukturo. Ce je občin-
ska skupščina sestavljena na principu, da ima dolo-
čen del prebivalstva nizko stopnjo zavesti ali da so
določene kategorije prebivalstva premalo izobra-
žene in ne vedo, kaj so njihovi najboljši in pravi
interesi in potrebe, in da mora njihove interese in
potrebe zastopati druga grupa, ki je izobražena,
potem to vodi v avtokratsko strukturo, v kateri
ima določena elitna grupa vso moč. Odklon od
principa reprezentativnosti pomeni odklon in od-
mik od demokratičnosti.
Lahko pa jo občinska skupščina sestavljena na
principu reprezentativnosti, tako da so v njej vse
pomembnejše grupe in strukturne kategorije za-
stopane s svojimi lastnimi predstavniki, vendar s
tem še ni avtomatično zagotovljen vpliv vseh grup
in strukturnih kategorij. Vsa dosedanja opazovanja
in tudi empirične raziskave nam kažejo, da distri-
bucija vpliva tako v delavskih svetih^'' kot tudi
v občinskih skupščinah ni enaka, da imajo torej
nekateri člani delavskega sveta in nekateri odbor-
niki izredno velik vpliv na. relevantne odločitve,
drugi pa izredno majhnega. Ta neenaka distribu-
cija vpliva znotraj občinske skupščine vodi v svoji
skrajnosti do pojava, da majhna grupa znotraj ob-
činske skupščine dejansko odloča o vseh pomemb-
nih zadevah in poseduje znatno večjo količino vpli-
va, kot pa je to formalno dopustno.
Razlogi za neenako distribucijo vpliva v občinski
skupščini so zelo številni in nekatere je nemogoče
odpraviti. V občinski skupščini so namreč odbor-
niki, ki zasedajo v okviru delovnih organizacij zelo
pomembna in vodilna delovna mesta. Ce so neka-
tere odločitve občinske skupščine determinirane z
dobro voljo takih predstavnikov (npr. finančni pri-
spevek za določeno izgradnjo), potem je njihov
vpliv brez dvoma zelo velik. Občinska skupščina
namreč predstavlja izredno odprt socialni sistem in
je v svojih odločitvah in vseh aktivnostih močno
determinirana z okoljem, organizacijami oziroma
subsistemi v svojem okolju. To pomeni, da bodo
imeli predstavniki določene organizacije, ki ima v
socialnem in geografskem prostoru v občini zelo
pomembno mesto in vlogo, zelo velik vpliv na re-
levantne odločitve, ki jih sprejema občinska skup-
ščina.
Odborniki občinske skupščine predstavljajo raz-
lične grupe in socialne kategorije in zavzemajo
različna mesta v subsistemih, zato ima njihova moč
različne osnove. Odbornik, ki zavzema v hierar-
hični strukturi v delovni organizaciji izredno po-
membno mesto, ima na voljo določene vire oziro-
ma ima vpliv nanje, zato je njegov vpÛv v občin-
ski skupščini znatno večji od vpliva odbornika, ki
nima na voljo '^ziroma nima takšnega vpliva na
tiste vire, ki so za občino relevantni.
Dalje so nekateri odborniki bolj izobraženi ali pa
zasedajo mesta ali imajo številne vloge, preko ka-
terih pridejo do pomembnih in relevantnih infor-
macij in si s tem zopet pridobijo prednost pri izva-
janju vpliva v občinski skupščini. Nazadnje ni po-
polnoma brez pomena dejstvo, da nekateri odbor-
niki težko javno nastopajo in javno izražajo svoja
stališča oziroma stališča ljudi in grup, ki jih za-
stopajo.
Vsi omenjeni elementi povzročajo neenako di-
stribucijo vpliva znotraj občinske skupščine. Cim
bolj je distribucija vpUva znotraj občinske skup-
ščine neenaka — ali z drugimi besedami •— čim
večje je število odbornikov, ki imajo zelo majhen
vpliv ali celo nimajo nobenega vpliva na odločitve,
tem bolj to predstavlja nevarnost, ki lahko vodi
v avtokratsko strukturo.
Zbori volivcev predstavljajo v okviru občine tisti
subsistem, prek katerega je predvideno, naj bi vsi
Daniel Katz; Robert Kahn; The Social Psychology
of Organizations, New York, John Wiley, 1966, str. 65.
Josip Zupanov; Grafikon utjecaja kao analitičke
orudje za izučavanje strukturalne promjene socijalne
organizacije, Ekonomski institut, Zagreb.
11
državljani neposredno vplivali na dogajanje v ob-
čini. Zbori volivcev namreč razpravljajo o zelo po-
membnih zadevah, kot je občinski družbeni plan in
proračun, in kontrolirajo delo vseh pomembnih
organov v občini.-^
Vsa dosedanja opazovanja in empirične raziska-
ve pa nam kažejo, da zbori volivcev nimajo tiste
funkcije in tistega vpliva, ki jim je v okviru občine
dana, in čeprav predstavljajo subsistem, ki vklju-
čuje formalno prav vse prebivalce v občini, izva-
jajo izredno majhen vpliv.
Iz raziskave, izvedene leta 1963, smo ugotovili,-"
da zbore volivcev obiskuje okoli 10*/» volivcev.
V nekaterih občinah je ta procent nekoliko višji,
v nekaterih pa celo nižji. Kasnejša raziskovanj a-'"
in opazovanja nam kažejo, da se udeležba ne po-
večuje, da volivci prihajajo na zbore volivcev
predvsem zato, da bi bili informirani o dogajanju
v občini, in da je zelo majhno število tistih, ki pri-
hajajo z namenom, da bi vplivali na dogajanje v
občini. Na vprašanje, kateri so po njihovem mne-
nju razlogi, da ne hodi več ljudi na zbore volivcev,
je 39 "/o anketirancev odgovorilo, da zato, ker se
sprejeti sklepi (zahteve, predlogi) ne izvajajo, in
32 »/o, ker je o obravnavanih vprašanjih že vna-
prej odločeno.'"
Številni podatki nam torej kažejo, da je ude-
ležba na zborih volivcev zelo nizka in da je njihov
vpliv na dogajanje majhen.
Čeprav so bili zbori volivcev predmet številnih
obravnavanj in prizadevanj na različnih nivojih,
da bi se njihov vpliv povečal in da bi tako dobili
tisto vlogo, ki jim je formalno dana, ta prizade-
vanja niso rodila nobenih vidnih rezultatov. V re-
distribuciji vpliva, ki je bodisi rezultat formalnih
sprememb (npr. spremenjen postopek pri izvolitvi
direktorjev delovnih organizacij; bodisi spreme-
njene vloge političnih organizacij ali socialne dina-
mike, zbori volivcev niso pridobili na vplivu. Mor-
da se je njihov vpliv v zadnjih letih še zmanjšal.
Zastopam mnenje, da zbori volivcev, tako kot so
formalno zasnovani, v moderni, masovni družbi,
ki postaja vedno bolj diferencirana, ne morejo
imeti velikega vpliva, zato so vsa prizadevanja, da
bi povečali njihov vpliv, obsojena na neuspeh.
Razlogi, da so zbori volivcev subsistem, preko
katerih državljani ne morejo izvajati vpliva, so
zelo številni. Tukaj bi navedel nekaj razlogov, ki
jih imam za bistvene.
Zbor volivcev je bU zamišljen in postavljen kot
»eden izmed najvažnejših organov za uresničevanje
neposredne oblasti in kontrole volivcev nad delom ob-
činskih skupščin« (Sedmi kongres Zveze komunistov.
Poročila in resolucija; Cankarjeva založba 19.59, str.
40). 10. člen ustave SRS pravi, da zbori volivcev nepo-
sredno odločajo o vprašanjih, ki so določena z zako-
nom ali s statutom občine. Ta člen povzemajo statuti
občin, vendar pa se izogibajo temu, da bi zbori voliv-
cev o čemerkoli odločali. V statutih občin se zbori
volivcev pojavljajo kot organ, ki ima samo pravico
razpravljati in predlagati.
-» Zdravko IVUinar; Sociološka analiza zborova bira-
ča. Studijski projekat. Bilten št. 4, Ljubljana 1963 (ša-
pirografirano), Inštitut za sociologijo in filozofijo.
Zdravko Mlinar; Družbena participacija občanov
v krajevni skupnosti, Informativni bilten št. 20, Inšti-
tut za sociologijo in filozofijo, Ljubljana 1966.
" Ibid, str. 169.
Vsaka organizacija, ki hoče izvajati vpliv nad
svojimi člani in preko svojih članov nad drugimi
organizacijami, mora razpolagati:
a) z močjo, tj. razpolagati mora s sredstvi na-
grajevanja in kaznovanja,
b) imeti mora določeno hierarhijo z distribucijo
vlog oziroma položajev,
c) imeti mora vodstvo,
č) imeti mora cilje, ki jih skuša realizirati,
d) biti mora privlačna za člane, zato ker zado-
voljuje nekatere njihove potrebe.
Ce z omenjenih aspektov gledamo na zbore vo-
livcev, potem lahko rečemo, da nimajo značilnosti
organizacije in je zato njihov vpliv nad svojimi
člani in nad drugimi organizacijami ali subsistemi
v občini zelo majhen.
Ad a) Zbor volivcev predstavlja torej subsistem,
ki so mu dane kompetence, nima pa virov, iz ka-
terih bi črpal moč. Realizacija zahtev, ki jih ljudje
izražajo preko zborov volivcev, je odvisna od do-
bre volje drugih subsistemov.
Ad b) Samoupravni tip organizacije ne ukinja
vsake oblike hierarhije. Tudi najbolj demokratska
organizacija mora imeti sistem položajev in vlog, ki
so razporejeni glede na funkcionalno pomembnost
in med katerimi se pretakajo informacije in ukazi
v obeh smereh. Hierarhija torej ne predstavlja sa-
mo enosmernega hierarhičnega ukazovanja in eno-
smerne podreditve. Enosmerna hierarhija, značilna
za birokratične organizacije in klasično teorijo or-
ganizacije, se pojavlja tedaj, ko posamezniki na
višjih položajih vplivajo na vse tiste na nižjih po-
ložajih in imajo popolno moč nad njimi, le-ti pa ne
morejo vplivati nazaj in nimajo nobene moči nad
višjimi položaji.
Organizacija, ki nima diferenciranih položajev
s specificiranimi vlogami, z obojesmernim ukazo-
vanjem, ne more vplivati niti na svoje člane niti
na druge organizacije v širšem sistemu. Prav to
pa je značilno za zbore volivcev.
Ad c) V moderni zapleteni organizaciji je vloga
vodstva reducirana bolj na koordinacijo kot pa na
enosmerno hierarhično ukazovanje. Zbori volivcev
ne predstavljajo zapletene organizacije, to pa ne
pomeni, da ne potrebujejo vodstva. Zbori volivcev,
ki imajo za svoj poglavitni cilj vplivanje in kon-
troliranje drugih subsistemov v sistemu, morajo
imeti vodstvo, ki daje iniciative, koordinira in iz-
vaja naloge. Sedaj pa so praktično in formalno
brez vodstva, zato nimajo moči in zato tudi ne mo-
rejo izvajati vpliva.
Ad č) Zbori volivcev imajo za svoj cilj izvajanje
vpliva nad stvarmi, ki so relevantne za državljane.
Cilji zborov volivcev so formulirani; je pa stvar
empiričnega raziskovanja, če te cilje percipira j o
tudi tisti državljani, ki se zborov volivcev udele-
žijo zelo redko ali pa nikoli. Teh pa je precejšnje
število, kot smo videli iz empiričnih raziskav.
Ad d) Participacija na zborih volivcev je zelo
nizka. To nam priča, da je motivacija za partici-
pacijo zelo nizka in da zbor volivcev ne predstav-
lja privlačne oblike participacije. Ker nima zna-
čilnosti, ki so tipične za organizacijo, je njegov
vpliv nr'.d ostalimi subsistemi v občini relativno
majhen in je zato tudi motivacija za to obliko par-
12
ticipiranja in vplivanja relativno nizka. Poleg tega
obstaja v naših občinah neformalna organizacija,
ki ne teče vedno in v celoti vzporedno s formalno
organizacijo, temveč jo presega in s tem delno ne-
gira. Posamezniki, ki se zavedajo tega dejstva, sku-
šajo izvajati svoj vpliv preko drugih, bolj uspešnih
komunikacijskih kanalov, kot pa so zbori voUvcev.
Vse to pa ne pomeni, da zbori volivcev nimajo
prav nobenega vpliva in da so kot subsistem, pre-
ko katerega naj prihaja do izraza vpliv vseh držav-
ljanov, v občini nepotrebni in nekoristni. Zbori
volivcev ne izvajajo tiste količine vpliva, kot jim
je formalno predvidena, in tudi ni upanja, da bi
svoj vpliv povečali. Zbor volivcev predstavlja do-
kaj amorfno in nehomogeno telo, ki le ob določe-
nih kritičnih vprašanjih, ki se pojavljajo v občinah,
lahko pride do izraza in izvaja vpliv in kontrolo
nad občinskim vodstvom, tj. nad tistimi, ki odlo-
čajo v občini in imajo moč. Ob takih situacijah
lahko aktivira velik del potencialnih aktivnosti, ki
imajo za posledico večjo uspešnost občine.
Številne raziskave, ki so bile izvedene v svetu,
so pokazale, da oblike participiranja, ki ne dajejo
nobenega zadovoljstva tistim, ki so vključeni v par-
ticipacijo, in ki ne dajejo možnosti za vplivanje,
popolnoma demotivirajo člane za nadaljnje parti-
cipiranje. Takšno neadekvatno participiranje ima
lahko daljnosežne posledice za idejo participiranja,
ker odvrača ljudi od sodelovanja v odločanju in
vplivanju bodisi v delovni organizaciji bodisi v ob-
čini, hkrati pa je vir tistih pojmovanj, ki hočejo
dokazati, da so demokratske strukture vpliva neu-
činkovite.
Raziskave so potrdile hipotezo, da nezadovoljivi
sestanki ustvarjajo razpoloženje, ki je slabše, kot
pa če sestankov sploh ne bi bilo.^-
Pri nas ugotavljamo, da občani ne vplivajo na
odločitve občinske skupščine. Hkrati pa tudi ugo-
tavljamo, da celo odborniki nimajo zadostnega
vpliva na odločitve, ki so sprejete v občinski skup-
ščini, ker so številne odločitve vnaprej pripravlje-
ne, ker občinska skupščina sprejema preveliko šte-
vilo odločitev in podobno. Opažamo tudi, da je ude-
ležba odbornikov na sejah občinske skupščine že
zelo nizka, kar kaže na nizko motiviranost odbor-
nikov za sodelovanje v odločanju.^''
Iz tega zaključujemo: dokler je vpliv odbornikov
na odločanje majhen in dokler je njihova motivi-
ranost za participiranje na sejah majhna, vse dotlej
ne moremo pričakovati pomembnejšega vpliva ob-
čanov na odločitve občinske skupščine. Z vidika
uspešnosti občine se nam zdi bolj pomembno, da
odborniki vplivajo predvsem na tista stališča in
vrednote, ki vodijo k večji aktivnosti volivcev.
V mislih imamo potrebo, da skuša odbornik pre-
pričati svoje volivce o nujnosti določene akcije, ki
bo koristila tudi njim in morajo zato dati svoj
prispevek k tej akciji. Funkcijo odbornika vidimo
v tem, da aktivizira svoje volivce za določene akci-
je in da razbija zelo razširjeno mnenje, po kate-
rem mora vse lokalne potrebe (vodovod, ceste,
zdravstvo itd.) zadovoljiti neka abstraktna družba.
Kot je nujen vpliv občanov na odbornike in na ob-
činsko skupščino, prav tako je tudi nujen vpliv
občinske skupščine in odbornikov na volivce.
Zbori volivcev ne morejo imeti v sedanjih raz-
merah pom.embnega vpliva na odločanje v občini,
lahko pa predstavljajo obliko združevanja, s po-
močjo katere bodo ljudje laže, hitreje in na podlagi
svojih lastnih prisjjevkov zadovoljili določene skup-
ne lokalne potrebe. Tudi najbolj urbanizirane in
bogate družbe nam dokazujejo, da je še vedno nuj-
no združevanje ljudi, da bi tako hitreje zadovoljili
nekatere skupne potrebe. Torej nam objektivni
razvoj ne zanika nujnosti obstoja zborov volivcev.
Učinek neformalne organizacije na strukturo
vpliva
Formalna organizacija je planirana organizacija,
v kateri so naloge in oblast porazdeljene med po-
samezne položaje ali grupe, celotno obnašanje pa
je vodeno na podlagi pravil. V birokratski oziroma
avtokratski organizaciji postavljajo pravila last-
niki ali managerji, v samoupravni organizaciji pa
postavljajo pravila delavci oziroma njihovi repre-
zentanti.
Neformalna organizacija je neplanirana organi-
zacija, ki se pojavi v vsaki formalni organizaciji,
takoj ko stopijo ljudje v medsebojne odnose. Koli-
kor uravnava neformalna organizacija obnašanje
ljudi po določenih normah oziroma pravilih, ki
niso vzporedna s formalno organizacijo, so ta pra-
vila nelegitimna.
Lastniki industrijskih organizacij oziroma mana-
gement so neformalno organizacijo vedno prega-
njali, ker je vedno povzročala določene motnje v
formalno planirani organizaciji. Tudi teorija orga-
nizacije, ki je bila pod močnim vplivom Маха We-
bra. je trdila, da je organizacija lahko maksimalno
učinkovita, če deluje tako, kot je bila zamišljena
in planirana, tj. dosledno na podlagi pravil. Biro-
kratska organizacija je bila zamišljena kot stroj,
brez ljudi, njihovih potreb, čustev in motivacije.
Ker ni Webrova formalizirana organizacija nikoli in
nikjer delovala povsem tako, kot je bila zamišlje-
na in planirana, in je njeno formalno racionalnost
in preciznost stalno rušila neformalna organizacija,
jo lahko pojmujemo kot idealni model. Vsak načrt
in vsak model sta namreč idealna in popolna,
stvarnost se pa vedno bolj ali manj odmika od na-
črtov in modelov. Čeprav Webrov model organi-
zacije pojmujem kot idealen, je bil vendar delno
potrjen in realiziran v stvarnosti. Prav tako je tudi
samoupravni model organizacije zamišljen in pla-
niran idealno in popolno, v stvarnosti pa je le del-
no realiziran.
Ker je teorija organizacije prišla do spoznanja,
da ni moči ukiniti neformalne organizacije, ki ved-
no ruši planirano racionalnost, ali jo preprosto
prepovedati, je začela razmišljati in empirično raz-
iskovati, kako bi vključili neformalno organizacijo
•'-Glej o tem: C. J. Lammers, Power and Patrici-
pation in Decision — making in Formal Organizations.
The American Journal of Sociology št. 2, 1967.
Odsotnost odbornikov s ssj občinske skupščine je
v nekaterih občinah že tako velika, da nastaja pro-
blem sklepčnosti.
13
v formalno in jo tako izkoristili za povečanje
učinkovitosti.
Izvedene so bile zelo številne empirične raziska-
ve, ki so služile kot osnova za izgradnjo nove teo-
rije organizacije. Zanimivo je to, da so ista odkri-
tja, isti podatki različno interpretirani in vodijo do
teorij, ki se razhajajo. Največjo skrajnost in radi-
kalnost predstavlja Rensis Likert^^, pri katerem
formalizirana birokratična organizacija ni ade-
kvatna sodobnim tehničnim razmeram in ni ade-
kvatna človeku, njegovim potrebam in motivom.
Njegov model organizacije legalizira neformalno,
bolj prožno in participativno organizacijo.
Pri nas še nismo izvedli raziskav, s katerimi bi
ugotavljali vlogo, moč in mesto neformalne orga-
nizacije v okviru delovne organizacije in občine.
V empiričnih raziskavah smo sicer ugotovili pri-
sotnost neformalne organizacije, nismo pa merili
njenih dimenzij. Zato je treba razumeti moje tr-
ditve v tem pogledu bolj kot nepreverjene hipo-
teze.
Pri proučevanju mesta in vloge neformalne orga-
nizacije se mi zdita pomembna predvsem dva
aspekta: (1) v kolikšni meri prispeva neformalna
organizacija k uspešnosti občine ali jo ovira, in (2)
ali neformalna organizacija ovira ali omogoča de-
mokratsko distribucijo vpliva.
Neformalna organizacija je pri nas izredno moč-
na tako v občini kot tudi v delovnih organizacijah.
Svojo trditev utemeljujem s posrednimi indika-
torji in tudi empirično verifikacijo.
Leta 1964 sem v raziskavi odkril, da je obstajala
v občinah neformalna grupa, ki je imela odločujoč
vpliv na nastavitev nekaterih vodilnih, predvsem
direktorskih kadrov.^^ Ves neformalni postopek pri
izbiri direktorjev je bil dokaj konspirativen in pri-
krit javnosti. Formalno predvideni organi so »odlo-
čitve«, ki so bile »sprejete« v okviru neformalne
organizacije, odobrili z mehaničnim glasovanjem.
Vladimir Arzenšek je izvedel raziskavo, v kateri
je anketiral 389 strokovnjakov, zaposlenih v delov-
nih organizacijah, 346 vodilnih delavcev in 206
drugih članov delovnih organizacij. S to anketo je
bilo zajetih v Sloveniji 95 delovnih organizacij.
Eno od vprašanj v tej anketi se je glasilo: »Ali
imajo nekateri posamezniki ali manjše skupine
oblast, ki jim sicer po statutu in drugih predpisih
ne pripada?« Na to vprašanje je 43 "/o anketirancev
odgovorilo z da in 55 Vo z ne.'*
Posredni indikatorji obstoja in moči neformalne
organizacije pa so številni.
Ce občina sprejme določen pravilnik, statut, in
če so ta formalno sprejeta pravila realizirana v ob-
našanju, imamo opravka s formalno organizacijo.
Kolikor pa so ta pravila minimalno realizirana v
praksi ali če sploh niso realizirana, pomeni, da for-
malna organizacija ne deluje in da je prisotna ne-
formalna organizacija, ki blokira akcije formalne
organizacije. Podobno je s spremembami: kolikor
so rezultati formalno odobrenih in planiranih spre-
memb v občini v nasprotju ali neskladju s prvot-
nimi nameni, pomeni to, da formalna organizacija
ne deluje.'"
Posredni indikator obstoja in moči neformalne
organizacije lahko vidimo v nestabilni formalni
organizaciji. Ce namreč organizacija neprestano
menja, dopolnjuje in spreminja pravila — bodisi
zaradi lastne notranjo dinamike bodisi zato, ker jo
k temu silijo spremembe v širšem socialnem siste-
mu — ne more doseči, da bi bila ta pravila spošto-
vana in realizirana. Iz tega sledi sistem nezaupa-
nja, ki je temelj neformalne organizacije.
Kolikor posamezni člen ne najde v formalni or-
ganizaciji zaščitnih mehanizmov — in jih ne more
najti, če obstaja sistem nezaupanja — jih prirodno
išče in najde v neformalni organizaciji. Neformalna
organizacija ga zaščiti, in če je zelo močna, omogo-
ča njegovo promocijo. V sistemu nezaupanja čuti
torej vsak posameznik nujno potrebo po določeni
neformalni grupi, ki ga ščiti in hkrati omogoča nje-
govo promocijo.
Opisani posredni indikatorji neformalne organi-
zacije so zelo značilni za naše delovne organizacije
in občane. S tem v zvezi predvidevam, da so dolo-
čeni formalni organi v občinah (občinska skupšči-
na) ali vsaj določene grupe v teh organih dejansko
sredstvo in instrument neformalnih grup. Seveda
bi morali to empirično preveriti.
Cim bolj je formalna organizacija nestabilna,
spremenljiva, tem večja potreba nastaja po bolj
stabilni neformalni organizaciji. Močna neformalna
organizacija blokira formalno organizacijo. Nekon-
sistentna organizacija pa ne more uspešno organi-
zirati organizacijskega obnašanja.V organizaciji,
v kateri ena grupa blokira akcijo druge grupe, kjer
se konflikti reducirajo na tako imenovane »win-
lose« konflikt, se velik del inputa porazgubi oziro-
ma absorbira in se potemtakem ne more trans-
formirati v output. Iz tega sledi, da delovna orga-
nizacija ali občina z močno neformalno organizacijo
ne more biti optimalno učinkovita in uspešna.
Situacija, v kateri neformalna organizacija blo-
kira formalno, in v kateri vlada sistem nezaupa-
nja, je za vse nosilce in predstavnike formalne
Rensis Likert, Human Organization, New York,
McGraw-Hill Book Company, 1967.
3'' Janez Jerovšek, Neformalni elementi v strukturi
odločanja na nivoju občine. Sodobnost 1964, št. 12.
Vladimir Arzenšek, Analiza ankete o odgovornosti
v delovnih organizacijah (Referat na simpoziju o od-
govornosti v delovnih organizacijah). Bled 1967.
Pri tem izhajam iz predpostavke, da formalno spre-
jeta pravila ali planirane spremembe niso sprejete v
neskladju in ob neupoštevanju pogojev v širšem soci-
alnem sistemu. (Npr. če nova investicija sploh ne upo-
števa nacionalnih in mednarodnih tržnih razmer.)
Z organiziranim obnašanjem razumemo tisto ko-
ordinirano ponašanje, ki je planirano, predvideno in
usklajeno s sistemom pravil. Organizirano obnašanje
predstavlja redukcijo tistih individualnih hotenj in
akcij, ki so v nasprotju s cilji organizacije in njeno
učinkovitostjo. Vendar vodi k večji učinkovitosti sa-
mo tisto visoko organizirano obnašanje, ki upošteva
motiviranost članov organizacije in njihove temeljne
psihološke potrebe (kot npr. potrebo po priznanju) in
se opira nanje. Stalinizem predstavlja visoko organi-
zirano obnašanje, če ga definiramo z redukcijo indi-
vidualnih hotenj in akcij, ki so v nasprotju s cilji or-
ganizacije; vendar je predstavljal rigidno in nefleksi-
bilno in neučinkovito organizacijo prav zato, ker je
docela ignoriral motivacijo članov organizacije. Visoko
organizirano obnašanje je tisto, pri katerem se opti-
malni del inputa transformira v output.
14
organizacije zelo težavna. Nosilci formalne organi-
zacije hočejo ven iz te situacije in iščejo pot v no-
vih spremembah, novih pravilih, kar ustvarja še
bolj nestabilno situacijo, ki je nihče ni zmožen ob-
vladati in ukrotiti. To »izpopolnjevanje« povzroča
izredno zamotanost formalne organizacije, ki po
mnenju Josipa Zupanova ne more biti učinkovita.
»Cim bolj je ,mehanizem' zamotan, tem manjša bo
njegova učinkovitost. Namreč, čim bolj je mehani-
zem zamotan, tem večja je potreba, da se v prak-
tičnih situacijah ,poenostavi'. To poenostavljanje
se izvaja po neformalni poti. Iz tega izhaja, da bodo
neformalne grupe igrale tem večjo vlogo v funkcio-
niranju samoupravne organizacije, čim bolj bo ,me-
hanizem' zapleten. Ce si neka neformalna grupa
zagotovi kontrolo nad ,mehanizmom" — a ta ne-
varnost je zelo realna — bo to privedlo do subver-
zije demokratskega procesa in do blokiranja par-
ticipacije članstva. To pa pomeni zmanjšanje učin-
kovitosti samoupravne organizacij e.«^'
Uspešnost organizacije je determinirana z mož-
nostjo predvidevanja. Ce je formalna organizacija
izredno nestabilna in blokirana z neformalno orga-
nizacijo, je predvidevanje zelo težavno. Niti posa-
meznik niti grupa niti organizacija kot celota ne
morejo zanesljivo predvidevati svojih in drugih
akcij.
Uspešnost predvidevanja pa je determinirana tu-
di s stabilnostjo širšega sistema in ne nazadnje
s sposobnostjo vodstva.'"' Ce je širši socialni sistem
in celotno okolje, v katerem delujejo delovne orga-
nizacije in občine, zelo nestabilen, in če spremem-
be, sprožene v tem okolju, zadevajo interese in
način delovanja delovnih organizacij in občin, po-
tem prispeva širše okolje k notranji nestabilnosti
delovnih organizacij in občin in s tem tudi krepi
neformalno organizacijo. Ce širši socialni sistemi
zahtevajo hitra prilagajanja in če je uspešnost de-
lovne organizacije in občine determinirana s hi-
trostjo, s katero se prilagaja spremenjenim razme-
ram v okolju, potem je izrazito formalizirana orga-
nizacija zelo neadekvatna za take hitre prilagodi-
tve. To pomeni, da je odnos med formalno in ne-
formalno organizacijo p>ogojen z notranjo dinamiko
v sami organizaciji (ali delovni ali občini) kot tudi
z dinamiko v širšem socialnem sistemu.
Ce je neformalna organizacija zelo močna in če
preseka formalno organizacijo, zmanjšuje učinko-
vitost delovne organizacije in občine. Ce pa teče
neformalna organizacija vzporedno s formalno or-
ganizacijo, lahko prispeva k njeni večji učinkovi-
tosti. Domnevam pa, da se redko dogaja, da bi
neformalna organizacija tekla v celoti vzporedno
s formalno organizacijo, ker se neformalne organi-
zacije ne pojavljajo kot dopolnilo, temveč bolj kot
opozicija formalni organizaciji.
Ker doslej nismo izvedli bolj sistematične empi-
rične raziskave o vlogi in mestu neformalne orga-
nizacije v okviru delovne organizacije in občine,
tudi ne moremo zanesljivo vedeti, na katerih nivo-
jih v organizaciji je neformalna organizacija naj-
močnejša in katere so socialne karakteristike nje-
nih članov. Amitai Etzioni pravi, da »ni presenet-
ljivo, če neformalne grupe niso tako običajne med
delavci. So pa nekoliko bolj običajne med višjimi
organizacijskimi rangi . . .<<^^ Domnevam — in v tej
domnevi me delno podpirajo empirične raziskave^-
— da tudi v naših občinah in delovnih organizaci-
jah zavzemajo člani neformalne organizacije v for-
malni organizaciji pomembnejša, tj. vplivnejša me-
sta in da je njihova izobrazba nad poprečnim nivo-
jem članov posamezne delovne organizacije in
občine. V že omenjeni raziskavi je Vladimir Arzen-
šek vprašal anketirance, katera skupina ima takšno
oblast, ki ji po statutu in drugih predpisih ne pri-
pada. Dobil je naslednje odgovore
"/o odgovorov
mojstri     ............3
vodje obratov..........7
višji vodilni ljudje
(direktor, kolegij).........43
strokovnjaki...........5
funkcionarji političnih organizacij
in samoupravnih organov.......19
Vsaka organizacija predstavlja namreč tudi soci-
alni sistem, v katerem si posamezniki in grupe
prizadevajo imeti čim večji vpliv na dogajanje in
relevantno odločanje.
Občina ima formalno optimalno demokratsko
strukturo. To pomeni, da neformalna organizacija,
ki se pojavlja kot opozicija formalni organizaciji,
ne more pozitivno vplivati na formalno predpisano
distribucijo vpliva. Ce se neformalna organizacija
pojavlja na višjem nivoju, tj. če so člani neformal-
ne organizacije ljudje, ki zasedajo pomembne polo-
žaje bodisi v formalni oblastveni strukturi v občini
bodisi v oblastveni strukturi v delovni organizaciji
bodisi v obeh, pomeni, da ta organizacija onemo-
goča ali ovira demokratsko distribucijo vpliva.
Empirično smo namreč ugotovili, da v nekaterih
občinah sestavljajo neformalno grupo predsednik
občine, sekretar občinskega komiteja, predsednik
občinskega odbora SZDL, direktor banke in še ne-
kaj direktorjev delovnih organizacij.^^ Ta nefor-
malna grupa ni formalno predvidena nikjer v no-
benem statutu ali pravilniku. Člani te grupe pa so
se v večini raziskanih občin sestajali redno vsak
teden, ocenili situacijo v preteklem tednu in pia-
Josip Županov: Tri pristupa samoupravnoj orga-
nizaciji. Referat na sociološkem posvetovanju v Splitu,
februaxja 1965.
Daniel Katz in Robert Kahn sprejemata mnenje
F. Manna, da je za vodstvo v delovnih organizacijah
bolj pomembna zmožnost predvidevanja (conceptual
abilities, external perspective) kot pa tehnično znanje
ali znanje o »human relations». (The Social Psycholo-
gy oí Organizations, John Wiley 1966, str. 314).
Amitai Etzioni, Modem Organizations; Prentice-
Hall, Inc. 1964, str. 47.
*- Janez Jerovšek, Neformalni elementi v strukturi
odločanja na nivoju občine, Sodobnost 1964, št. 12.
" Vladimir Arzenšek; Analiza ankete odgovornosti
v delovnih organizacijah (referat na simpoziju o od-
govornosti v delovnih organizacijah), Bled 1967.
** Janez Jerovšek, Neformalni elementi v strukturi
odločanja na nivoju občine, Sodobnost 1964, št. 12.
15
nirali akcije za tekoči teden.Vpliv te neformalne
grupe — ki se je in se morda še sestaja večkrat
kot katerikoli formalno predvideni samoupravni
organ — mora biti zelo velik glede na dejstvo, da
zavzemajo njeni člani pomembne ptoložaje v for-
malnih organizacijah. Ce si močna neformalna gru-
pa, katere dejavnost ne poteka vzporedno s formal-
no organizacijo, pridobi kontrolo nad formalno
organizacijo — in Josip Zupanov pravi za delovne
organizacije, da je ta nevarnost zelo realna — lah-
ko to »privede do subverzije demokratskega proce-
sa in do blokiranja participacije članstva«.
Ce pwteka vpliv prek neformalne organizacije, se
cilji akcije le redko skladajo s cilji formalne orga-
nizacije. V okviru neformalne organizacije imajo
cilji in interesi posameznih grup prioriteto pred
cilji formalne organizacije.
Vsaka neformalna organizacija ne »pripelje do
subverzije demokratskega procesa in do blokiranja
participacije članstva«. Neformalna organizacija je
nujna in za uspešnost občine koristna, ker vseh
aktivnosti ni mogoče formalno predvideti in regu-
lirati. Kolikor pa postane neformalna organizacija
zelo močna in preseka formalno organizacijo ter je
v opoziciji z njo, nujno privede do subverzije de-
mokratskega procesa in do nižje učinkovitosti in
uspešnosti. Ce sta neformalna in formalna organi-
zacija v ostrem konfliktu, ustvarja to nekonsistent-
no organizacijo, ki ni zmožna realizirati uspešne
koordinacije in visoko organiziranega obnašanja.
Taka organizacija pa ne more biti učinkovita, ker
velik del inputa absorbira in ga ne transformira
v output.
Prekinitve dela v naših delovnih organizacijah
so značilen primer, kako formalna organizacija ne
deluje tako, kot je bila zamišljena.
Samoupravna demokratska organizacija je zgra-
jena na postavki, da se konflikti razrešujejo sproti,
da ne morejo dobiti velikih dimenzij, ker vsi delav-
ci sodelujejo v procesu odločanja ali posredno vpli-
vajo na vse pomembne odločitve. Gledano z vidika
formalne organizacije so delavci pri prekinitvah
dela v konfliktu s samim seboj. V samoupravni
formalni organizaciji so namreč delavci vir legi-
timnosti, v birokratični oziroma avtokratski orga-
nizaciji pa so vir legitimnosti lastniki ali mana-
gerji. Prekinitve dela ustvarjajo nekonsistentno
formalno organizacijo, ker v njej niso vgrajeni
mehanizmi za razreševanje tako izrazitih konflik-
tov, kot so prekinitve dela. Dejansko so namreč
delavci ob prekinitvah dela v konfliktu z mana-
gen i.
Prekinitve dela so izraz oziroma delo neformalne
organizacije, ki bodisi pravkar nastaja, ali že dalj
časa obstaja med delavci. Prekinitve dela pomeni-
jo, da je formalna organizacija zgrajena (planirana)
na neki napačni postavki. Neformalna organizacija
se formira, ko se določeni konflikti ali potrebe
določenega članstva ne morejo razrešiti oziroma
zadovoljiti v okviru formalne organizacije, ko for-
malna organizacija ni dovolj primerno sredstvo za
uspešno razreševanje določenih problemov.
Ce gledamo delovno organizacijo in občino kot
sistem moči s številnimi subsistemi, potem lahko
vidimo, da imajo posamezni subsistemi formalno
predvideno oblast, nimajo pa moči, da bi to oblast
izvajali. Zbori volivcev so značilen primer. Kolikor
se dejansko ravnotežje moči med subsistemi zelo
oddaljuje od ravnotežja, ki je predvideno z obla-
stveno strukturo, pomeni to, da imamo opravka
z močno neformalno organizacijo, ki lahko ovira
demokratsko distribucijo vpliva v delovni organiza-
ciji in občini. Formalna struktura vpliva v delovni
organizaciji in občini je namreč optimalno demo-
kratična.
" Značilno je, da svoj obstoj in svojo dejavnost
opravičujejo z večjo učinkovitostjo. Prepričani so, da
bo občina bolj učinovita, če bodo imeli velik vpliv na
vse dogajanje.
16
Problemi, Ljubljana, vol. 7, št. 73—74, str. 17—24
Peter Klinar:
Federacija kot družbena
skupnost*
Sinopsis
KLINAR, Peter: Federation as a Social Community,
Problemi, Ljubljana, Vol. VII, No 73—74, p. 17—24
The Yugoslav federation i? not merely a federal state
formation but also a social conununity. An individual
group accordingly possesses the characteristics of the
community if it is based on close subjective and objec-
tive interconnections of its members. This is the cohe-
siveness of the group. The indicators of the cohesive-
ness are e. g. activities and functions, the character of
the mutual relations, elements of the conrnionly shared
consciousness, problems of structure, etc. These socio-
logical indicators indicate that the tocial character cf
the federation cannot be studied merely by means ci
the inter-state (republican) relations and that it is ne-
cessary to break down the inter-national relations into
the mutual national relations of individual groupe,
rub-groups, and individuals belonging to particular
national communities. The analysis of these indicatCKrs
was made on the basis of the study of opinions: The
Standpoints and Political Activity of the Members of
the League of Communists (May 1967), and The Slo-
vene Public Opinion (1968).
Sinopsis
KLINAR Peter: Federacija kao društvena zajednica,
Problemi, Ljubljana, vol. 7, št. 73—74, str. 17—24
Jugoslovenska federacija nije samo ravezna državna
tvorevina, več i društvena zajednica. Pojedina grupa
ima tada karakteristike zajednice, kada je zasnovana
na čvrstoj subjektivnoj i objektivnoj povezanosti nje-
nih članova. To je kohezija grupe. Indikatori kohezije
su npr. delatnosti i funkcije, značaj medjusobnih od-
nosa, elementi zajedničke svesti, problemi strukture
itd. Ovi sociološki indikatori ukazuju na to, da se
društveni karakter federacije ne može istraživati samo
pomoću medjudržavnih (republičkih) odnosa i da je po-
trebno medjunacionalne odnose raščlaniti namedjusob-
ne nacionalne odnose raznih grupa, podgrupa i pojedi-
naca, pojedinih nacionalnih zajednica. Analiza ovih
indikatora je obavljena na osnovu istraživanja mišlje-
nja: Stanovišta i politička aktivnost članova SK (maja
1967) i Slovenačko javno mišljenje 1968.
Pri razmišljanju o značaju jugoslovanske federacije bi bilo potrebno
usmeriti znanstveni interes na tiste njene karakteristike, ki jo ločijo od
klasičnega federalizma, katerega bistvo je v oblikah delitve in izvrševanja
državne oblasti. Jugoslovansko federacijo označujemo ne le kot zvezno državno
tvorbo, marveč tudi kot družbeno skupnost. Ce ima posamezna skupina karakte-
ristike skupnosti, pomeni to, da je takšna skupina osnovana na tesni ob-
jektivni in subjektivni povezanosti njenih članov, kar imenujemo kohezivnost
skupine. V teoriji poznamo indikatorje, ki opredeljujejo stopnjo kohezivnosti
parcialnih družbenih skupin. Nekateri od njih so uporabni tudi za raziskovanje
kohezivnosti globalnih družbenih skupin, h katerim nedvomno sodijo nacional-
ne in federacijske družbene skupnosti. Indikatorji kohezivnosti bi bili npr.:
dejavnosti in funkcije, značaj medsebojnih odnosov, elementi skupne zavesti,
problemi strukture itd. Ti sociološki indikatorji kažejo na to, da ni mogoče
raziskovati družbenega značaja federacije le s pomočjo meddržavnih (repub-
liških) odnosov in da je potrebno mednacionalne odnose razčleniti na med-
sebojne mednacionalne odnose različnih skupin, podskupin in posameznikov
iz posameznih nacionalnih skupnosti. Jugoslovanska družba je namreč sestav-
ljena iz različnih samoupravnih institucij, ki imajo možnost vstopati v raz-
lične odnose z drugimi samoupravnimi institucijami ne glede na nacionalne
* Prispevek s posvetovanja »Karakter in funkcije federacije v procesu konsti-
tuiranja samoupravne družbe«, ki ga je organiziral Inštitut za politične študije fakul-
tete političnih ved v Beogradu od 15. do 16, XI.
17
okvire. Stopnja notranje kohezivnosti v federaciji je odvisna od usklajenosti
ciljev in načinov delovanja med nacionalnimi skupnostmi ter med ožjimi
samoupravnimi skupnostmi in posamezniki različnih nacionalnih skupnosti. Za
notranjo kohezivnost federativne skupnosti pa je še pomembna vsebina samo-
upravnih odnosov na mednacionalnem nivoju v tem smislu, ali prevladujejo
medsebojni odnosi približevanja ali oddaljevanja. Ob razmišljanju o koheziv-
nosti federacije kot samoupravne skupnosti je treba omeniti tudi njeno struk-
turo glede na to, katere skupine uresničujejo samoupravne odnose v federaciji
in v kakšnem obsegu so med njimi uresničeni funkcionalni — nehierarhični
vidiki medsebojnega povezovanja. Raziskovanje omenjenih indikatorjev bi po-
kazalo stvarno stopnjo kohezivnosti v jugoslovanski federaciji in to, koliko je
uspela preseči okvire klasične državne oblike zvezne države. To raziskovanje
pa bi bilo pomembno ne nazadnje tudi zaradi verificiranja hipoteze, da so
samoupravni odnosi tisti osnovni kohezivni element, ki povezuje jugoslovanske
narode v medsebojno družbeno skupnost.
Ker se lotevamo preučevanja federacije z vidika njenega razvoja kot
družbene skupnosti, bomo v nadaljevanju omenili stališča iz mnenjskih raz-
iskav in še posebej stališča posameznih socialnih kategorij iz Slovenije, iz ka-
terih bo mogoče spoznati nekatere probleme, ki ovirajo notranjo kohezivnost
Jugoslavije, ali drugače rečeno, ki ne pospešujejo njenega razvoja kot druž-
bene skupnosti. Takšen pristop nam omogoča, da spoznamo subjektivni odnos
reprezentativne populacije do pojavov v mednacionalnih odnosih, služi pa tudi
političnemu delovanju, usmerjenemu v krepitev notranje trdnosti federacije.
Ker ima federativna družbena skupnost svoj socialni značaj in predstavlja
pomemben instrument naroda in delovnih ljudi pri izgrajevanju naprednejših
družbenih odnosov, smo se odločili, da primerjamo tudi stališča o nacionalnih
problemih pri različnih skupinah glede na kvalifikacijsko strukturo, ki v
omejenem obsegu predstavlja različne plasti socialne strukture. Stališča ome-
njenih socialnih kategorij odsevajo njihov subjektivni odnos do nacionalnih
problemov, iz katerega je mogoče sklepati (sicer le v omejenem obsegu) na
socialni značaj federacije.
To raziskovanje federacije kot družbene skupnosti pa je mimo mnenjskega
pristopa omejeno še po tem, da bomo uporabljali empirične podatke le iz Slo-
venije. Omenjali bomo podatke iz raziskave Stališča in politična aktivnost
članov ZKS v zvezi s temeljnimi in aktualnimi idejnimi vprašanji, opravljene
maja 1967 (naključni vzorec je zajel 1732 članov ZK po vsej Sloveniji) ter iz
raziskave Slovensko javno mnenje 68, opravljene maja in junija 1968 (na-
ključni vzorec je zajel 2475 anketirancev iz Slovenije). Obe raziskavi je izvedel
Center za raziskovanje javnega mnenja pri VSPV v Ljubljani.
1. Prva ugotovitev, do katere lahko pridemo s pomočjo mnenjskega raz-
iskovanja, je ta, da je težnja po urejenih mednacionalnih odnosih zaradi
notranje trdnosti širše jugoslovanske družbe močno prisotna v zavesti anke-
tirancev. Na vprašanje v raziskavi SJM 68 smo namreč na vprašanje: kaj
lahko največ prispeva k notranji trdnosti in obrambni sposobnosti naše drža-
ve, dobili izrazito največ odgovorov, da so to boljši odnosi med narodi (48,2 »/o
odgovorov). Iz tega sledi, da so v slovenskem javnem mnenju mednacionalni
odnosi prevladujoči element kohezivnosti v jugoslovanski družbeni skupnosti
in da so veliko bolj poudarjeni kot npr. splošni procesi demokratizacije in
razvoja samoupravnih odnosov. Po teh neposrednih odgovorih o dejavnikih
kohezivnosti v jugoslovanski skupnosti smemo sklepati, da odpirajo problem
njene notranje trdnosti zaradi izraženih odgovorov o boljših odnosih med
narodi, ki da lahko največ prispevajo h kohezivnosti jugoslovanske skupnosti.
Te odgovore (v primerjavi s poprečjem odgovorov) nekoliko potencira skupina
anketiranih uslužbencev z visoko, višjo in srednjo izobrazbo in skupina visoko
kvalificiranih delavcev. Z nižjim odstotkom od poprečja pa se za ta odgovor
odloča skupina kmetov. Vendar te medsebojne razlike v stališčih anketirancev
glede na kvalifikacijsko strukturo niso izrazite in vse te skupine favorizirajo
odgovor, da boljši odnosi med narodi lahko največ prispevajo k notranji trd-
nosti Jugoslavije.
Nakazana problematika o pomenu boljših odnosov med narodi je prišla
do izraza tudi v raziskavi »Stališča članov ZKS«. V tej raziskavi so anketiranci
sodili o razvoju odnosov med jugoslovanskimi narodi v zadnjih letih s prevla-
dujočim odgovorom (80 "o), da posamezni pojavi kvarijo dobre odnose. Ti
kritični odgovori anketiranih komunistov kažejo na to, da nacionalno vprašanje
v naši družbi obstaja in da se v nacionalnih odnosih pojavljajo tudi negativne
manifestacije. Glede kvalifikacijske strukture je mogoče ugotoviti pri tem
18
vprašanju razlike v stališčih anketiranih komunistov. Skupina kvalificiranih
in visoko kvalificiranih delavcev ocenjuje razvoj nacionalnih odnosov bolj po-
zitivno kot pa skupina uslužbencev s priznano visoko ali višjo izobrazbo.
2. Po ugotovitvi o pomenu boljših nacionalnih odnosov za trdnost federa-
cije in o prisotnosti nacionalnega vprašanja z negativnimi manifestacijami
v naši družbi si je potrebno zastaviti vprašanje, kateri so tisti problemi, ki jih
slovenska javnost občuti kot zavore za kohezivnost federacije oziroma, ki pred-
stavljajo ovire pri razreševanju nacionalnega vprašanja. Te raznovrstne prob-
leme lahko spravimo na skupni imenovalec, ki je v tem, da slovenska javnost
nima najboljšega mnenja o dosedanji vlogi federacije. Ta ugotovitev nedvomno
zasluži podrobnejšo razlago, ki bo razvidna iz analize empiričnih podatkov.
a) Pričeli bi s sklopom ekonomske problematike mednacionalnih odnosov.
Večina anketirancev (63,4 "/o) zavzema v raziskavi SJM 68 kritično stališče do
vprašanja, ali se je Slovenija v zadnjih letih znotraj jugoslovanske skupnosti
razvijala tako, kot bi se morala. Med temi kritičnimi odgovori jih je 23,8 "/o
negativnih in 39,6 "o deloma pozitivnih oz. negativnih. Po kritičnih odgovorih
odstopa predvsem skupina z visoko, višjo in srednjo šolsko kvalifikacijo, pa tudi
skupina visoko kvalificiranih delavcev. Manj kritične odgovore beležimo pri
skupinah kvalificiranih in polkvalificiranih delavcev in kmetih. Potemtakem
lahko sklepamo, da večina občanov Slovenije ni zadovoljna z razvojem svoje
republike v okviru jugoslovanske skupnosti. Ker gre za kompleks problemov,
ki so vplivali na to mnenje — v nadaljevanju jih bomo navedli — lahko
navedemo odgovore anketirancev, ki so v anketi SJM 68 odgovarjali na odprto
vprašanje, kaj bi bilo predvsem potrebno storiti za hitrejši gospodarski
napredek Slovenije. Iz teh stališč lahko sklepamo, da so to tudi vzroki, zaradi
katerih se po mnenju anketirancev Slovenija v zadnjih letih ni razvijala tako,
kot bi se morala, oziroma se je le deloma razvijala tako, kot bi se morala. Med
drugimi odgovori niso bili redki tisti, ki zadevajo odnose v federaciji: ustvar-
jeni dohodek naj v večji meri ostane republiki, zmanjšati dajatve federaciji,
republika naj dobi več pristojnosti itd. Stališče, da naj se zmanjšajo obvez-
nosti republike do federacije, prihaja do izraza tudi pri odgovorih na vprašanje
v anketi SJM 68, kako naj dobi družbena skupnost več sredstev za družbene
službe. Odgovori so bili: z boljšim in smotrnejšim gospodarjenjem 45 o, z
zmanjševanjem obveznosti republike do federacije 17 "'o itd. Zlasti izraža težnjo
po zmanjšanju obveznosti republike do federacije skupina uslužbencev s kvali-
fikacijo visoke in višje, srednje ter nižje izobrazbe. To težnjo poudarja tudi
skupina visoko kvalificiranih delavcev. Skupine kvalificiranih in nekvalifici-
ranih delavcev ter kmetov pa se za ta odgovor odločajo z odstotkom, manjšim
od poprečja odgovorov. Ker je eno od pomembnih vprašanj pri mednacionalnih
odnosih in razvoju federacije kot družbene skupnosti ter dosedanjem razvoju
Slovenije vprašanje o razvoju odnosov med razvitimi in manj razvitimi repu-
blikami v Jugoslaviji, je zanimivo, kako si anketiranci v raziskavi SJM 68
zamišljajo prihodnji razvoj teh odnosov. Distribucija odgovorov jc takale:
Čeprav prevladujejo stališča, da bi manj razviti morali skrbeti zase, razvite
republike pa bi jim morale pri tem pomagati, vendar ne gre prezreti dokaj
številnih odgovorov, da naj bi manj razviti za svoj nadaljnji razvoj bolj skrbeli
sami, kar kaže na določeno stopnjo nezadovoljstva anketiranih Slovencev z do-
sedanjimi odnosi med razvitimi in manj razvitimi republikami. Glede na kva-
lifikacijsko strukturo potencirajo odgovore, ki prevladujejo v poprečju, skupine
z visoko — višjo — srednješolsko izobrazbo in skupina uslužbencev z nižjo
šolsko izobrazbo ter skupina visoko kvalificiranih delavcev. Manj pa se zavzema
za medsebojno sodelovanje med razvitimi in manj razvitimi pri razvoju manj
razvitih republik skupina kmetov.
Iz raziskave Stališča članov ZK lahko spoznamo nekatere vzroke ekonom-
skega značaja, ki kvarijo dobre odnose med jugoslovanskimi narodi. Ti vzroki
ilustrirajo stališča anketiranih komunistov o dosedanji vlogi federacije in o raz-
voju Slovenije. Med vzroki nacionalnih problemov je izrazito na prvem mestu
19
odgovor anketirancev, da so zaradi neenakomerne gospodarske razvitosti re-
publik interesi različni (50,9 "/o). V kompleksno področje, ki ga lahko označu-
jemo kot ekonomsko problematiko mednacionalnih odnosov, lahko mimo že
omenjenega odgovora uvrstimo še tele: Prelivanje sredstev med republikami
ni jasno ugotovljeno in znano javnosti (44*/o' — 2. mesto po zaporedju), razvita
področja so preveč obremenjena s prispevki za federacijo (29,2 "/o — 4. mesto
po zaporedju). Ce primerjamo podatke o teh vzrokih glede na kvalifikacijsko
strukturo med skupino s priznano visokošolsko ali višješolsko izobrazbo na eni
strani in skupinami visoko kvalificiranih, kvalificiranih in polkvalificiranih de-
lavcev na drugi strani, lahko ugotovimo, da se odstotek odgovorov znižuje pri
kategorijah delavcev v smeri nižje kvalifikacije. Pri tem pa je treba poudariti,
da skupina visoko kvalificiranih delavcev očitno presega poprečje odgovorov
pri modalitetah vprašanja, da prelivanje sredstev med republikami ni jasno
ugotovljeno ter da so razvita področja preveč obremenjena s prispevki za
federacijo.
Po navajanju vseh teh empiričnih podatkov iz obeh mnenjskih raziskav
lahko sklepamo, da so po sodbah anketirancev ekonomski vzroki v medna-
cionalnih odnosih nedvomno tisti, ki ne dajo razmaha razvoju kohezivne
jugoslovanske družbene skupnosti.
Iz navedenih stališč anketirancev izhaja težnja po poudarjeni vlogi re-
publike kot samoupravne skupnosti, ki naj oblikuje razvoj nacionalne skup-
nosti, kot to ustreza razvoju njenih materialnih in duhovnih ustvarjalnih sil.
To pomeni nujnost diferenciacije interesov posameznih republik in spodbudo
za intenzivnejši nacionalni razvoj. Kritika je naperjena predvsem proti fede-
raciji (zmanjšanje obveznosti do federacije, razvita področja so preobremenjena
s prispevki za federacijo) in proti dosedanjemu načinu skrbi za razvoj manj
razvitih področij, za katera se mimo solidarnosti jugoslovanske skupnosti po-
udarja njihova lastna skrb za svoj nadaljnji razvoj. Ta stališča je mogoče
oceniti v pozitivnem in negativnem smislu. Kot pozitivna jih ocenjujemo, če so
naperjena proti etatističnim in birokratskim načinom, s kakršnimi urejajo
ekonomsko problematiko administrativni organi federacije in njeni politični
vrhovi. V tem primeru odsevajo hotenja po razširjanju koristnih neposrednih
integracijskih teženj in oblik sodelovanja, ki slonijo na obojestranskih ekonom-
skih koristih, na rentabilnosti, racionalnem trošenju sredstev in samoupravnem
sporazumevanju. Takšna stališča vsebujejo tudi solidarnost bolj razvitih s po-
trebami manj razvitih področij.
Gornja stališča anketirancev pa ocenjujemo kot negativna, če forsirajo
republiško »samoupravnost« in nacionalni razvoj kot zaprtost v republiške
okvire in zgolj formalno prisotnost v okviru federacijske skupnosti, ki izpolnju-
je naložene obveznosti, ne da bi pospeševala opisane integracijske procese med
samoupravnimi subjekti iz različnih nacionalnih območij. To bi pomenilo pre-
prečevanje razvoja jugoslovanske družbene skupnosti in rušenje osnov njene
notranje kohezivnosti kakor tudi poglabljanje razlik in konfliktov med raz-
vitimi in manj razvitimi nacionalnimi skupnostmi.
b) Za problem, ki ga obravnavamo (kohezivnost federacije in razvoj Slo-
venije v njenem okviru), so ilustrativni tudi empirični podatki s področja
politične problematike mednacionalnih odnosov. V raziskavi Stališča članov
ZKS uvrščajo anketirani komunisti med vzroke, ki povzročajo nacionalne
probleme, na tretje mesto po zaporedju vzrok, da državni predpisi niso vedno
enako ugodni za vsa podjetja in da včasih dajejo prednost gospodarskim
panogam ali podjetjem, ki so osredotočena v eni ali drugi republiki (32,1 */'o
odgovorov). To opozarja na birokratsko centralistične negativne tendence v
mednacionalnih odnosih. Le-te izražajo tudi odgovori: oblast, ki jo dejansko
ima federacija, preveč omejuje pravice republik in samoupravnih organov
(13,7 "/o, 9. mesto po zaporedju), izrabljanje nacionalnih čustev v sporih med
birokratskimi in monopolističnimi silami v politiki, gospodarstvu in kulturi
(18,9 Vo, 8. mesto po zaporedju). Primerjava teh vzrokov glede na kvalifikacij-
sko strukturo pokaže to, kar smo že ugotovili. Odstotek odgovorov se znižuje
v smeri nižje kvalifikacije, pri čemer skupina visoko kvalificiranih delavcev že
presega poprečje odgovorov.
Določeno kritično oceno zveznega centralizma dobimo tudi iz rezultatov
raziskave SJM 68. Lahko predpostavljamo, da nezadostno izoblikovana ideja
federacije kot družbene skupnosti še ni prodrla v zavest slovenskih občanov
in da pretežno pojmujejo federacijo v njenem etatistično centralističnem
smislu. Zaradi tega je zanimiva distribucija odgovorov na zastavljeno vpra-
šanje »kdo bi predvsem moral poskrbeti, da bi se v Sloveniji odpravili po-
20
glavitni problemi na področju gospodarstva in tako imenovanih družbenih
služb«. Anketiranci pri večini problemov ne pripisujejo federaciji pomembnej-
še vloge.
Primerjava najštevilnejših odgovorov z odgovori, ki se zavzemajo za pri-
stojnost federacije pri reševanju posameznih problemov, pokaže, da občani
zveznemu urejanju zadev ne pripisujejo perspektive, kar lahko razumemo
tudi kot kritiko zveznih centralistično-etatističnih manifestacij, ki so očitno
zavirale samoupravno iniciativo in odločanje. Anketiranci izražajo svoj
občutek, da je mogoče uspešno reševati probleme v samoupravnih skup-
nostih (širših in ožjih), od katerih so še posebej izkazali zaupanje republiki;
na njej je, da bo uspela opravičiti svojo vlogo kot samoupravna skupnost. Go-
tovo pa je, da predstava slovenskih anketirancev o pristojnosti prebija tra-
dicionalno shemo, da vse probleme rešuje predvsem država. Iz ocene dosedanje-
ga prizadevanja republiških in zveznih organov za dobrobit občanov je raz-
vidno, da ta prizadevanja republiških zakonodajnih in politično izvršnih orga-
nov občani Slovenije ocenjujejo bolj pozitivno kot pa tovrstna prizadevanja
ustreznih zveznih organov. Tudi iz teh sodb je razvidna določena kritika zvez-
nega centralizma in niso — po našem mnenju —■ le odsev manjšega pozna-
vanja dela občanu bolj odmaknjenih organov federacije. V zvezi z reševanjem
družbenih problemov se posamezne skupine anketirancev glede na različno
kvalifikacijsko strukturo pretežno zavzemajo za pristojnost samoupravnih
skupnosti (vključno z republiko). To prihaja do izraza predvsem pri skupini
s priznano visoko, višjo in srednjo izobrazbo kot tudi pri skupini visoko kvalifi-
ciranih delavcev. Pri prvi skupini pa opažamo tudi rahle, tendence k forsiranju
pristojnosti federacije. Tendenca po pozitivnejši oceni republiških organov
(predstavniških in politično izvršnih) v primerjavi z zveznimi je očitna pri
skupini s priznano visoko, višjo in srednjo izobrazbo ter pri skupini visoko
kvalificiranih delavcev, opazna pa je tudi pri drugih skupinah z različno kva-
lifikacijsko strukturo.
Po vsem tem lahko sklepamo, da mnenjske raziskave odsevajo določeno
kritično razpoloženje nasproti federaciji. V zadnjem obdobju je namreč pričelo
postajati jasno tudi širši javnosti, da je bil velik del oblasti strnjen v rokah
zveznih organov, predvsem zvezne administracije, ki je imela dokajšen mono-
pol nad posameznimi družbenimi področji in sicer na škodo pravic republik in
samoupravnih institucij. Seveda je mogoče koncentracijo državne oblasti v
zveznih centrih pripisati tudi nezadostno izdelanim nacionalnim programom
republik in premalo učinkovitemu prizadevanju republiškega vodstva in drugih
dejavnikov v preteklih letih, da bi uveljavili smotrni nacionalni program v
okviru širše jugoslovanske skupnosti. Ob tem velja omeniti tudi povezanost
unitarizma z zveznim birokratskim centralizmom, do katere prihaja z moti-
vacijo enotne jugoslovanske federacije proti partikularističnim tendencam. Za
naš sklep o kritičnem razpoloženju javnega mnenja do federacije je ilustra-
tiven tudi tale podatek iz raziskave Stališča komunistov: Med vzroki za slabše
odnose med jugoslovanskimi narodi je namreč republiški partikularizem na
zadnjem mestu z nizkim odstotkom odgovorov. Ta podatek izstopa zaradi ne-
izživete nacionalne državnosti Slovencev, zaradi tradicionalne zavesti o na-
cionalni ogroženosti, težnje po lastni državnosti in po nacionalni afirmaciji.
Vendar ta podatek ne pomeni zanikanja republiškega partikularizma kot pro-
blema mednacionalnih odnosov, ker ga je treba primerjati z najpomembnejšim
vzrokom za slabše nacionalne odnose iz te raziskave (različni interesi republik
zaradi neenakomernega ekonomskega razvoja). Skrajna manifestacija tega
najbolj pogosto omenjenega vzroka je namreč lahko ravno republiški parti-
kularizem. Takšna stališča o republiškem partikularizmu v primerjavi z oce-
nami negativnih političnih manifestacij v federaciji nas prepričujejo, da je
odnos do federacije veliko bolj kritičen kot odnos do republike.
V zvezi s političnimi problemi mednacionalnih odnosov, ki ne pospešujejo
razvoja kohezivnosti federacije, se je treba zaustaviti pri predlogih ustavnih
sprememb. Nedvomno je prav, da se povečajo pristojnosti republik in zožijo
pristojnosti federacije na bolj izrazite zvezne pristojnosti. To bo dajalo več
21
piostora in možnosti za različne oblike samoupravnega povezovanja, kar bo
krepilo federacijo kot samoupravno skupnost in zaviralo zvezne birokratsko
centralistične tendence. Zaradi teh sprememb je neobhodno potrebno konsti-
tuirati v zvezni skupščini zbor narodov kot enakopraven dom. Vendar je
vprašljivo, če je potrebno ustanavljati še en zbor: zbor komun, ki naj bi — po
zamisli avtorjev predloga ustavnih sprememb — predstavljal interese občanov
v okviru komune in zagotavljal pri odločanju načelo dvodomnosti. Ko sledimo
težnji razvijanja federacije kot družbene skupnosti, potem sodimo, da bi bilo
le-to mogoče doseči predvsem z maksimalno krepitvijo samoupravnega pove-
zovanja posameznih področij zunaj oblastnega sistema. Razvijanje takšnih sa-
moupravnih skupnosti pa bi zahtevalo njihovo integracijo v okviru skupnega
zveznega zbora delovnih skupnosti, ki bi bil po svojih pristojnostih enako-
praven z zborom narodov. Ob tem zboru in zboru narodov pa bi bil poseben
zbor komun odveč iz tehle razlogov: vsi interesi občanov kot delovnih ljudi
in kot prebivalcev določenega komunalnega območja se lahko izražajo prek
zbora delovnih skupnosti in prek zbora narodov, upoštevaje to, da so komu-
nalni interesi občanov predstavljeni predvsem v republiški skupščini skladno
z ustreznimi pristojnostmi republike. Sodimo, da lahko komunalne samouprav-
ne skupnosti najbolj učinkovito povezujejo in predstavljajo republiški zbori
v republiških skupščinah. Ustanovitev posebnega zbora komun v federaciji
je odveč tudi zaradi tega, ker bi to zapletlo skupščinski sistem in omejevalo
vloge zbora narodov. Zbor komun po našem mišljenju ne bi pospeševal kre-
pitve federacije kot samoupravne skupnosti, saj bi se nujno povečale pristoj-
nosti federacije in njene možnosti za vmešavanje v republiške pristojnosti.
Mimo tega bi takšen »tridomni« sistem vodil v disperzijo odgovornosti zvezne
skupščine in v počasno ter neučinkovito delovanje. Zaradi tega sodimo, da
bi takšna zapletena struktura predstavniškega telesa v federaciji pomenila
nevarnost za krepitev aktivnosti administrativnih in drugih nedemokratičnih
organov, z njimi vred pa negativnih socialističnih tendenc. To pa bi slabo
vplivalo na notranjo kohezivnost federacije. Glede na kritična stališča o fede-
raciji, ki izvirajo iz mnenjskih raziskav, se nam zdi, da imajo naši gornji
pomisleki svojo vrednost za razpravo o predlaganih ustavnih spremembah.
c) Med vzroke za manjšo kohezivnost federacije in za pojave nacionalnega
nezadovoljstva sodi tudi kulturna problematika, predvsem kršitve načela o ena-
kopravnosti jezikov jugoslovanskih narodov. Neurejeni problemi s tega pod-
ročja so vodili v dezintegracijo jugoslovanske družbe. Uveljavil se je princip
kvantitativnega uveljavljanja jezikov oziroma prevladovanje jezika najlažjega
sporazumevanja — kar je dejansko pomenilo razvijanje zveznega državnega
jezika. Jezika manj številnih narodov (makedonski, slovenski) sta bila očitno
zapostavljena, čeprav je treba razumeti, da ta dva jezika pomenita obema
narodoma njuno specifično kategorijo nacionalnega obstoja. V raziskavi Sta-
lišča komunistov je med vzroki za slabše odnose med jugoslovanskimi narodi
nespoštovanje nacionalnega jezika in življenjskih navad na sedmem mestu po
zaporedju z 22,6 "/o odgovorov. Ker smo bili tem pojavom v Sloveniji precej
izpostavljeni in ker so dobivali veliko publiciteto, je mogoče stališča anketi-
rancev oceniti kot dovolj realna. Nacionalne problematike namreč ni mogoče
reducirati izključno na kulturno problematiko, kakor jo bilo marsikdaj v naši
nacionalni zgodovini. Pri tem seveda ne mislimo, da ta problematika ni po-
membna za nacionalne odnose, hočemo le opozoriti, da je vzroke za negativ-
nosti v mednarodnih odnosih potrebno iskati mimo nje predvsem v ekonomski
in politični sferi medsebojnih odnosov med narodi. Ker torej jezikovnega
problema anketiranci ne favorizirajo, pomeni to, da ga sicer ne zapostavljajo,
da pa mu tudi ne pripisujejo izjemnega pomena za mednacionalne odnose.
Skupini kvalificiranih in polkvalificiranih delavcev močno favorizirata
nespoštovanje nacionalnega jezika, medtem ko ga skupina s priznano visoko
in višjo izobrazbo ter skupina visoko kvalificiranih delavcev zapostavljata.
Skupini z nižjo stopnjo kvalifikacije dajeta nacionalnemu jeziku kot manifesta-
ciji nacionalnosti največji pomen. Zaradi nezadostnega spoštovanja nacional-
nega jezika sta ti dve skupini doživljali narodno kulturno ogroženost. Zaradi
publicitete, ki so jo dobivali pojavi nespoštovanja jezika na Slovenskem, sta bili
ti skupini gotovo pod njenim vplivom, pri tem pa nista dovolj kritično raz-
mišljali o drugih temeljnih vzrokih, ki povzročajo slabše mednacionalne odnose.
Skupini z višjo stopnjo kvalifikacije pa temu vzroku nista pripisovali izjemnega
pomena verjetno zato, ker sta videli globlje vzroke za nacionalne probleme,
ki jih skladno s tradicionalnimi pristopi ni mogoče reducirati na kulturno
problematiko.
22
3. Nedvomno je mogoče ugotoviti, da so številne negativnosti v med-
nacionalnih odnosih posledice nerazvitosti federacije kot družbene skupnosti.
Te negativnosti in kritičen odnos občanov v Sloveniji do federacije izvirajo po
našem mnenju iz njenih etatističnih osnov. Pri poskusu razmišljanja o teh
stališčih ni mogoče mimo shematično omenjenega nedavnega razvoja odnosov
med federacijo in republiko. Obdobje dovolj razvitega zveznega centralizma
v fazi revolucionarnega etatizma je vplivalo na mednacionalne odnose. Sloven-
ski nacionalni interesi se niso izražali kot posebni interesi^ marveč le kot uskla-
jeni z zveznimi, pri čemer so zvezni interesi dominirali. Pazili smo, da se ne bi
pojavil kakršenkoli sum o posebnih slovenskih interesih, ki bi ga lahko zato
označili kot nacionalizem, separatizem, skratka napad na enotnost jugoslovan-
ske federacije. Šele v zadnjem času, ko je na vseh ravneh zaživelo spoznanje
o deetatizaciji in samoupravljanju, smo v Sloveniji pričeli bolj javno in širše
razmišljati o nacionalni samoupravi. Seveda so ta razmišljanja vzbudila raz-
lične reakcije vse do pretiranega — sicer popularnega — nacionalnega forsi-
ranja in do zvračanja vse krivde na zvezni centralizem. Ob tem pa smo se
zavedali svojega nacionalnega zamudništva zaradi pomanjkanja jasnih, znan-
stveno utemeljenih konceptov našega nacionalnega razvoja v okviru jugo-
slovanske družbene skupnosti. Zato sodimo, da je tudi obstoječa družbena
klima forsiranja nacionalnih interesov v zadnjem času vplivala na kritična
stališča občanov nasproti federaciji. To ugotovitev pa je treba pravilno razu-
meti. Z njo namreč nočemo zmanjšati očitnih negativnih manifestacij zveznega
centralizma. Ob tem se takoj zastavi vprašanje, če se razpoloženje v Sloveniji
ne nagiblje v smeri nacionalizma — republiškega partikularizma. Po našem
mišljenju ta bojazen ni upravičena, če bo uspelo usmeriti oživljeno nacionalno
razpoloženje v dve smeri: prvič v krepitev stvarnih samoupravnih odnosov
med nosilci samoupravnih procesov v jugoslovanskem prostoru; in drugič v
razvijanje vseh skupnih — povezovalnih dejavnikov, ki krepijo Jugoslavijo kot
družbeno skupnost. Ob tem je treba omeniti, da smo doslej v glavnem ugo-
tavljali negativnosti v medsebojnih odnosih. Njihovo spoznanje ter prepreče-
vanje lahko zagotovi, da preidemo k razvijanju tistih notranjih dejavnikov, ki
predstavljajo osnovo za sodobno federacijsko skupnost, osvobojeno etatističnega
značaja. Poudarek je torej na notranjih dejavnikih federacije, ker je naše
dosedanje politično življenje že nekajkrat potrdilo splošno priznano zakonitost,
da zunanji dejavniki v obliki tujih pritiskov izredno krepijo jugoslovansko
federacijsko skupnost.
O notranjih povezovalnih dejavnikih, ki naj bi zagotavljali razvoj fede-
racije kot družbene skupnosti, lahko torej sklepamo s pomočjo že obravnavanih
negativnih pojavov in problemov v mednarodnih odnosih. Pri tem pa bi sodili,
da narekuje proučevanje in odkrivanje povezovalnih pozitivnih dejavnikov
v federaciji kot družbeni skupnosti še različne druge pristope.
V zvezi z indikatorji kohezivnosti federacijske skupnosti omenjamo najprej
problem usklajenosti dejavnosti in ciljev med federacijsko skupnostjo in na-
cionalnimi skupnostmi. Le-te je predvsem na področju ekonomskih odnosov
pogosto izredno težko uskladiti. Prihaja do nasprotij, ki se kažejo v tem, da
interesi do polnega in vsestranskega nacionalnega razvoja niso skladni s smotr-
nim razvojem federacijske skupnosti. Drugače povedano: vsestranski nacionalni
razvoj prihaja lahko v konflikt s smotrno delitvijo dela v okviru jugoslovanske
skupnosti in z delitvijo dela v okviru še širših skupnosti. Do teh problemov ne
prihaja le na področju gospodarstva, ampak tudi na področju družbenih služb
(šolstva, zdravstva itd.). Ta problem pa seveda ni nič manj pereč v političnih
odnosih in zadeva odnose na ravni oblasti in samoupravljanja. Ker oblikujejo
federacijsko skupnost tudi različne samoupravne organizacije in institucije na
osnovi razvijajočega se specifičnega pluralizma, to zapleta in odpira podoben
problem usklajenosti interesov med federacijo in ožjimi družbenimi skupnost-
mi. Ker je etatistični (hierarhični) koncept medsebojnih odnosov v federaciji
povzročil vrsto negativnih manifestacij na vseh družbenih področjih (pred-
vsem birokratski centralizem), kar izhaja končno tudi iz prikazanih stališč
javnega mnenja do federacije, je treba iskati po našem mnenju nadaljnjo
perspektivo razvoja federacije predvsem v stvarnih samoupravnih procesih. Za
samoupravne procese nasploh sodimo, da ustvarjajo več možnosti za razvoj
odnosov medsebojnega približevanja, kar pomeni, da lahko isto pričakujemo
tudi od posebne vrste samoupravnih procesov — od samoupravljanja med
narodi. To je po našem mnenju tudi najbolj primerna pot za usklajevanje
mednacionalnih nasprotij in za razreševanje protislovja med živimi tendencami
krepitve narodov na eni ter tendencami povezovanja in preraščanja narodov
23
na drugi strani. Razreševanje teh protislovij, krepitev samoupravljanja nasploh |
in še posebej na nacionalni ravni ter izgrajevanje federacijske skupnosti pa je ■
mogoče le s pomočjo intenzivnih integracijskih procesov. To integracijo si pred-
stavljamo predvsem na samoupravni ravni: medsebojno in tesno povezovanje
samoupravnih področij, ustanavljanje koordinacijskih samoupravnih teles ipd.
Mimo tega je integracijska dejavno.st potrebna tudi še na oblastno samoupravni
ravni — ker ponovno govori v prid naši prejšnji hipotezi o enotnem zboru
delovnih skupnosti v zvezni skupščini. Integracijo lokalnih skupnosti pa si
najbolj učinkovito predstavljamo predvsem na nacionalni ravni, kar govori
v prid pred tem obrazloženi tezi o nepotrebnosti posebnega zbora komun v
okviru zvezne skupščine. Začrtani oris integracije seveda zahteva intenzivno
razvit sistem medsebojnega komuniciranja (z informiranjem), ki je izhodišče I
učinkovitega  integracijskega procesa.  Intenzivne  komunikacije zagotavljajo ;
namreč možnosti za nastajanje bolj razvitih družbenih (samoupravnih) skup- \
nosti, v katerih se uveljavljajo odnosi kooperacije in akomodacije. Očitno je '■■
namreč, da razviti komunikacijski sistemi dajejo več možnosti za reševanje ,
konfliktnih odnosov. Naše izhodišče: razvijanje samoupravnih odnosov in samo- ;
upravnih skupnosti (predvsem nacionalnih) ter medsebojno povezovanje na-
cionalnih samoupravnih in drugih ožjih skupnosti z iskanjem in gojenjem
medsebojnih povezovalnih dejavnikov, je skladno tudi s posplošenimi stališči,
ki izvirajo iz mnenjskih raziskovanj. Sodimo, da zagotavlja možnosti za vse-
stranski razvoj nacionalne skupnosti, kot to ustreza razvoju njenih materialnih
in duhovnih ustvarjalnih sil, in da povečuje   njene   dejanske   pristojnosti, j
Omenjeno izhodišče zadovoljuje zahteve po samoupravnem razvoju nacionalne I
skupnosti kot tudi zahteve po omejitvi in eliminiranju etatističnih pojavov v ■
republiki in predvsem v federaciji. Ta pot vodi — kar lahko upravičeno pred- |
postavljamo — k razvoju federacije kot družbene skupnosti.
5. Iz analize odnosa posameznih skupin z različno kvalifikacijsko struk- I
turo do nacionalnih problemov je razvidno, da je večina problemov in slabosti ;
močno prisotna v zavesti socialnih skupin z višjo stopnjo kvalifikacije. To daje \
tem problemom in slabostim ustrezajočo težo in pomen. Socialne kategorije :
z nižjo kvalifikacijo očitno manj občutijo posamezne probleme v mednacional-
nih odnosih ali pa jih prizadenejo le tisti, ki imajo trenutno največjo publi- :
citeto, pri tem pa nekritično zanemarjajo druge osnovne probleme. Pomembna ■
je tudi ugotovitev, da so stališča uslužbencev z višjo kvalifikacijo pogosto
skladna ali podobna s stališči visoko kvalificiranih delavcev in da se pogosto
najdejo na istih izhodiščih različne skupine nižje kvalificiranih delavcev in
kmetov.
Takšen subjektivni odnos socialnih kategorij do nacionalnih problemov !
nam utrjuje pravilnost našega sklepanja o načelih izgrajevanja federacije kot
družbeni skupnosti (ki smo jih zgoraj obrazložili), kot instrumenta za po- <,
speševanje samoupravnih odnosov na vseh ravneh (vključno v federaciji). Iz \
stališč posameznih socialnih kategorij namreč sledi, da napredne socialne sile \
subjektivno podpirajo izgrajevanje federacije kot družbene skupnosti in da se j
naj politika v prihodnje nanje oslanja. Te socialne sile, udeležene v samo- \
upravnem procesu, pa so tudi učinkovito sredstvo nadzora proti pospeševanju
negativnih pojavov v mednacionalnih odnosih, katerih nosilci so različni vo-
dilni birokratsko in etatistično orientirani sloji.
Obiazložena stališča posameznih skupin do federacije kažejo, da razvoj
federacije ni zadovoljil njihovih pričakovanj  o federaciji kot instrumentu i
samoupravnih odnosov. Iz tega pa še sledi, da je ustvarjanje družbene klime
za samoupravne procese na ravni federacije izredno pomembno za razvoj \
samoupravljanja na vseh drugih ravneh. V tem je — po naši sodbi — prven-j
stvena funkcija socialnega značaja federacije. i
Po vsem povedanem lahko zaključimo, da obrazložena stališča o izgraje-■
vanju federacije kot družbene skupnosti vodijo še do ene upravičeno priča-
kovane in nujne posledice — do bolj pozitivnih stališč javnega mnenja o fede-
raciji in do krepitve pozitivnih odnosov skupin in posameznikov do federacije
oziroma do njihovega integriranja vanjo.
24
Problemi, Ljubljana, vol. 7, št. 73—74, str. 25—34
Zdravko Mlinar:
IzobraŽevanje in usklajeva-
nje konfliktnih interesov v
socialistični družbi
Sinopsis
MLINAR, Zdravko: How in a Socialist Society Con-
flicting Interests Reveal Them&slves and How They
Are to Be Coordinated, Problemi, Ljubljana, Vol. VII,
No 73—74, p. 25—34
A conflict represents a specific form of the interac-
tion among the subjects of social life, in which the
activity of one subject is directed against the activity
of another — for the sake of certain benefits, so that
one side wants? to restrict, damage, or render impos-
sible the realization of the goals or interests of the
other side. The evaluation of the conflicts (is the con-
flict in fact merely destructive and »negative«?) is
possible only through a comparisxin of a series of con-
flicts with reference to the basis of their origin, to the
manner how the conñicting interests manifest them-
selves, to the subject encountering one another, and to
the way how the conflicting interests get coordinated.
In doing this, it is necessary to analyse the specific
circumstances which determine the role of the con-
flicts in our society, the illusions and prejudices about
conflicts, as well as some of the consequences of the
above mentioned manifestation of the conflicting in-
terests.
Sinopsis
MLINAR Zdravko: Izražavanje i uskladjivanje kon-
fliktnih interesa u socijalističkom društvu, Problemi,
Ljubljana, vol. 7, br. 73—74, str. 25—34
Konflikt predstavlja specifičan oblik interakcije
medju subjektima društvenog života, u kome je delat-
nost jednog usmerena protiv delatnosti drugog zbog
odredjenih dobara, tako da jedna strana želi da ogra-
niči, ošteti ili onemogući realizaciju ciljeva, odnosno
interesa druge. Vrednovanje konflikata (da li je kon-
flikt zaista samo rušilački i »negativan«?) je mogućno
samo u uporedjivanju vrste konflikata s obzirom na
osnovu njihovog nastajanja, s obzirom na način izraža-
vanja konfliktnih interesa, s obzirom na subjekte koji
S3 medjusobno sukobljavaju i s obzirom na način
uskladjivanja konfliktnih interesa. Tom prilikom treba
analizovati i posebne okolnosti koje opredeljuju ulogu
konflikata u našem društvu, iluzije i predrasude o
konfliktima, kao i neke ¡xisledice ograničenog izraža-
vanja konfliktnih interesa.
1. Kaj je konflikt?
V naši razpravi bomo uporabljali pojem »konflikt« v precej širokem po-
menu. Lahko ga poskusimo opredeliti takole: konflikt pomeni specifično obliko
interakcije med subjekti družbenega življenja, v kateri je dejavnost enega
usmerjena proti dejavnosti drugega zaradi določenih dobrin, tako da ena
stran želi omejiti, oškodovati ali onemogočiti realizacijo ciljev (interesov)
druge.i
Tako konflikt kot tudi tekmovanje označujeta določeno težnjo nasproto-
vanja (rivalstva) nekomu, ki želi isto stvar; vendar je ta težnja pri tekmovanju
dosti manj ostra kot pri konfliktu.^ Tekmovanje opredeljujejo največkrat kot
' Zdravko Mlinar. Teoretične osnove sociološkega raziskovanja družbenih skupin,
Ljubljana 1967, str. 273 (doktorska disertacija).
- I. L. Gillin and I. P. Gillin. Cultural Sociology, New York 1949, pp. 589, 625;
tudi E. Williems opredeljuje konflikt v razmerju do tekmovanja in pravi: »Konflikt
je zavestno tekmovanje med posamezniki ali med skupinami, ki teži k podrejanju
ali uničenju tekmeca. Njegov vidni rezultat je politična organizacija in status, ki ga
posamezniki in skupine zavzemajo znotraj nje.« E. Williems, Dicionario de Sociologia,
Porto Allegro, 1950 (ali prevod v francoščini — A. Cuvillier, Dictionnaire de Sociolo-
gie, Paris, 1958).
25
posredno in neosebno, tako da ne pride do medsebojnega stika med telvmo-
valci; če pa do tega pride, le-ti vendar ne identificirajo drug drugega kot
tekmovalci. Takšna distinkcija pa dejansko še ne predstavlja rešitve vprašanja.
Upošteva namreč samo določene primere iz družbenega življenja, —■ zlasti
gospodarsko konkurenco — ne vidimo pa, zakaj tudi med povsem določenimi
subjekti in v njihovi neposredni interakciji ne bi moglo biti tekmovanja.^
Ce opredeljujemo konflikt kot interakcijo, potem seveda samih občutkov
sovražnosti, sovražnih stališč ali napetosti še ne moremo šteti za konflikt. V
takih primerih gre le za določene »predispozicije«, ki se sicer lahko intenzivi-
rajo in privedejo do konflikta. Lahko bi kvečjemu govorili o potencialnem,
latentnem, prikritem konfliktu. Vsekakor pa je to razlikovanje bistvenega
pomena v vsaki sociološki analizi določene družbene situacije, ker bi sicer kaj
lahko prišli do povsem, napačnih sklepov. Razširjenost in intenzivnost konflikt-
nih odnosov je namreč lahko v čisto obratnem sorazmerju z bolj ali manj pri-
kritimi tenzijami, ki se pogosto nakopičijo prav tedaj, kadar ni sproščenega
izražanja in usklajevanja konfliktnih interesov.
2. Vrednotenje konflikta: ali je res savio rušilen in »negativen«?
V sociološki literaturi je bila v preteklosti zelo razširjena tendenca, obrav-
navati konfllikt predvsem kot nekaj negativnega, kot tisto, kar ruši in razbija
določeno družbeno enoto; kot da je konflikt pravzaprav le posebna oblika
bolezni, ki se pojavlja v »družbenem telesu«. Podobno imajo še danes v druž-
beni praksi največkrat pred očmi le disfunkcionalno vlogo konflikta v družbi.
Dejansko pa noben družbeni sistem ni tvorba, ki bi temeljila le na notranji
harmoniji in sodelovanju. Konflikti nimajo samo rušilne vloge, temveč pred-
stavljajo tudi proces, v katerem se dana družbena enota znebi razdruževalnih
elementov in razreši napetosti med nasprotniki. V tem smislu jo torej konflikt
utrjuje in povečuje njeno kohezivnost.
Tako kot obstoj konjliktov še ne kaže nujno na nestabilnost in dezinte-
gracijo družbe, tako, po drugi strani, ne pomeni, da je vedno znak njene trd-
nosti in kohezivnosti, če v njej ni (odkritih) konfliktov. Do konflikta (odkritega)
pogosto ne pride prav v tistih primerih, ko je najbolj ogrožen nadaljnji obstoj
določenih odnosov oziroma sistema kot celote. Na drugi strani pa je v primerih,
ko takšne bojazni ni — torej ravno v primerih najtesnejše in najtrdnejše med-
sebojne povezanosti — podana osnova za bolj sproščeno in bolj pogosto po-
javljanje konfliktov. Obenem pa ravno pogostejše pojavljanje konfliktov lahko
pomeni, da se sporna vprašanja sproti (tekoče) rešujejo in s tem zmanjšujejo
sovražnost in napetost v dani družbi (skupini).*
Družba, v kateri se sproti pojavljajo številni konflikti na raznih straneh
in v zvezi z raznimi spornimi vprašanji, se prav s tem izogne večjim in res-
nejšim pretresom, ki bi se z dosti večjo verjetnostjo pojavili v primeru, če bi
prišlo do kopičenja nasprotij in napetosti v določeni smeri oziroma na osnovi
določenega kriterija. Pojavljanje manjših konfliktov na vseh straneh je torej
manj nevarno za enotnost družbe kot pa tista razporeditev sil v njej, ki npr.
zaradi enega konflikta privede do razcepitve v dva sovražna tabora.^
Pri vsem tem pa bi spet podali enostransko sliko o vlogi konflikta, če ne bi
opozorili še na naslednje: razlikovati je treba dve bistveno različni situaciji
in sicer glede na to, ali gre za konflikt, pri katerem nasprotne strani izhajajo
iz skupnih temeljnih ciljev (vrednot, interesov), ali pa nimajo skupnih izhodišč
in so že v osnovi povsem divergentno usmerjene.
To pomeni, da v primerih, kadar v družbi ni soglasja niti o najbolj osnov-
nih vprašanjih, ki zadevajo temelje njenega funkcioniranja, pomeni pojav
konflikta družbeno dezintegracijo. V takšnih primerih torej konflikt pokaže
Ne glede na to pa se zdi očitno, da konflikt in tekmovanje sodita v osrednjo
problematiko sociološkega in politološkega preučevanja družbenih procesov prav
tako, kot sta tudi v praksi vsepovsod prisotna v družbeno političnem življenju; zato
ju ni mogoče še vnaprej ignorirati, prikrivati ali omejevati v družboslovju niti pri
iskanju praktičnih rešitev v zvezi z delovanjem družbeno-političnega sistema.
* Neliateri avtorji vidijo glavno značilnost konflikta ravno v tem, da gre za
proces, v katerem se tenzije med prizadetimi razrešijo ali oslabijo, npr. C. Dawson
and W. Gettys, An Introduction to Sociology, New York, The Ronald Press Co., 1929,
str. 297.
' Lewis Coser ugotavlja podobno, ko piše: »Nezadovoljstvo, ki se izraža, kjer-
koli in kadarkoli se ројал'1ја, ki mu ni dopuščeno, da bi se kopičilo in usmerilo v eno
glavno cepitev (cleavage), pomaga ohranjati družbo ali skupino.« — Lewis A. Coser,
The Functions of Social Conflict, Routledge & Kegan Paul LTD. London 19.56.
26
svoj rušilni značaj in dejansko ogroža obstoj skupine. Celo zunanji napad (oz.
grožnja), za katerega je sicer značilno, da krepi notranjo kohezivnost skupine,
vodi v takšnih primerih v ravnodušnost in razkroj.
To ugotovitev lahko apliciramo tudi na družbeno politični razvoj v Jugo-
slaviji. V času revolucionarnega uveljavljanja socialističnih družbenih vred-
not, ki so služile kot osnova porajajočemu se sistemu, bi seveda intenziviranje
konfliktov na osnovi sproščenega izražanja najrazličnejših interesov lahko
ogrozilo celoten še neutrjen sistem. Danes pa se zdi situacija bistveno drugačna.
Številne temeljne vrednote novega sistema so že uresničene ali pa so jih
milijoni občanov osvojili kot svojo lastno orientacijo. V osnovah konstituiran
in utrjen sistem samoupravljanja torej omogoča in predpostavlja sproščeno
izražanje posameznih in posebnih interesov ter njihovo medsebojno spopadanje
in usklajevanje kot edino demokratično možno pot za opredeljevanje kolektiv-
nega oziroma splošnega interesa. Strah pred posebnim in posameznim nujno
vodi k zoževanju osnov demokracije, k izključevanju stotisočev ali milijonov
posameznikov iz življenskega kroga družbeno-političnega sistema, k zame-
tavanju njihovih sposobnosti in ustvarjalne energije in s tem seveda nujno
k zaviranju družbeno-ekonomskega razvoja celotne družbe.
3. Vrste konfliktov
Poizkusili bomo podati sumarni pregled konfliktov na osnovi različnih
kriterijev, ki jih upoštevamo v naslednjem shematičnem prikazu:
A. Vrste konfliktov glede na osnovo njihovega nastanka
1. Konflikti, do katerih pride zaradi medsebojnega izključevanja istovetnih
interesov.
a) konflikti, ki izražajo borbo med določenimi subjekti za prisvojitev čim
večjega deleža razpoložljivih materialnih dobrin; ta konflikt sproži bodisi
zahtevnost oz. agresivnost subjekta, ki poizkuša ostvariti svoje »prekomerne
aspiracije«, ali pa se začne kot protest in negiranje tistih, ki spoznajo, da so
prikrajšani, izkoriščani ipd.
b) konflikti v boju za položaje, ki nudijo posameznikom (skupinam) dolo-
čeno moč oz. oblast v okviru dane družbene enote.
Pri tem gre pravzaprav za dve vrsti konfliktov: za konflikte, ki se po-
javljajo v borbi za oblast, in za konflikte, ki nastanejo zaradi uveljavljanja
oblasti (prisile, nasilja), ki poizkuša doseči določene cilje.
2. Konflikti, do katerih pride zaradi kolizije različnih interesov.
Pri tem gre npr. za različne profesionalno-funkcionalne interese, ki se
pojavljajo v procesu družbene delitve dela, ki pa so seveda v številnih ozirih
tudi medsebojno komplementarni, ali pa kulturni, ideološki ali verski konflikti,
v katerih poizkuša vsaka stran uveljaviti svoje vrednote.
3. Konflikti, ki se pojavljajo z vidika upoštevanja različne časovne per-
spektive, so po eni strani podvrsta zadnjih konfliktov, po drugi strani pa spet
čisto specifičnega značaja. Pri tem se zdi, da je treba zlasti razlikovati:
a) konflikte med različnimi subjekti v dani časovni točki (кгг bi pri-
bližno lahko označili tudi kot intra-generacijske konflikte)
b) konflikte, ki nastanejo zaradi nasprotnih interesov, do katerih pride
zaradi različnih časovnih perspektiv.
Le-te pa lahko še nadalje razčlenimo na tiste, pri katerih gre za:
ba) konflikt med statičnimi (konservativnimi, tradicionalističnimi) in di-
namičnimi (novatorskimi, prilagodljivimi, naprednimi) tendencami; ali pa za
bb) konflikte med kratkoročnimi in dolgoročnimi interesi.
B. Vrste konfliktov glede na način izražanja konfliktnih interesov.
1. sproščeno ali omejeno izražanje konfliktnih interesov: dejansko gre le
za razliko v stopnji oziroma za kontinuum od najbolj sproščenega do povsem
pridušenega in »filtriranega« izražanja določenih interesov;
2. precej blizu prvemu je naslednje razlikovanje, namreč — ali gre za
sprotno (tekoče, redno) ali za neredno izražanje takšnih interesov;
3. mirno in eruptivno izražanje konfliktnih interesov; glede na to, koliko
je to izražanje sproščeno in sprotno (tekoče), se bo verjetno tudi manifestiralo
v mirni ali pa eruptivni obliki (študentske demonstracije, štrajki).
4. V primeru, ko gre za večje število subjektov s podobnim interesom (kot
ena stran v konfliktu), je izražanje njihovega interesa lahko organizirano ali
pa atomizirano in sicer bodisi tako, da se obe strani v konfliktu poslužujeta
27
enakega načina, ali pa, da nimata enakih možnosti; tj. ena lahko organizirano
izraža svoj interes, medtem ko ga druga izraža le kot nepovezana množica.
Različne variacije, ki se pojavljajo pri tem, lahko torej shematično po-
vzamemo takole:*
C. "Vrste konfliktov glede na subjekte, ki se spopadajo med sehoj
1. posameznikova osebnost v konfliktu »sama s seboj« (intrapersonalni
konflikt)
2. posameznik v konfliktu s posameznikom (interpersonalni konflikt)
3. posameznik v konfliktu s skupino, kategorijo, družbo
4. skupina oz. kategorija v konfliktu s skupino oz. kategorijo (intergrupni
konflikt)
5. skupina oz. kategorija v konfliktu z globalno družbo, sistemom
6. globalna družba oz. sistem v konfliktu z drugimi sistemi (zunanji, inter-
sistemski konflikt)
D. Vrste konfliktov glede na način usklajevanja konfliktnih interesov.
1. reguliran (legaliziran, formaliziran) postopek razreševanja konflikta ali
pa nereguliran,
2. organizirano (institucionalizirano) razreševanje konflikta, tj. v okviru
posebej formiranih mehanizmov za usklajevanje interesov, kot so npr. re-
publiška skupščina, politične organizacije, poravnalni sveti, ali pa razreševanje
konflikta zunaj oz. brez takih mehanizmov.
4. Posebne okoliščine, ki opredeljujejo vlogo konfliktov v naši družbi
Poleg ugotovitev, ki so univerzalnega značaja in veljajo za vse družbe,
želimo na tem mestu opozoriti na nekatere posebnosti, ki so nastopile po revo-
luciji pri nas. Če zanemarimo stanje pred vojno, verjetno lahko razlikujemo
tri značilne faze glede na vlogo konflikta v naši družbi:
a) V prvi fazi je Slo za revolucionarni spopad in revolucionarne spremem-
be, ki so posegle v vse sfere družbenega življenja in izredno zaostrile eno samo
temeljno nasprotje. Prišlo je do maksimalne polarizacije konfliktov, v kateri so
bile odpravljene osnove razredne razcepitve družbe.
Maksimalna intenzivnost in polarizacija konflikta je torej značilnost prve
faze.
b) Za drugo fazo bi lahko šteli tisto, ki v nekem smislu predstavlja na-
sprotje prvi: gre za obdobje, ko skoraj vso družbo prevzame vzdušje privrže-
nosti splošnim interesom in kolektivne angažiranosti, ki se opira na sodelo-
vanje in medsebojno solidarnost. V ospredju stoji družba in velike naloge,
ki izhajajo iz velikopoteznih programov za njeno preobrazbo in razvoj. Množice
posameznikov so predvsem moralno in politično stimulirane, da se prosto-
voljno vključujejo v graditev nove družbe; individualni interesi, ki presegajo
eksistenčne potrebe posameznika in njegove družine, so povsem zabrisani.
V razliko od individualističnega, egoističnega in partikularističnega pe-
hanja za materialnimi dobrinami pred revolucijo prevlada sedaj kolektivni
interes. Ob m.očnem. prevladovanju »skupnega« in »splošnega« pa seveda ostaja
v ozadju vse tisto posebno in posamezno, kar bi sicer lahko vodilo do med-
sebojnih navzkrižij in konfliktov.
Za drugo fazo je torej značilno, da je razširjenost in intenzivnost konflik-
tov najnižja. Konflikti iz revolucionarnega obdobja so že precej stopili v
ozadje; konflikti, ki izhajajo iz novih razmer, iz nove konstelacije družbenih
sil, pa so še neizraziti in se sproti lomijo v toku izredne družbene dinamike.
c) V procesu decentralizacije oblasti, demokratizacije in deetatizacije pa
pride do sprememb, ki jih verjetno lahko opredelimo kot značilnosti tretjega
obdobja oz. tretje faze. Omenjeni procesi in zlasti tudi institucionalna vzposta-
* Nakazane variante zelo očitno opozarjajo na potrebo nadaljnega proučevanja
zlasti tistih situacij, ko posamezni interesi nimajo enakih možnosti za izražanje oz.
uveljavljanje v konfliktu z drugimi interesi.
28
HINKO SMREKAR: CRNO VOJNIK, I. 1919. V svoji grafični pripovedi iz leta 1919 je Hinko Smrekar
uporabil tudi tekst v oblačku, kar smemo imeti za začetek slovenskega stripa. V tem obdobju je tekst
v oblačku »visel v zraku« in njegov pojav na Slovenskem je skoraj sočasen pojavu v svetu.
29
vitev sistema samoupravljanja je ogromno povečala število avtonomno delu-
jočih družbeno-političnih, gospodarskih, kulturnih idr. subjektov. Namesto eno-
stranskih odnosov med monopolnimi centri družbeno-politične moči in bolj ali
manj podrejenimi, atomiziranim! občani nastajajo bolj uravnovešeni, številni,
raznosmerni in prepletajoči se odnosi, ki vse bolj otežujejo prej tako enostavno
vprašanje, kako opredeliti skupni oziroma splošni interes.
Samoupravljanje vedno bolj vnaša v javnost in v institucije (ki naj bi
služile kot mehanizmi za usklajevanje različnih interesov) vso pestrost in proti-
slovnost realnega družbenega življenja, s tem pa seveda nujno razkriva, sproža
in zaostruje številne in raznovrstne konflikte, ki jih je pred tem zakrivala
dominacija nedemokratično opredeljenega »splošnega interesa«.
Cim bolj samostojno, ustvarjalno in neomejeno delujejo občani in skupine,
v katere se združujejo po svojih interesih, tem bolj verjetno prihaja tudi do
številnih konfliktov, v katerih — vsepovsod in na vseh nivojih — tekoče in
sproti poizkušajo:
— po eni strani sicer do največje možne mere uveljaviti svoj posebni
interes,
— obenem pa v stalni konfrontaciji z različnimi in nasprotnimi interesi
razširjajo svoj individualistični in partikularistični zorni kot na celotni spekter
družbenih potreb in interesov in se kot angažirani subjekti vključujejo v
celotno družbo, kar je obenem zagotovilo in osnova dialektičnega procesa njene
integracije.
Demokratizacija družbe torej vodi k bolj sproščenemu in pogostejšemu,
odkritemu pojavljanju konfliktov. Vendar pa se konflikti, ki so značilni za to
tretje obdobje, ne polarizirajo in intenzivirajo na osnovi enega kriterija. Cim
bolj demokratično je izražanje različnih interesov, tem večja je disperzija kon-
fliktov znotraj družbeno-političnega sistema.
V karakterizaciji vloge konfliktov v teh značilnih fazah torej ugotavljamo,
da se konflikti v zadnjem času spet bolj pogosto prebijajo na površje. Ker pa
to dejstvo povezujemo s procesom demokratizacije, nas to navaja k prepričanju,
da se bo ta proces še nadaljeval tudi v prihodnje. Večja prisotnost konfliktov
predstavlja v naših razmerah bolj utrjevanje kot pa rušenje oziroma razkra-
janje družbenega sistema.
Ce nekoliko poenostavimo, bi vse okoliščine in dejavnike, ki so določali
vlogo konfliktov v naši družbi, lahko razvrstili v tri skupine:
a) strukturne spremembe družbene baze in spremembe celotne konstelacije
interesnih grupacij
b) ostvarjanje ideoloških postulatov, njihovo preverjanje in razvoj
c) spremembe institucionalnih mehanizmov za izražanje in usklajevanje
konfliktniih interesov.
Na tem mestu se ne moremo spuščati v podrobno in sistematično analizo
teh treh skupin dejavnikov oziroma okoliščin. Obenem pa nam niti ne gre za
zgodovinski piikaz obravnavane problematike v polpretekli dobi. Zato se bomo
rajši omejili predvsem na tista vprašanja, o katerih nas je nedavna praksa
najbolj poučila — tj. vprašanja, pri katerih je prišlo do največjega razkoraka
med »teorijo« in »prakso«.
5. Nekatere iluzije in predsodki o konfliktih
V revolucionarnem obdobju smo bili priča izredno hitrim spremembam
družbene strukture in celotnega družbeno-političnega sistema. Se dosti radikal-
nejši in daljnosežnejši pa je bil program družbene preobrazbe, ki naj bi pri-
vedel do novega družbenega reda. Medtem ko dejansko spreminjanje stvarnosti
skoraj v vsakem primeru naleti na številne težave in zapreke, pa seveda v
programsko-normativni sferi ideje lahko dobijo krila in se dvignejo visoko
nad vsemi danostmi.
Kakorkoli si že pojasnjujemo, dejstvo je, da je revolucija prinesla s sabo
tudi določene absolutizacije ekstremov in črno-bela poenostavljanja. Prav pred-
stave o konfliktih v socialistični družbi verjetno najbolj odražajo to dejstvo.
Oglejmo si nekatere od teh poenostavitev in absolutizacij, ki so privedle do
zelo škodljivih, zmotnih predstav o vlogi konfliktov v izgradnji socialistične
družbe.
a) Od antagonističnih nasprotij k socialni harmoniji
Iz vrste konkretnih predstav oz. pričakovanj se nam nakazuje slika dveh
ekstremno različnih modelov družbe. Na eni strani je družba, ki jo razjedajo
30
nepomirljiva, antagonistična nasprotja in jo cepijo v dva razreda — izkorišče-
valce in izkoriščane, med katerimi je vse večji prepad. Na drugi strani pa
je družba, ki je v revoluciji odpravila ta antagonizem in razcepljenost in z
izjemo peščice razlaščenih izkoriščevalcev zagotovila popolno enotnost vsega
prebivalstva, ki ga ne razdvajajo več nasprotni interesi.
Gre torej za težnje, da bi predstavili oba primera kot ekstremno različna
in v nekakšni črno-beli polarizaciji. Na eni strani povsem razbita in razcepljena
družba, ki se duši v svojih antagonističnih nasprotjih, .na drugi strani pa
socialna harmonija in enotnost družbe, v kateri ni pomembnejših konfliktov.
Ko analiziramo prehod od enega k drugemu tipu, je spet treba upoštevati,
koliko so se spremenile
— dejanske družbenoekonomske razmere oz. življenjske razmere posamez-
nih slojev prebivalstva in koliko je torej s tega vidika prišlo do sprememb v
njihovih interesih, ter
— koliko gre (le) za spremenjeno ideološko interpretacijo položaja in in-
teresov teh posameznih slojev.
S tega vidika si oglejmo npr. novo tvorbo, ki jo označujemo kot »delovno
ljudstvo«. Enotnost delovnega ljudstva se pojavlja namesto prejšnje diferen-
ciacije na delavce, kmete, uslužbence in podobno; zato, da se ni treba več
opirati na takšne, že »preživele kategorije«, saj so sedaj vsi enakopravni, imajo
približno enak družbeni položaj in v osnovi enake temeljne interese.
Pojavile so se že »resne« zahteve, naj kategorij »delavci«, »kmetje« in
»uslužbenci« sploh ne bi več uporabljali in da jih je treba izločiti iz statistične
službe ter nadomestiti s pojmom »delovno ljudstvo«. To je zelo nazoren primer,
do kakšnih praktičnih sklepov privede tak verbalistični radikalizem in »na-
prednjaštvo«, ki preveč prehiteva objektivne razmere. Dejansko se sprevrže
v pravo nasprotje: s tem, da hiti in prekriva stvarnost z novimi etiketami,
dejansko še bolj konzervira vse tisto, kar zares terja spremembe; tisto, kar
najbolj zaostaja, revščino, nepismenost ipd.
Ce v besedah zlijemo delavce in uslužbence, uslužbence in kmete ipd.,
ustvarjamo s tem nerealne, lažne, umetne konstrukcije, v katerih so zakrite
ogromne razlike med posameznimi kategorijami prebivalcev. Bodisi da te kon-
strukcije posredujejo nekakšna neživljenjska poprečja ali pa celo še bolj
»ugodno« sliko, v vsakem primeru najbolj škodujejo ravno tistim kategorijam,
ki so v najslabšem položaju, kot so npr. nekvalificirani delavci, mali kmetje ipd.
Tisto, kar se proglaša kot najbolj »napredno« in »socialistično«, prav lahko
postane, kot vidimo, dejanska konservativna sila, ki deluje v direktnem na-
sprotju z interesi proletariata.
S tem, ko prehiteva stvarnost s svojimi programi, se določeno gibanje
odtuji od svoje osnove, katere interese naj zastopa in uveljavlja. Zastopani so
s tako odtujenim zastopstvom dejansko v še slabšem položaju, kot če sploh,
niti formalno, ne bi nihče zastopal njihovih interesov.
Navidezno (formalno, deklarativno) predstavljanje njihovih interesov pa-
ralizira odločnejši protest, do katerega bi — verjetno dosti prej —■ prišlo v
primeru, če njihova dejanska zapostavljenost ne bi bila prikrita. Obenem pa
»zastopniki«, ki na svoji zastavi nimajo zapisanih najbolj prioritetnih potreb in
problemov dane kategorije občanov, seveda tudi ne morejo pritegniti in vo-
diti teh občanov, ki imajo drugačne interese. Tudi v tem primeru je pasivizacija
in stagnacija tista alternativa manjšega zla, ki vsaj ne terja, da bi aktivno
deloval proti samemu sebi.
Vse navedeno nam kaže, da je nujni začetek vsega preučevanja in razprav-
ljanja o konfliktih poznavanje strukturne osnove in diferenciacije, ki opre-
deljuje različne interese ljudi. Kolikor nam je poznana ta struktura, nas to
obenem še bolj utrjuje v prepričanju, da je iluzija govoriti o socialni harmoniji
in da je škodljivo spregledati ali ignorirati različnost in navzkrižje interesov,
ki se pojavlja vsepovsod v družbi.
Pri tem naletimo na zelo protislovno situacijo, če npr. analiziramo položaj
kmetov. Na eni strani — kot smo že omenili — srečujemo razlago, da so kmetje
integralni del celote, ki se imenuje delovno ljudstvo in ki ga politično repre-
zentira Socialistična zveza delovnega ljudstva itd. Istočasno pa se pojavlja
določen strah pred tem privatnolastniškim elementom, da se ne bi preveč
slišal njegov glas. Tako je poskrbljeno, da kmetje praktično nimajo nikakršnega
vpliva niti pri odločanju o vprašanjih, ki prizadevajo bolj njih kot kogarkoli
drugega, in da jim je bila praktično odvzeta možnost vsakršnega vplivanja
na družbeno-politično dogajanje.
31
Na splošno torej lahko rečemo, da je zgrešena predstava o socialni homo-
genosti in harmoniji v veliki meri omejila možnosti izražanja različnih oz.
konfliktnih interesov, ki izhajajo iz dejanskih življenjskih razmer posameznih
kategorij prebivalstva.
b) Polarizacija med starim in novim
Druga poenostavitev se kaže v prepričanju, da bo v revoluciji, z likvidacijo
buržoazije odpravljen tudi glavni vir vsega konservativnega in reakcionarnega.
Kolikor naj bi po revoluciji sploh še prihajalo do konfliktov med progresiv-
nimi in konservativnimi oz. reakcionarnimi silami, bo šlo pri tem v glavnem
le za vprašanje, kako naj (a priori definirane) napredne sile s čisto jasno za-
črtanim programom oz. jasno predstavo o nujni smeri nadaljnjega razvoja
onemogočijo uveljavljanje vsega, kar se tej smeri zoperstavlja. Vendar ogromna
večina, ki se bo združila in okrepila kot fronta napredka s svojo avantgardo
na čelu ne bo imela dosti opravka s tem, da bo sicer notranje enotna in
organizirana — povsem obvladala in porazila razbite ostanke konservativizma
in reakcije.
Tudi takšna interpretacija v bistvu rešuje problem boja med starim in
novim z enim samim dejanjem, z likvidacijo ene same družbene sile, ki zavira
kolo zgodovine. Tu potem ni več razloga za konflikte: že spoznana zakonitost
razvoja predstavlja obenem program akcije in pri tem torej ni razloga za
konflikte; nazadnjaške sile pa so bile odpravljene — lahko bi rekli »enkrat za
vselej« in torej tudi s tega vidika po zmagi revolucije ne bo več osnov za
družbene spopade.
Tudi takšen shematizem ustvarja nevarne iluzije o polarizaciji vsega na-
prednega na eni strani in vsega nazadnjaškega na drugi strani. Ko so nazad-
njaške sile »odpravljene«, ostane torej samo progresivni delavski razred s svojo
avantgardo na čelu. Avantgarda je torej personifikacija progresa, in če že ni
povsem jasno, kdo so pripadniki delavskega razreda (potem ko so že bile od-
pravljene osnove razrednega konflikta), katerih interese uveljavlja, to vendarle
ni razlog, zakaj ne bi še naprej uresničevala svojega poslanstva.
Ce označujemo takšen shematizem kot »nevaren«, mislimo pri tem —
nevaren za demokracijo, nevaren kot zelo »logična« osnova etatizma.
c) Iluzije o odpravi konflikta med individualnim in kolektivnim interesom
Ena od najbolj usodnih iluzij o konfliktih, ki je prevladala zlasti v So-
vjetski zvezi, je iluzija o neposredni oz. primarni privrženosti kolektivnemu
interesu kot glavni gonilni sili v razvoju socialistične družbe. V Sovjetski zvezi
»protislovje med individualnim in kolektivnim interesom praktično ni priznano.
Obstoji samo realizacija kolektivnega interesa, kakor ga tolmači državni načrt
in celotna gospodarska politika.''
Tudi pri tem gre za nekakšen preskok iz enega ekstrema v drugega: od
prevladujočega individualizma meščanske družbe pride do prevladujočega »ko-
lektivizma« v »socialistični« družbi.
Toda kaj naj prepriča delavca, da je delo za socialistično družbo delo za
njega samega, da je to realizacija njegovih individualnih interesov, vprašuje
M. H. Vasilev.'' Kolektivni interes se lahko izoblikuje samo na osnovi dialek-
tičnega premagovanja nasprotij, pri čemer je vedno zagotovljena tudi udeležba
individualnega interesa.
Ni razloga, zakaj tudi individualni interes ne bi bil socialističen in mo-
ralen.
Iluzija o odpravi konflikta med posameznikom in družbo v socializmu
predstavlja eno od najpomembnejših »teoretičnih« oporišč birokracije in eta-
tizma. Birokratski monopolizem je celo nujna logična posledica takšnega »re-
ševanja« konflikta med individualnim in kolektivnim interesom.
6. Povezanost ljudi in konfliktni interesi
Ugotavljamo, da sta stopnja povezanosti (oz. atomizacije) ljudi v okviru
določenega družbeno-političnega sistema in sproščenost izražanja in reševanja
nasprotij interesov zelo odvisni med seboj.
" Tudi Mito Hadži-Vasilev ugotavlja podobno — da ni nevarnejše iluzije, kot
je istovetenje Individualnega in kolektivnega interesa; gl. Mito Hadži-Vasilev, Proti-
slovja v socializmu, Cankarjeva založba, 1958, str. 24, 25.
" Istotam.
32
Cim bolj so pripadniki določene družbene enote atomizirani (čim nižja je
torej tudi povezanost med ljudmi, ki imajo istovetne interese), tem manj je
verjetno, da bo prišlo do javnega izražanja in organiziranega uveljavljanja
določenega interesa, ki je v nasprotju z raznimi (številnimi) drugimi interesi.
Konflikt je specifična oblika interakcije med ljudmi, skupinami in institu-
cijami. Zato nam odsotnost vsakršnih konfliktnih odnosov predstavlja indikator
(oz. vsaj enega od indikatorjev) nižje stopnje družbenosti, nižje stopnje inte-
gracije.
Če ljudje nimajo ničesar skupnega in nikakršnih medsebojnih stikov, ne
more priti do konfliktov. Po drugi strani pa dejstvo, da pride do konflikta,
nujno vpliva tudi na intenzivnost medsebojne povezanosti ljudi, ki so pri tem
prizadeti oz. angažirani.
V konfliktni situaciji se tesneje povežejo tisti posamezniki, ki imajo po-
dobne ali istovetne interese in jih poizkušajo uveljaviti nasproti kakšnim dru-
gim interesom. Intenziviranje konflikta do neke stopnje intenzivira tudi pove-
zanost posameznikov oz. zmanjša njihovo atomizacijo. To pa obenem vodi do
večjega angažiranja in večjih potencialov, ki lahko privedejo do realizacije
določenega interesa, in sicer:
a) zato, ker se kopičijo istovetne karakteristike (interesi), kar povečuje
skupno moč in vzpodbuja k še večjemu prizadevanju za realizacijo danega
interesa;
b) zato, ker tudi nasprotovanje drugih ali celo njihova usmerjenost ali
akcija, ki naj bi preprečila ali omejila realizacijo danega interesa, vzpodbuja
in angažira v obrambo tega interesa;
c) zato, ker nasprotovanje realizaciji danega interesa pogostoma odpira
nove perspektive in možnosti, ki niso le v alternativno-izključujočem razmerju
do tega interesa, temveč nudijo tudi različne komplementarne povezave, ki so
bliže optimalni rešitvi z vidika splošno-družbenega interesa.
7. Konfliktni interesi in družbena kontrola
Zdi se, da lahko trdimo, da je najučinkovitejša kontrola tista, ki kon-
frontira križajoče se interese med seboj. To je kontrola, ki ni prvenstveno le
dolžnost nekega subjekta, temveč bolj pravica, da uveljavlja ali brani svoje
interese in s tem obenem omejuje in nadzoruje tisto, kar delajo drugi v svojem
interesu, in obratno.
Vendar se v primeru, ko so vsi občani (posamezniki) dejansko ali pa samo
deklarativno — navidezno, formalno — usmerjeni k istemu, »skupnemu« cilju,
seveda bistveno spremeni osnova motivacije za angažiranje, ki naj bi imelo
takšno kontrolno vlogo. V takem primeru namreč postane posameznik nepo-
memben delček agregata, ki kot celota zasleduje določene vrednote oz. stremi
k določenim ciljem. Specifična vloga posameznika stopi v ozadje; postane za-
brisana in nepomembna. Zato je tudi vsa individualnost posameznega človeka
odveč in nepotrebna. Enega posameznika z lahkoto nadomesti katerikoli drugi,
ne da bi prišlo do motenj v celotnem sistemu.
Kolikor prevlada takšna zasnova oz. način ustvarjanja kolektivnega in-
teresa, potem seveda posameznikova angažiranost v veliki meri sploh izgubi
svoj smisel. Njegov potencialni prispevek kolektivu oz. družbi je degradiran
na izražanje lojalnosti od zunaj določenim ciljem, bolj na to, da predstavlja
še eno številko v anonimni množici, kot da gre za resnično ustvarjalno delo-
vanje odgovorne človeške osebnosti.
Ce pa vsak posameznik dobi nerazločljivo, ne-individualizirano vlogo pri
opredeljevanju in uresničevanju »skupnega« ali »splošnega« interesa, potem
seveda tudi ni mogoče individualizirati odgovornosti znotraj kolektiva.
Le možnost, da vsak posameznik polno izrazi svojo osebnost in svoje kon-
kretne, specifične interese — analogno velja to za skupine — lahko predstavlja
osnovo dialektičnega procesa, ki privede do njihove sinteze, tako da družba
na demokratičen način maksimalno absorbira vse njihove ustvarjalne po-
tenciale.
8. Nekatere posledice omejenega izražanja konfliktnih interesov
Omejeno izražanje konfliktnih interesov in omejevanje njihovega odkri-
tega, javnega usklajevanja ima neštevilne posledice za celotno družbeno-poli-
tično življenje in uveljavljanje vseh ustvarjalnih potencialov družbe. V nasled-
njem bomo le ilustrativno in hipotetično prikazali nekatere od njih.
33
Zaradi omejevanja izražanja konfliktnih interesov
— se mora družba odreči novim idejam, novim rešitvam, pomembnim iz-
boljšavam ipd.
— se povečajo možnosti parazitizma, izkoriščanja, zlorabe zaupanja, samo-
volje, primitivizma, razbohotenja nestrokovnosti in nemorale
— pride do stagnacije in sterilnosti, do uniformnosti in mrtvila, dolgočas-
nega ponavljanja enostranosti in neupoštevanja življenjskih problemov, ki ter-
jajo nujno rešitev
— pride do istočasnega proglašanja inkompatibilnih ciljev in vrednot
— se vse bolj veča razkorak in prepad med normativnim (programatskim,
deklariranim) in stvarnim
— se omrtvičijo predstavniški organi odločanja; izrodijo se številne in-
stitucije, ki naj bi sicer imele določeno vlogo kot mehanizmi za izražanje in
usklajevanje konfliktnih interesov (volitve, odpoklici ipd.)
— oslabi kritika negativnih pojavov; kritika pogosto govori le o »silah .. .«
ne pa o konkretnih posameznikih itd.
34
Problemi, Ljubljana, vol. 7, št. 73—74, str. 35—571
Pavel Vindišar:
Družbeni standard, sredstva,
politika, mnenja
Sinopsis
VINDISAR, Pavel: The Standard of Living, Means,
Politics, Opinions, Problemi, Ljubljana, Vol. VII, No
73—74, p. 35—57
In the study which is dedicated to the investigation
of the standard of living of people employed in econo-
mic working organizations in Slovenia the data exa-
mined refer just to one economic branch, namely to
traffic and communications. The following asi>ects of
the standard of living have been taken into conside-
ration: 1) the housing problem, 2) financial aid for
fare to the place of work and back. 3) education, 4)
annual and weekly recreation, 5) workers' rertaurants
and general public restaurants, 6) child care, 7) cultu-
ral activities and sports, 8) donations and contributions
to various organizations, societies, and fundi'. The
workers' standard of living is strikingly dependent
on personal income for which reason the consumption
is markedly individualized which is at variance with
the fundamental principles of the social system.
Sinopsis
VINDISAR Pavel: Društveni standard, sredstva, po-
litika, mišljenja, Problemi, Ljubljana, vol. 7, br. 73—74,
str. 35—57
U ispitivanjima koja proučavaju društveni standard
zaposlenih u slovenačkim privrednim organizacijama,
ix>daci se odnose samo na jednu granu privrede i to na
saobraćaj i veze. Proučavana su sledeča područja
društvenog standarda: 1. stanbena problematika, 2.
regresiranje vožnje na posao i s posla, 3. obrazovanje,
4. godišnja i nedeljna rekreacija, 5. društvena ishrana,
6. dečja zaštita, 7. kulturna i sportska delatnost i 8.
dotacije i prilozi raznim organizacijama, društvima
ili fondovima. Životni standard radnika izrazito zavisi
od ličnih dohodaka, zbog čega je i potrošnja izrazito
individualisana, što je u suprotnosti sa osnovnim prin-
cipima društvenog Eiistema.
I.
NACRT STUDIJE
Predmet raziskave je bila empirična preučitev pomembnejših področij
družbenega standarda delavcev, ki so zaposleni v delovnih organizacijah
prometa in zvez na področju SR Slovenije. Preučili smo naslednja področja
družbenega standarda v omenjenih delovnih organizacijah:
a) stanovanjsko problematiko, stanovanjsko politiko in učinkovitost reše-
vanja stanovanjskih vprašanj. Pri tem smo posvetili posebno pozornost uve-
ljavljanju ekonomskih in samoupravnih odnosov na tem področju;
b) regresiranje voženj na delo in z dela;
c) izobraževanje;
č) letno in tedensko rekreacijo (dopuste, izlete ipd.);
d) družbeno prehrano;
e) otroško varstvo;
f) kulturno in športno delovanje;
g) še nekatera druga področja družbenega standarda, ki jih financirajo
delovne organizacije same. S tem mislimo zlasti na dotacije ali prispevke raz-
nim organizacijam, društvom ali skladom (društvu upokojencev, sindikalni
podružnici, kulturnemu društvu, prispevke za šolstvo, za zdravstveno varstvo
in podobno).
Ce sumiram: zanimale so nas naslednje postavke družbenega standarda:
viri in višina sredstev skupne porabe, motivi in razlogi, zaradi katerih se v
delovnih organizacijah odločajo za določeno politiko, kdo so dejansko nosilci
določene politike in seveda politika sama.
35
v jugoslovanski literaturi, ki kakorkoli obravnava družbeni standard v
globalu ali le njegove elemente, nismo uspeli zaslediti ustrezne definicije druž-
benega standarda v delovnih organizacijah. Zato morda ne bo odveč, če pojem
»družbeni standard« v tem konteksu na kratko pojasnimo oziroma opredelimo.
Družbeni standard, ki ga obravnavamo v naši raziskavi, je tisti del sploš-
nega standarda tako posameznika kot družbe v celoti, ki je posledica ne-
posrednega angažiranja delovnih organizacij z lastnimi sredstvi. Ta sredstva
se načelno niti ne dajejo niti ne trosijo individualno, vendar zvišujejo življenj-
ski standard delavcev. Torej ne mislimo s tem niti na individualne osebne
dohodke (in s tem povezano individualizirano potrošnjo), niti ne mislimo na
sredstva, ki so jih delovne organizacije po predpisih dolžne dajati za različne
oblike skupne porabe v najširšem pomenu, zlasti za zdravstvo, šolstvo in druge
dejavnosti skupnega interesa. Torej obravnavamo z raziskavo tisto področje
standarda, ki je nekje v sredini med obema navedenima oblikama porabe.
Naročnik je postavil raziskovalni skupini razmeroma velike zahteve. Lahko
jih strnemo v tele točke:
1. zbrati in urediti podatke, iz katerih bo razvidna višina in struktura
sredstev, ki jih delovne organizacije izločajo za omenjena področja družbenega
standarda;
2. ugotoviti sovisnosti med višino sredstev, ki jih delovne organizacije
dajejo za družbeni standard (v globalu in za posamezne oblike družbenega
standarda), in nekaterimi značilnimi kazalci njihovega gospodarjenja in po-
slovanja;
3. analizirati in pojasniti politiko in odločitve, ki jih delovne organizacije
in njihovi organi upravljanja sprejemajo na tem področju;
4. spoznati mnenja, obveščenost, ocene, stališča in predloge delavcev o
aktualnih vprašanjih standarda v njihovih delovnih organizacijah;
5. na podlagi empiričnega gradiva predlagati in priporočiti potrebne eko-
nomske in politične rešitve.
Da je bilo smiselno postaviti takšne cilje oziroma preučiti omenjeno
področje, nam izpričuje že en sam podatek: zajete delovne organizacije pro-
meta in zvez (53 po številu) so v letu 1967, to je v letu, za katerega smo
zbirali podatke, vložile v družbeni standard skupno 81,481.025 N din ali v po-
prečju 2184,30 N din na zaposlenega delavca. Prav gotovo lahko trdimo, da so
bila to precejšnja sredstva, ki so imela dokajšen vpliv na življenjski standard
delavcev.
Ker se na tem mestu ne moremo spuščati v podrobnejši opis in utemelje-
vanje uporabljenega metodološkega pristopa, bomo omenili le njegove pogla-
vitne značilnosti. S tem mislimo na izbor delovnih organizacij, od katerih smo
dobili podatke, na izbor (vzorčenje) delavcev, ki smo jih anketirali, in na
ustrezne metode in tehnike zbiranja podatkov.
Podatke, ki smo jih v načrtu označili kot ustrezne ciljem naloge, smo
zbirali z vprašalniki. Zbirali smo jih pri dveh virih: pri strokovnih službah
v delovnih organizacijah in pri delavcih. Družbeni standard smo preučevali in
analizirali s treh vidikov: z ekonomskega, v katerem smo prikazali stanje
z ekonomskimi (lahko rečemo tudi objektivnimi) podatki, s psihosociološkega
vidika, s katerim smo spoznali subjektivna mnenja (reakcije) delavcev o teh
(istih) vprašanjih, in s političnega vidika. Torej je šlo za interdisciplinarno
raziskavo, ki je imela za splošnejši cilj postavljen globalni, celostni prikaz
in opis obravnavanega problema.
Za zbiranje relevantnih podatkov (po svoji naravi izključno empiričnih)
smo uporabili tri raziskovalne instrumente: Vsebina posameznih vprašalnikov
(instrumentov) je bila takale: vprašalnik I je vseboval podatke, ki so bili
povsem finančnega značaja. Ta vprašalnik so izpolnjevali računovodje oziroma
računovodski sektorji. Pri tem so uporabljali različne dokumente, za nekatere
zahtevane podatke pa so morali napraviti originalne izračune oziroma zbrati
podatke, ki jih standardni dokumenti ne vsebujejo. Poglavitni značilnosti tega
vprašalnika sta bili: prvič, iskanje podatkov o virih financiranja posameznih
oblik družbenega standarda in drugič, struktura in načini porabe teh sredstev.
Vprašalnik II smo uporabili za zbiranje podatkov o politiki družbenega
standarda v delovnih organizacijah. Vsebina tega vprašalnika je dopolnjevala
vsebino vprašalnika I. S tem vprašalnikom smo namreč osvetljevali družbeni
standard z nefinančnimi kazalci. Ta vprašalnik so izpolnjevali predvsem sekre-
tarji oziroma vodje splošnih služb v podjetjih.
Z vprašalnikom III pa smo spraševali delavce oziroma zbirali njihova
mnenja in predloge o istih vprašanjih.
36
Na ravni strokovnih in upravnih služb smo torej za podjetja kot celote
zbirali podatke z vprašalnikom I in II, delavce pa smo z vprašalnikom III
spraševali po njihovih mnenjih in stališčih. Vsi trije vprašalniki so obravnavali
isto problematiko, vendar vsak s svojega izhodišča.
Idealni raziskovalni načrt je predvideval, da bi zbrali podatke od vseh de-
lovnih organizacij prometa in zvez, vendar smo morali pri praktičnem raz-
iskovalnem načrtu poiskati sprejemljivejše rešitve. Izpolnjene vprašalnike I
in II nam je vrnilo od skupno 66 podjetij prometa in zvez (ki pomenijo popu-
lacijo) 53 podjetij ali 80 "/o. To pomeni (po zelo grobi oceni), da so sredstva, ki
so bila vložena v družbeni standard v vseh delovnih organizacijah prometa in
zvez, za približno 10 "/o večja od sredstev, navedenih v tej analizi. Vprašalnikov
niso izpolnila predvsem manjša podjetja. Ne glede na ta izpad so dobljeni
podatki in izračuni za delovne organizacije prometa in zvez dovolj reprezen-
tativni.
Poseben vzorec smo uporabili za mnenjski vprašalnik (vprašalnik III). Od-
ločili smo se za vzorec v dveh stopnjah. Enote 1. stopnje —• podjetja — so
bile izbrane stratificirano. Enota vzorčenja je bila delovna enota podjetja. V
vzorec je prišlo 82 delovnih enot posameznih podjetij prometa in zvez. Enote
2. stopnje — delavce — smo izbirali slučajno sistematično, in sicer v razmerju
s številom zaposlenih v posamezni delovni enoti. Stopnja izbora enot 2. stopnje
je bila vnaprej izračunana, začetni izbor pa je temeljil na uporabi slučajnih
številk. Skupno smo anketirali 721 delavcev.
Naročnika raziskave sta bila republiški odbor sindikata delavcev prometa
in zvez za Slovenijo in republiški svet sindikatov za Slovenijo. Raziskavo so
opravili strokovni sodelavci centra za raziskovanje javnega mnenja pri re-
publiškem svetu sindikatov za Slovenijo.
Povzemam nekatere bistvene ugotovitve raziskave.
П.
NEKAJ OSNOVNIH PODATKOV
Družbeni standard je danes že skoraj izključno domena delovnih orga-
nizacij. Družbena in ekonomska reforma je na tem področju življenjskega
standarda delovnih ljudi prinesla vrsto korenitih sprememb in ukrepov; sicer
pa je težko res natančno opredeliti, kakšne so te spremembe. Vzrok je v tem,
da nismo delali enakih ali podobnih raziskav družbenega standarda pred uve-
ljavitvijo zakonov o gospodarski in družbeni reformi. Ne glede na to (pomemb-
no) pomanjkljivost, ki gotovo zmanjšuje tehtnost naših sklepov, pa še vedno
ostajajo na razpolago drugi podatki, ki dovoljujejo interpretacijo sedanjega
stanja in sedanjih pojavov (vsaj delno) tudi s širših vidikov. Po eni strani ne
smemo prezreti zapletenosti družbenega standarda, po drugi pa neenotnosti
metodoloških osnov in načinov, po katerih v delovnih organizacijah zajemajo
v to področje vložena sredstva. Podatki, ki jih navajamo, so takšni, kot so
jih dale delovne organizacije. Njihove verodostojnosti nismo posebej preverjali
(razen običajnih računskih kontrol). To je druga pomanjkljivost naše raziskave.
Z upoštevanjem teh dveh omejitev si bo lahko vsakdo, ki se bo poglobil
v pričujoče gradivo, ustvaril tudi svojo sodbo in s tem prispeval k realnejšemu
vrednotenju in prikazovanju splošnih in posebnih ugotovitev.
Reforma je prinesla delovnim organizacijam pravico, da razpolagajo z več-
jim delom ustvarjenega dohodka. Glede na to smemo sklepati, da so delovne
organizacije dobile po eni strani večje materialne možnosti tudi za financi-
ranje družbenega standarda, po drugi strani pa so seveda njihove obveznosti
do delavcev — do njihove rekreacije, njihovega izobraževanja itd. postals
večje, ker so zunanji, tradicionalni viri začeli usihati. Toda nekateri podatki
kažejo, da se sredstva za družbeni standard manjšajo, čeprav se je v istem času
materialna osnova delovnih organizacij okrepila.
Nekaj podatkov o anketiranih delovnih organizacijah:
V letu 1967 je bilo skupno zaposlenih (poprečno) 37.303 delavcev, od tega
v železniških podjetjih in zavodih 18.933, v PTT podjetjih 4264, v cestnih
podjetjih 2384, v cestno-transportnih podjetjih 8826 in v drugih podjetjih 2896.
Nekateri ekonomski kazalci oziroma podatki o poslovanju teh dejavnosti
za leto 1967:
37
0.1. Delovne organizacije so za družbeni standard dale v poprečju 2184,30
novih din na zaposlenega
To niso majhna sredstva (v celoti znašajo za anketirane delovne organiza-
cije 81,481.025 N din za leto 1967), seveda pa je drugo vprašanje, če tudi
zadoščajo. Poprečje, ki smo ga omenili, nas ne sme zavesti k sklepanju, da med
delovnimi organizacijami ni razlik. Razlike so, in sicer občutne. V analizi smo
zasledili delovno organizacijo, ki je vložila v družbeni standard 139,60 N din na
zaposlenega, in delovno organizacijo, ki je vložila 101.343,50 N din na zaposle-
nega (!!). Ta delovna organizacija ima 7 (!) zaposlenih. Najbrž je oba ekstremna
primera težko razložiti.
Kaj pravzaprav pomenijo ta sredstva oziroma kolikšen je njihov delež pri
oblikovanju življenjskega standarda nasploh? Drugače rečeno, ali se zaradi
vlaganj sredstev v družbeni standard v višinah, ki smo jih navedli, bistveno
ali vsaj opazno spreminja delež, ki ga imajo pri življenjskem standardu zgolj
osebni dohodki? Vprašanje je primerno še zlasti zato, ker sta principa delitve
in poraba obeh vrst beneficij za opravljeno delo v temeljih različna: prvi način
izhaja iz načela solidarnosti med delavci, drugi pa iz načela nagrajevanja po
delovnih uspehih. Odgovor nam prikazuje tabela, ki ponazarja razmerje med
poprečnim osebnim dohodkom in višino sredstev, vloženih na enega zapo-
slenega:
Delovne organizacije prometa in zvez so potemtakem poleg osebnih do-
hodkov v poprečju izplačale za družbeni standard še 2,17 Vo neto mesečnih
osebnih dohodkov oziroma 2184,30 N din na zaposlenega delavca. Pri razlagi
zgornje tabele velja opozoriti, da so v nekaterih delovnih organizacijah z zelo
visokimi osebnimi dohodki namenili družbenemu standardu zelo malo sredstev.
Vzrok za takšno politiko je gotovo v tem, da so delavci teh dejavnosti veči-
noma službeno odsotni, zaradi česar so tako potrebe kot zmožnosti skupne
potrošnje močno omejene. Ne more pa biti to edini razlog. Preden poskušamo
dokončno oceniti praktično vrednost in učinke obravnavanih sredstev in vzpo-
redno s tem tudi politiko, ki pogojuje višino obravnavanih naložb, si oglejmo,
kolikšen delež pomenijo sredstva družbenega standarda v strukturi vseh bene-
ficij, ki jih zaposleni dobivajo na podlagi delovnega razmerja.
Kot je razvidno iz podatkov, so delovne organizacije od sredstev, ki so jih
namenile za življenjski standard delavcev, le 15 "/o izločile za skupno potrošnjo,
preostalih 85 <>/» pa so izplačale v obliki osebnih dohodkov. Drugače povedano:
standard delavcev je izrazito odvisen od osebnih dohodkov. Kot kažejo nekateri
statistični kazalci, se izplačila prek osebnih dohodkov še naprej povečujejo na
račun izplačil za družbeni, kolektivni standard. O posledicah takšnih premikov
38
(zlasti dolgoročnih) bomo govorili pozneje. Enotna razlaga omenjenega razmer-
ja bo nujno ostala površinska, nedodelana in celo neobjektivna. Ce ne upošte-
vamo absolutnih številk, torej višine osebnih dohodkov, ki jih izplačujejo
podjetja, nam ta razmerja omogočajo sicer resnično, vendar precej grobo sliko.
Ce so osebni dohodki visoki, bo pri istem odnosu med njimi in sredstvi druž-
benega standarda tudi višina vlaganj v kolektivno potrošnjo višja. To nas
zanima prav toliko, če ne še bolj kot razmerja sama. V vsakem primeru pa drži,
da sredstva, vložena v družbeni standard, niso zadostna. Potrebe po otroškem
varstvu, stanovanjih itd. postajajo celo vse bolj pereče, nujne. Mnoge delovne
organizacije niso mogle niti zadržati že doseženega družbenega standarda.
Posebej nas je zanimalo, v kolikšni meri dejavnosti sistematično vplivajo
na vlaganja sredstev bodisi za posamezne oblike družbenega standarda bodisi
v celoti. Statistični preizkusi* so pokazali, da dejavnost (železniška podjetja,
PTT podjetja, cestna podjetja, cestno-transportna podjetja in druge dejavnosti)
nima nobenega učinka na te okoliščine. To pomeni, da vpliva samo delovna
organizacija in težnje v njej.
0.2. V kakšne namene je bil uporabljen denar
Omenili smo že, da gre za sredstva, ki znašajo 2184,30 N din na zaposle-
nega. Seveda ni nič manj pomemben in nič manj zanimiv podatek o učinkih
teh vlaganj oziroma o tem, v kakšne namene so ta sredstva vložili. Odgovore
na ta vprašanja nam daje tabela:
Med posameznimi dejavnostmi prometa in zvez ni izrazitih razlik, zato
lahko govorimo o neki enotni ali vsaj podobni politiki družbenega standarda
v delovnih organizacijah prometa in zvez. Daleč največ vlagajo delovne orga-
zacije za reševanje stanovanjskega standarda svojih delavcev: dobro polovico.
Domnevamo, da razvrstitev posameznih področij družbenega standarda v zgor-
nji tabeli pomeni tudi vrstni red pomembnosti in aktualnosti teh področij
standarda. Menimo, da delovne organizacije vlagajo sredstva sorazmerno s po-
trebami in v skladu s sprejeto politiko. Ce pa pogledamo vlaganja v družbeni
standard z druge strani in če pregledamo samo število oziroma odstotke delov-
nih organizacij, ki so se bolj zavzele za posamezna področja standarda (ne
glede na finančni obseg njihovih prizadevanj), dobimo povsem novo podobo
stanja. Obstaja razkorak med velikostjo finančnih sredstev, vloženih v posa-
mezno obliko družbenega standarda, in številom organizacij, ki so to obliko
standarda financirale. Razlog za to je lahko samo eden: delovne organizacije
so osredotočile razpoložljiva sredstva v financiranje manjšega števila področij
standarda (nekatere v ena, druge v druga). Domnevamo, da v delovnih orga-
nizacijah niso naključno izbirali področij, ki so jih v celoti zanemarili, marveč
da je izbor ustrezal njihovim potrebam (tistim, ki so bile najmanj zadovoljene).
Pri ocenjevanju razvitosti skrbi za neko področje družbenega standarda mo-
ramo potemtakem vedno, kadar so ocene posplošene, upoštevati dva vidika:
višino vloženih sredstev in število organizacij, ki so ta sredstva vložila. Po-
glejmo tabelo:
* Uporabili smo analizo variance. Skupinski znak je bil pomemben le pri sred-
stvih za izlete. Pojasnjena varianca je znašala v tem primeru 35,40/0, druge vrednosti
pojasnjene variance so manjše od 10 "/o in torej kažejo na zelo majhen vpliv skupin-
skega znaka — dejavnosti.
39
Morda so v eni izmed delovnih organizacij imeli stanovanjsko vprašanje
ustrezno rešeno za vse zaposlene in zato niso več vlagali v te namene. Žal pa
ne moremo reči za dve delovni organizaciji, ki sta se odrekli izobraževanju,
da so njuni delavci že dovolj izobraženi. Omeniti moramo še 17 "/o (!) delovnih
organizacij, ki so vsaj nekaj dinarjev dala za kulturno življenje svojih delav-
cev, medtem ko preostalih 83 "/o organizacij za kaj takega ni čutilo potrebe.
Pomisleke zaslužijo tudi podatki, da 8 */o delovnih organizacij ni dalo regresov
za dopuste (še tam, kjer regrese dajejo, ljudje ne hodijo na dopuste!), da le
50 "/o organizacij regresira letovanje v počitniških domovih itd.
Kako se trosijo sredstva za družbeni standard, nam nazorno kaže še
tretji vidik analiziranja, namreč število delovnih organizacij, ki vlagajo v
posamezna področja največ sredstev.
Zgornja razpredelnica jasno potrjuje prejšnje ugotovitve: nekatere delov-
ne organizacije močno odstopajo od poprečij, to pomeni, da različne delovne
organizacije pripisujejo različen pomen posameznim področjem družbenega
standarda.
Od česa vsega je odvisna višina sredstev, ki jih delovne organizacije dajejo
za stanovanja, počitniške domove itd.? Predvsem od politike, prizadevnosti in
posluha organov upravljanja. Preseneča pa nas, da akumulativnost delovnih
organizacij nima pomembnejšega vpliva.
0.3. Viri financiranja družbenega standarda
Družbeni standard financirajo delovne organizacije predvsem iz petih
virov: iz sklada skupne porabe, iz stanovanjskega prispevka, materialnih stro-
škov, osebnih dohodkov in iz dohodka pred delitvijo. Kakšni so deleži teh virov?
Iz sklada skupne porabe se oblikuje 45,1 */o sredstev. To je seveda najmočnejši
vir. Verjetno bi bil še močnejši, če v večini občin tega sklada ne bi obdavčili.
Ker obdavčenje sklada skupne porabe naknadno zmanjšuje že tako pičla sred-
stva, delovne organizacije niso več v takšni meri kot pred leti zainteresirane,
da bi čim več vložile v ta sklad. V skladih skupne porabe je poprečno 985,00
novih dinarjev na zaposlenega, sicer pa so glavni vir sredstev za stanovanja,
počitniške domove, izlete, športno dejavnost, kulturno dejavnost itd.
Skladi skupne porabe niso bili obdavčeni samo v 10 delovnih organiza-
cijah. Mnoge delovne organizacije pa so v občinah, kjer so ti skladi obdav-
čeni, napovedale za leto 1968 zmanjšanje omenjenih skladov. To je posledica
premalo premišljenih ukrepov in neizdelane politike.
Iz materialnih stroškov (na zaposlenega znese ta vir 546,70 N din) krijejo
delovne organizacije pretežno regrese za prevoze na delo in z dela, izobraže-
vanje in še nekatere oblike družbenega standarda, dajejo pa tudi dotacije
raznim društvom, organizacijam, občinam itd. Vir zajema 25 "/o vseh obrav-
navanih sredstev.
40
stanovanjski prispevek — kot tretji najmočnejši vir — se oblikuje iz
obveznega prispevka na osebne dohodke. Ta vir pomeni 22,2 "/» celotnih sred-
stev, vloženih v družbeni standard, in sicer s 485,30 N din na zaposlenega. Ta
sredstva so bila v celoti namensko porabljena.
Drugi viri so manjšega pomena. Osebni dohodek zajema 2,2 »/o vseh sred-
stev (48,90 N din na zaposlenega), dohodek pred delitvijo 0,5 "/o (oziroma 12,20
novih dinarjev na zaposlenega) in drugi viri znesejo skupaj 4,3 *>/» (94,00 N din
na zaposlenega). Iz omenjenih virov pokrivajo delovne organizacije stroške za
režijsko osebje, če je le-to zaposleno v dejavnostih v zvezi z družbenim stan-
dardom, dajejo za razna nadomestila za prevoze in študijske dopuste, subven-
cije in podobno.
Delovne organizacije pogosto uporabljajo povsem različne vire za kritje
enakih stroškov in za vlaganje v iste prvine posameznega področja družbenega
standarda. Menimo, da to kaže, da tudi v zakonodaji financiranje družbenega
standarda ni najbolje urejeno in da je verjetno že v tem začetek tako različne
politike, kot jo opažamo v organizacijah z istimi potrebami in istimi struk-
turami. Nikakor pa seveda ne moremo vse krivde za pomanjkljivosti, ki jih
ugotavlja analiza, zvaliti na deloma pomanjkljivo zakonodajo.
1. STANOVANJSKA PROBLEMATIKA ZAHTEVA
DOLGOROČNO POLITIKO
Stanovanjska problematika je zajeta in razčlenjena predvsem na podlagi
podatkov za eno poslovno leto, to je za leto 1967. Iz tega sledijo nekatere
omejitve, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi sklepov in posplošitev.
Menimo pa, da dinamika na tem področju ni takšna oziroma da v stanovanj-
skem gospodarstvu v zadnjih dveh letih ni prišlo do tako bistvenih sistemskih
sprememb (in jih tudi ne pričakujemo), da podatki ne bi dajali dovolj argu-
mentiranega gradiva za dolgoročnejše planiranje politike. Pri tem mislimo
zlasti na materialne možnosti delovnih organizacij, na intenzivnost stanovanj-
skih potreb, na pravne in samoupravne poti obravnavanja te problematike itd.
Lahko trdimo, da stanovanjski standard zaostaja za splošnim življenjskim stan-
dardom. Ta razkorak povzroča predvsem prepočasno in nedosledno uresniče-
vanje sistemskih rešitev in načel stanovanjske reforme. To pa ni v skladu
s prizadevanji za izboljšanje osebnega in družbenega standarda delavcev.
Moramo poudariti, da pri obravnavanju naših empiričnih podatkov ne bi
smeli prezreti teh najsplošnejših ugotovitev. V bistvu gre za to, da hkrati
upoštevamo ekonomska in sociološka izhodišča stanovanjskega standarda, da
hkrati obravnavamo materialne možnosti družbe in posameznikov ter sistem-
ske rešitve. Socialne, ekonomske in politične odločitve pa seveda ne morejo
sloneti samo na delovnih organizacijah, marveč zahtevajo tudi družbeno za-
vzetost.
1.1. Normativna urejenost
Načelno naj bi vsi elementi odločitev, ki kakorkoli zadevajo stanovanjska
vprašanja, temeljili na internih aktih. Pravilniki o stanovanjih so del notranje
zakonodaje in morajo vsebovati izhodišča za usmerjanje, vodenje in uresni-
čevanje splošnih smernic in političnih programov. Poleg tega je prav gotovo
eden izmed pomembnih ciljev teh pravilnikov, da vsak zaposleni lahko spozna
in oceni svojo perspektivo, ki jo ima v delovni organizaciji. Že površen vpo-
gled v normativno urejenost tega področja standarda kaže, da stanja ne moremo
v celoti oceniti zadovoljivo.
S povsem numeričnega vidika je z normativnimi akti takole: na podlagi
pravilnika rešuje stanovanjski standard 67 «/o preučevanih delovnih organizacij
oziroma dve tretjini. Z načelnimi sklepi organov upravljanja se loteva te pro-
blematike nadaljnjih 10 "/o. Preostalih 23 "/o- delovnih organizacij pa ne uporablja
ne enega ne drugega načina.
Razmišljanja vreden je podatek, da 23 "/o organizacij nima niti pravilnika
niti načelnih sklepov organov upravljanja. Torej se lotevajo teh človeško iz-
redno občutljivih in za življenje ter delovno sposobnost delavcev nadvse po-
membnih vprašanj z občasnimi odločitvami organov upravljanja ali pa celo
brez tega. Takšno pomanjkanje dolgoročnosti in programiranja po eni strani
zmanjšuje učinkovitost reševanja stanovanjskih vprašanj, po drugi pa vnaša
med ljudi negotovost in nezadovoljstvo. Kljub temu, da je stanovanjski stan-
dard eden najpomembnejših elementov delovne sposobnosti ljudi in hkrati
41
bistvena prvina življenjslce ravni nasploh, ugotavljamo, da je v določenem
številu delovnih organizacij (ki so resda v manjšini) z normativnega vidika
to vprašanje zanemarjeno.
Kako gledajo na tovrstne pravilnike delavci v tistih organizacijah, kjer jih
seveda imajo? V ta namen smo jim zastavili vprašanje, ali soglašajo s pravil-
nikom o delitvi stanovanj. In njihovi odgovori:
da    ........ 50 "/o
ne     ........ 14 »/o
pravilniiia ne poznam . 32 »/o
pravilnika nimamo   .   . 4 "/c
Odgovori so se osredotočili na dve kategoriji: prevladujejo pozitivni odgo-
vori (čeprav jih je samo polovica) in pa odgovori, ki izražajo nepoznavanje
in neobveščenost. Ce upoštevamo samo tiste, ki pravilnik poznajo, vidimo, da
pretežna večina z njim tudi soglaša. Verjetno je ta ugotovitev za tiste delovne
organizacije, ki ta pravilnik imajo, ugodna, saj izraža soglasje velike večine s
sprejetimi normami. To nas prepričuje, da je delovnim organizacijam (točneje
67 ", o) uspelo uskladiti interese posameznih skupin zaposlenih. Seveda govorimo
le o normativni zadovoljitvi pričakovanj, zahtev in želja delavcev. Prav gotovo
so tudi ljudje, ki ne soglašajo z obstoječimi pravilniki, ker menijo, da so do
njih ali nasploh krivični, ker protežirajo posamezne skupine delavcev, ker po-
stavljajo preostre pogoje, ker so pi'emalo konkretni itd. Morda nekateri menijo,
da pravilniki ne omogočajo dovolj hitrega reševanja stanovanjskih zadev. Zato
ne bo odveč opozoriti, da imajo delovne organizacije dokaj omejena sredstva.
S tem hočemo povedati, kje vse imajo korene negativna, odklonilna stališča in
da jih ne moremo vedno sprejeti kot utemeljena.
Od delovnih organizacij smo želeli dobiti podatke o merilih, po katerih
delijo sredstva. Pri tem smo ugotovili, da se le-ta v posameznih delovnih orga-
nizacijah močno razlikujejo. To v prvi vrsti kaže na precejšnjo neenotnost po-
litike. Sicer se ne zavzemamo ?a stališč?, da bi moral za vse organizacije veljati
en sam koncept in en sam način vrednotenja posameznih kriterijev, toda tudi
ob upoštevanju tega moramo reči, da so kriteriji tako raznoliki, da upravičeno
lahko ugotovimo:
1. neenotnost je tolikšna in takšna, da opozarja na pomanjkanje širšega
družbenega dogovora. Težko je namreč delavcu v eni delovni organizaciji za-
dovoljivo razložiti, da se pri njih delovna doba najbolj upošteva, medtem ko
v sosednjem podjetju delovna doba pomeni zelo malo;
2. nismo prepričani, da imajo vse delovne organizacije preučen in logičen
sistem, ki zagotavlja pomembnost in vrednost posameznih meril. To je sicer
splošna ocena, zato bi terjala nadaljnje preučevanje.
Te trditve in domneve bomo podkrepili na dva načina. Spodnja tabela
ilustrira raznolikost, s katero imamo opraviti pri številu kriterijev, ki jih upo-
rabljajo posamezne delovne organizacije:
Glede na številke iz zgornje tabele moramo zapisati tole: skoraj polovica
delovnih organizacij (48 */o) pri različnih oblikah reševanja stanovanjskih pro-
blemov upošteva zelo veliko kriterijev — sedem do osem. Spodbudno je dej-
stvo, da niti v eni organizaciji ne rešujejo prošenj za stanovanja ad hoc, čeprav
moramo izraziti dvom v objektivnost reševanja stanovanjskih zadev v tistih
delovnih organizacijah, ki se opirajo samo na en kriterij. Ne gre za dajanje
navodil o številu kriterijev, to je in ostane domena organov upravljanja v
delovnih organizacijah. Prav gotovo pa upoštevanje manj kot štirih ali petih
bistveno različnih kriterijev le težko pripelje do čimbolj objektivne odločitve.
42
Delovne organizacije pripisujejo nekaterim kriterijem večji pomen, drugim
pa manjši. Dober pregled relativnili vrednosti kriterijev nam daje spodnja
tabela:
* Niso upoštevali tega kriterija.
Omenimo naj, da med rangi niso enake razlike. Kriterij, ki je po razvrstitvi
v zgornji tabeli npr. na 8. mestu, ni osemkrat manj vreden kot kriterij, ki je
na prvem mestu. Vrednost istega kriterija je v različnih delovnih organizacijah
zelo različna. Zato bi bilo še prav posebej zanimivo analizirati pravilnike o
stanovanjih s teh vidikov in ugotoviti socialna, ekonomska in druga načela,
ki so vplivala na vsebino pravilnikov.
Takšno je stanje s pravno-normativnih gledišč. Ne bo odveč, če stanje
osvetlimo še z neformalne strani. V anketne liste smo zapisali med drugim
tudi vprašanje: kaj bi se moralo najbolj upoštevati pri odločanju o tem, kdo
naj dobi stanovanje ali posojilo za stanovanje (hišo). Torej smo še enkrat želeli
sestaviti vrstni red kriterijev, v katerem bi bili le-ti razvrščeni po pomemb-
nosti, kakršno jim pripisujejo anketiranci. Torej gre za isto razpredelnico, kot
smo jo že navedli, samo da vir informacij tokrat ni isti. Primerjava obeh
razvrstitev bo pokazala skladnost oziroma neskladnost prakse, torej obstoje-
čega, normativnega z zaželenim in pričakovanim. Lestvica kriterijev, ki smo
jo dobili z obdelavo odgovorov na omenjeno anketno vprašanje (delavcem), je
takale: pri odločanju o tem, kdo naj dobi stanovanje ali posojilo za stanovanje,
bi morali najbolj upoštevati:
1. stanovanjske razmere............ 28 "/o
2. socialne razmere.............. 26 0/0
3. delovno dobo v podjetju........... 14 «/o
4. število družinskih članov........... U "/o
5. udeležbo v NOB, invalidnost zaradi udeležbe v NOB 9*/o
6. strokovnost kadrov............. 40/0
7. delovno mesto............... 1 */»
8. druge kriterije............... 2 "/o
9. brez opredelitve.............. 5 "/o
V lestvico smo vključili kriterije, ki jih v delovnih organizacijah uporab-
ljajo najpogosteje. Pod kategorijo drugi kriteriji so delavci zapisali še: zdrav-
stveno stanje, prizadevnost pri delu, osebni dohodki, vrstni red prošenj, potreba
po delavcu itd., vendar je bilo takšnih predlogov zelo malo. Druge kriterije je
omenjalo le 15 anketirancev od 721, to je 2 "/o.
Delavci so dali absolutno prednost merilom, ki vsebujejo načela solidar-
nosti, to je stanovanjskim in socialnim razmeram, ki se med seboj prepletajo,
merilom pa, ki temeljijo na individualnih zaslugah ali značilnostih, so dali
manjši poudarek (npr. izobrazbi, udeležbi v NOB itd.).
Strokovnost kot merilo predlagajo v največjem številu delavci z najvišjimi
dohodki, socialne razmere pa zagovarjajo zlasti delavci z nižjimi prejemki;
isto velja za stanovanjske razmere. Število družinskih članov kot najpomemb-
nejši kriterij predlaga dvakrat več neposrednih proizvajalcev kot vodilnih
delavcev. Podoben vpliv kot dohodek ima izobrazba: delavci z višjo ali visoko
izobrazbo predlagajo strokovnost kadrov (26*/o) kot najpomembnejši kriterij,
delavci z nepopolno osnovno šolo pa dajejo temu kriteriju prednost v 8 "/o.
Zadnja skupina delavcev pa zato postavlja v ospredje socialne razmere. Seveda
43
smo zato v nadaljnjih razlagah prisiljeni operirati s poprečji, ki pa niso dovolj
zanesljiva. Vendar se temu ne moremo izogniti.
Skladnost med pomembnostjo kriterijev, kakršna je zapisana v pravilnikih,
in predlogi delavcev je razvidna iz tabele:
Prihaja do nesoglasij, ki pa niso pretirana.* Skoraj bi lahko trdili, da so
pravilniki še kar zadovoljivo »zadeli« hotenja delavcev. To je edino sprejem-
ljivo, saj samo oni plačujejo elemente tega standarda.
1.2. Vsebina pravilnikov ni vedno uresničena
Mnenje, kot smo ga zapisali v naslovu, je mnenje delavcev. V raziskavi
smo razlikovali dvojne ocene: ocene pravilnikov kot deklaracij, kot normativ-
nih aktov, in ocene uveljavljenosti teh deklaracij. Zapisali smo že, da so ocene
pravilnikov kot deklaracij ugodne.
Ocene o uresničevanju pravilnikov v praksi pa so takšne:
pravilnik o stanovanjih:
se upošteva za vse enako..... 38*/o
se ne upošteva za vse enako .   .   . 23"/»
ne vem, pravilnika ne poznam   .   . 34 V»
nimamo pravilnika....... 5"/»
Morda bo razumljivejše, če bomo obravnavali samo mnenja oziroma ocene
tistih, ki so izjavili, da te pravilnike poznajo in so potemtakem tudi kvalifici-
rani za vsaj približno objektivno vrednotenje njihove realizacije. Takšna modi-
fikacija mnenj, ko so izločeni vsi, ki so odgovorili, da o pravilniku ne vedo
ničesar, je dala tele odnose: da se pravilnik upošteva za vse enako, meni 60 "/'o.
da se ne upošteva enako za vse, pa 39*/o. Ocene o uresničevanju teh aktov so
manj ugodne kot ocene njihove vsebine. Veliko je delavcev (preveliko!), ki so
kritično ocenili tiste, ki so zadolženi za spoštovanje samoupravno sprejetih
norm. To smo navsezadnje lahko tudi pričakovali, vendar tako številne kritike
vseeno presenečajo. Prvi korak je sprejetje pravilnika oziroma normativno
opredeljevanje odnosov, drugi, zahtevnejši pa je uresničevanje normativno
izdelanega in sprejetega. Ker je to zadnje ne le zahtevnejše, marveč, kot kaže,
tudi premalo odgovorno normirano delo, prihaja do spodrsljajev. Tega mnenja
sicer ne moremo imeti za končno resnico, čeprav bi bili tudi nižji odstotki
tistih, ki menijo, da se pravilniki o stanovanjih ne upoštevajo, še vedno za-
skrbljujoči.
Ugotovili smo dve pomanjkljivosti: prvič, v sami notranji zakonodaji so
ponekod potrebne spremembe (če jo sploh imajo), in drugič, teh aktov v de-
lovnih organizacijah ne spoštujejo tako, kot bi jih morali. Kakšne posledice
imajo takšni postopki, zlasti za afirmacijo samoupravljanja in medsebojne
odnose ter psihosocialno klimo v delovnih organizacijah, ni treba posebej
razčlenjevati.
1.3. Dejanske potrebe po stanovanjih
O potrebah po stanovanjih v delovnih organizacijah veliko razpravljajo,
čeprav dostikrat razprave ne temeljijo na dokumentiranih podatkih, marveč
zgolj na predvidevanjih. Zato smo v naši raziskavi temu posvetili še prav
posebno pozornost.
Poglejmo najprej te potrebe po izjavah anketirancev:
* Spearmov koeficient korelacije ranga ima vrednost 0,68.
44
Lahko rečemo, da je s svojim stanovanjskim standardom zadovoljnih
približno 58*/» ali vsak drugi delavec.
V delovnih organizacijah, od katerih smo zbrali podatke — 56 po številu —
je bilo v letu 1967 vloženih ali je ostalo še iz prejšnjega leta nerešenih 2822
prošenj ozirom.a vlog za stanovanje. Tudi če ne upoštevamo določenega števila
delavcev, ki stanovanjskega vprašanja še nimajo urejenega, a niso nikjer
evidentirani (niso vložili prošnje, ker je bil to pogoj za sprejem v delovno raz-
merje ali ker nimajo možnosti za ugodno rešitev ipd.), pomeni zgornji podatek,
da vsak štirinajsti delavec ni imel ustreznega stanovanja. Drugače povedano,
72 od tisoč delavcev je v letu 1967 pričakovalo ali si vsaj upravičeno želelo
dobiti ustrezno stanovanje. Precejšnjemu številu prosilcev so bile njihove
prošnje ugodno rešene, to se pravi, stanovanje je dobilo ali kakorkoli drugače
uredilo (ali začelo urejevati) svoj problem 1013 delavcev, to je 35,2 «/o vseh
vloženih prošenj. Torej se je ob koncu leta 1967 znižalo število prosilcev od
prejšnjih 72 na tisoč zaposlenih na 50 od tisoč zaposlenih.
1.4. Kaj vpliva na intenzivnost reševanja stanovanjske problematike
Teoretično deluje vrsta vplivov: obsežnost potreb oziroma pritisk na sta-
novanja, gospodarski položaj podjetja, število zaposlenih, subjektivno razume-
vanje pomembnosti tega področja standarda za delovno organizacijo in podob-
no. Izredno močna je zveza med višino sredstev, ki so jih delovne organizacije
v celoti namenile družbenemu standardu in višino sredstev, ki so bila vložena
v stanovanja. Nasprotno pa nismo našli posebne sovisnosti med velikostjo
delovnih organizacij in intenzivnostjo reševanja stanovanjskih potreb. Isto
velja za vpliv obsežnosti potreb (imamo delovne organizacije, kjer so bile
potrebe zelo majhne, pa še te so vse rešili in narobe). Tudi višina izločenega
neto osebnega dohodka nima večjega učinka. Sklep bi bil: elementi, kot so
dohodek za razdelitev, izplačani neto osebni dohodki ipd., ne vplivajo po-
membneje na tempo reševanja stanovanjske problematike. Ostane samo še
ugotovitev, da je hitrost reševanja odvisna zlasti od subjektivnih spoznanj
o pomembnosti urejenega stanovanjskega standarda tako za osebno delovno
moralo in delovno sposobnost posameznika kot za poslovni uspeh delovne orga-
nizacije. Ce bi teh subjektivnih naporov in spoznanj bilo več, kot jih je, bi se
kljub težavam stanovanjski fond lahko hitreje večal. Ne trdimo, da delovne
organizacije ne znajo obračati razpoložljivih sredstev. Nasprotno. Vendar bi
verjetno lahko našle kakšna sredstva, ki so jih zdaj trošila za druge, manj
pereče potrebe. Družba je z obveznim prispevkom na bruto osebne dohodke
sicer uvedla določene instrumente, toda to še ne more biti celoten skelet neke
perspektivne, programirane in premišljene politike. To je lahko samo solidna
osnova.
Zajete delovne organizacije so v stanovanja (v eno ali drugo obliko finan-
ciranja) vložile skupno 44,231.896,00 N din. Od tega znaša delež obveznega
stanovanjskega prispevka 18,061.088,00 N din ali 40,8*/», preostala sredstva —
59,2 "/o so dala na podlagi samoupravnih dogovorov.
1.5. Kreditiranje ali dodeljevanje stanovanj
V principu lahko delovne organizacije uporabljajo dva načina reševanja
stanovanjskih vprašanj delavcev: po prvem — v preteklosti močno uveljavlje-
nem — so delovne organizacije kupile stanovanja izključno iz svojih sredstev
in jih dale v najem delavcem, po drugem, ta se uveljavlja v novejšem času,
pa delovne organizacije težijo za združevanjem sredstev podjetja s sredstvi
interesenta — prosilca za stanovanje. Prosilcem nato podjetja odobrijo ustrezen
kredit.
Kakšni načini reševanja stanovanjskih problemov prevladujejo? Kvanti-
tativna razmerja med omenjenima načinoma nam najbolje prikaže tale tabela:
45
Povsod prevladujejo posojila. V globalu je 75 */o delavcev dobilo posojila
in le še 25 "/o stanovanja v najem. Že samo ti podatki potrjujejo uspešnost takš-
ne politike. Pogoji, pod katerimi so delavcem dodeljevali kredite za gradnjo
ali nakup stanovanj, so bili v posameznih delovnih organizacijah precej raz-
lični. Obrestna mera se giblje najpogosteje med 0,5 »/o in l,5^io, čeprav tudi
2 "/o obrestna mera ni izjema. Roki vračanja kreditov so od 5 let pa do 40 let.
Tudi znotraj ene delovne organizacije določajo zelo pogosto rok vračanja
individualno, verjetno glede na višino kredita. Ponekod postavljajo kot pogoj
za pridobitev kredita lastno finančno udeležbo, in sicer od najmanj 10 do
70 "/C. V nekaterih delovnih organizacijah morajo prosilci izpolniti še nekatere
posebne pogoje.
Prikazali bomo tudi podatke, iz katerih je razvidna višina finančnih sred-
stev za stanovanja in njihova razporeditev v posojila delavcem in v nakup
stanovanj (z nakupom mislimo na brezplačno dodeljevanje stanovanj):
Sredstva, namenjena za nakup stanovanj ali odobrena kot posojila za
stanovanja, znašajo 24,913.000,00 N din ali 57,4 */o vseh sredstev za stanovanja.
Preostalih 42,6 "/o sredstev pa je bilo vloženih za stanovanjsko varčevanje pri
kreditnih bankah, za anuitete po kreditih, za investicijska vzdrževanja, za teko-
ča vzdrževanja in še nekatere druge izdatke. Za stanovanjsko varčevanje v
bankah so porabili 23,7 Vo sredstev, za anuitete po najetih kreditih 12,7 "/o, za
investicijska vzdrževanja 3,8 "/o, za tekoča vzdrževanja 1,6 "/» in za druge na-
mene 0,8 "/o vseh stanovanjskih sredstev.
To je faktografska podoba politike delovnih organizacij, ne bo pa odveč,
če si ogledamo še stališča delavcev do te politike. Gre za to, ali delavci takšno
politiko podpirajo ali pa jo zavračajo in težijo k obnavljanju nekdanjih siste-
mov (ko je veljalo, da je delovna organizacija dolžna sama dajati stanovanja).
Da bi spoznali ta stališča, smo vsem anketiranim delavcem zastavili dvoje
vprašanj :
1. Kakšno pot naj bi ubrala vaša delovna organizacija pri reševanju sta-
novanjskih vprašanj delavcev?
2. Ce se zavzemate za brezplačno dodeljevanje stanovanj, kdo naj jih dobi?
Odgovori:
■— delovna organizacija naj da določeno posojilo, preostala sredstva
pa naj si preskrbi posameznik sam 68 %
— vsakdo naj si kupi stanovanje sam, brez pomoči delovne orga-
nizacije 3"/o
— delovna organizacija naj razdeljuje stanovanja brezplačno 25 */o
— ne ve 4 "/o
Ce upoštevamo mnenja delavcev, je med najširšimi sloji proizvajalcev žo
prišlo do kvalitativnih sprememb v načinu obravnavanja stanovanjskega stan-
darda. Gre za bistveno novo vrednotenje načinov in postopkov za reševanje
stanovanjskih zadev. Velika večina je razumela, da gospodarska organizacija
ne more brez velike škode nadaljevati z nekdanjo politiko. Večina ne vidi več
v občini ali »državi« dejavnika, ki je dolžan vsem potrebnim tako ali drugače
preskrbeti stanovanje, v vsakem primeru pa zastonj. Mnenje, da mora to
ostati izključno domena podjetja in sicer brez udeležbe posameznika, pa za-
stopa vsak četrti delavec. Za tak način se zavzema 19 "/o vodilnih delavcev in
28*'/o neposrednih proizvajalcev.
Mnenje, naj delovna organizacija sodeluje oziroma pomaga s posojilom,
zastopa:
60 "/'» delavcev z manj kot 4 razredi osnovne šole.
62 "/o delavcev z izobrazbo od 4 razredov do popolne osnovne šole,
,46________........__________^^.^^____________.____.__________________________
69 "/(» delavcev s poklicno šolo, z izpitom za KV ali VKV,
78 "/o delavcev s srednjo šolo in
89 */» delavcev z višjo ali visoko šolo.
Tistili 25 o/n anketirancev, ki se navdušujejo za brezplačno dodeljevanje
stanovanj, smo posebej povprašali, kdo naj bo deležen takšnih ugodnosti: ali
vsi ali le posameznik. Stanovanje naj dobijo brezplačno:
— vsi zaposleni, brez razlike.............■.....43 «/o
— tisti z nizkimi dohodki in tisti, ki živijo v težkih socialnih razmerah .   ,   54 "/o
— iskani strokovnjaki....................3 "/o
54 "/o v zgornji tabeli opozarja, da se delavci z nizkimi dohodki čutijo
ogrožene ob novem načinu izgrajevanja stanovanjskega standarda. Zato je
verjetno utemeljeno, da delovne organizacije praviloma preučijo težke socialne
probleme in odstopijo od ustaljenih načel na račun socialnih elementov. To
verjetno vsebuje nevarnost, da bi prišlo do zaostrovanja medsebojnih odnosov
v kolektivu, saj navsezadnje ruši principe nagrajevanja po delu. Tovrstne
težave bo treba razumno premostiti, saj na načela humanosti, solidarnosti in
socialnosti tudi v prihodnje ne bo mogoče pozabiti.
Trdnost v mišljenju anketirancev je razvidna iz vprašanja, ki je v tesni
zvezi z zgornjim, ali so možnosti za pridobitev stanovanja enake za vse delavce
ali pa je nekaterim laže priti do stanovanja. Mnenja so deljena:
— možnosti so za vse enake, veljajo isti kriteriji za vse....... 31 "/o
— vodilnim je laže priti do stanovanja.............. 35"/!)
—■ strokovnjakom je laže priti do stanovanja............ 15 "/o
— pomembnejše so zveze kot drugi kriteriji............ 9 "/o
— ne ve.......................... 10 o/o
Samo vsak tretji delavec vidi enake možnosti.
1.6. Planiranje sredstev za stanovanja v letu 1968
Iste delovne organizacije, ki so v letu 1967 vložile v stanovanja 44,232.000,00
N din, so za leto 1968 predvidele približno 35,245.000 N din. Ce se bodo tega
plana držale, potem se bodo vlaganja v to področje družbenega standarda
v letu 1968 v primerjavi z letom 1967 zmanjšala za 8,987.000,00 N din ali za
21 "/o. Izkušnje iz nekaterih naših prejšnjih tovrstnih raziskav kažejo, da se
tako planirana sredstva med letom občutno povečajo. Menimo, da zato ni
razlogov za večjo zaskrbljenost. Sredstva v letu 1968 bodo verjetno ostala na
približno isti ravni, kot so bila v letu 1967. Prej nas lahko zaskrbljuje dejstvo,
da sredstva stagniraj o in da ni upanja, da bi prišlo do povečanja. Seveda je
treba upoštevati še število prosilcev za stanovanja, to pa je razvidno iz na-
daljevanja.
Primerjava sredstev za stanovanja v letu 1967 s sredstvi, ki so planirana
za leto 1968, kaže takole podobo:
Po zbranih podatkih se bodo sredstva za nakup stanovanj v letu 1968
v primerjavi s sredstvi iz leta 1967 zmanjšala za 21 ^/o. To kaže na določen
premik v stanovanjski politiki: od kupovanja stanovanj za svoje delavce želijo
delovne organizacije preiti na vse večjo udeležbo sredstev neposrednih inte-
resentov. Ker pa imamo nasploh opraviti z zmanjševanjem sredstev, ta pre-
mik ni najbolj zanesljiv.
Velikost dinarskih sredstev ima samo absoluten pomen. Mnogo več nam
ti podatki povedo, če prikazana sredstva primerjamo s številom rešenih prošenj.
Naredimo primerjavo za leto 1967 in 1968!
* Za leto 1968 imamo samo ocene, ki so jih dale delovne organizacije,
47
Zgornji indeltsi so dolcaj približni, ker imamo za leto 1968 samo ocene
(predvidevanja) delovnih organizacij tako o številu prošenj, ki jih bodo ugodno
rešili, kot o sredstvih, ki jih bodo za to namenili. Upamo, da bodo te ocene
uresničene bistveno drugače. Ce se bodo uresničile, pomeni, da reševanje stano-
vanjskih vprašanj v letu 1968 močno nazaduje. Nikakor nas namreč ne sme
zavesti podatek, da je manjše število predvidoma rešenih prošenj v letu 1968
posledica manjšega pritiska na stanovanja. Glede na izkušnje smo prepričani,
da pritisk na stanovanja letos ni prav nič manjši, kot je bil leta 1967. Menimo,
da zmanjšano zaposlovanje ni prineslo na to področje bistvenih premikov, in
sicer zato, ker v mnogih delovnih organizacijah lahko na novo sprejeti delavec
zaprosi za stanovanje šele po 2—3 letih zaposlitve.
Prav tako je treba z veliko previdnostjo razlagati podatke, ki dokazujejo,
da bo sicer letos rešeno manjše število prošenj, zato pa bo vsak ugodno rešen
prosilec dobil znatno večja sredstva, kot so jih dobili prej (indeks je 146).
Želimo poudariti, da ni razlogov za samozadovoljstvo. Lahko smo prepričani,
da bodo vprašanja stanovanjskega standarda še nekaj časa zelo aktualna.
2. REGRESIRANJE PREVOZOV NA DELO IN Z DELA
Popraševanje po stanovanjih in s tem težave, v katerih so že itak delovne
organizacije, bi bile še večje, če se del delavcev ne bi vozil na delo. Večina
tistih, ki se vozi s podeželja, ima na neki način stanovanjsko vprašanje rešeno.
To je veljalo vsaj dotlej, dokler so prevozne stroške še praviloma vračali.
Po reformi so se tudi tu stvari zaostrile: delovne organizacije so začele tudi
pri tem iskati notranje rezerve. Prav je, če vprašamo, ali so se lotile tega
iskanja na najbolj primernem mestu, zlasti če upoštevamo dvoje: prvič, da so
se po reformnih ukrepih cene javnih prevozov zvišale, in drugič, da mnogo
ljudi živi izven kraja delovne organizacije in da tudi ne pričakuje ali želi od
nje stanovanja. Vsi ti delavci pa so seveda prisiljeni po takšni ali drugačni ceni
uporabljati prevozna sredstva. Anketa je pokazala, da je teh ljudi 640/0, od teh
se jih vozi na delo do 5 km daleč 25 "/c, nad 5 km pa 39 Vo.
V letu 1967 porabljena sredstva znašajo 1,702.636 N din.
Ta sredstva je izkoristilo 4090 vozačev; to pomeni, da pride v poprečju
na enega vozača 45.60 N din.
Regrese je dodeljevalo 42 delovnih organizacij ali 75 */c organizacij, vklju-
čenih v raziskavo. Glede na to, da so delovne organizacije dale regrese le 4090
delavcem, pomeni, da je bilo te oblike družbenega standarda deležno le 10 «/0
delavcev. Kot smo že omenili, zajemajo sredstva za regresiranje voženj 2 "/o
sredstev, vloženih v družbeni standard.
Kakšno politiko naj imajo glede tega delovne organizacije po mnenjih
delavcev:
— podjetje naj delavcem povrne del prevoznih stroškov....... 57 «/o
— regresi naj se ukinejo, sredstva pa dajejo na nakup stanovanj v kraju
delovne organizacije........,........... 12 «/0
— ta sredstva naj gredo na osebne dohodke............ 16 "/o
— neodločeni........................ 15 »/o
Torej pristaja na regrese le nekaj več kot polovica delavcev. Dolgoročna
politika naj bi predvidevala graditev stanovanj v kraju delovne organizacije.
Seveda potrebe vedno prehitevajo možnosti. Tistih 16 «/9 delavcev, ki želijo
sredstva za regrese dati na osebne dohodke, se verjetno ne vozi in potemtakem
vidijo le svoje ozke osebne interese. Ce bi regrese zmanjševali ali celo
ukinjali, bi to za mnoge pomenilo občuten padec že doseženega življenjskega
standarda. Poleg tega bi ukinitev regresov povzročila tudi nova migracijska
gibanja. Vse to opozarja na občutljivost problema in daljnosežne posledice, ki
jih lahko povzročijo nepremišljeni koraki.
* Za leto 1968 so samo planirana sredstva, verjetno niso dokončna.
48
3. MOTIVACIJA ZA IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH NI ZADOSTNA
Posledica tega, kar ugotavljamo v naslovu (in seveda še drugih okoliščin),
je že mnogokrat ugotovljena neustrezna kadrovska struktura v naših delovnih
organizacijah. Spremembe v tehnologiji in opremljenosti delovnih organizacij,
zahteve po racionalizaciji dela in ne nazadnje tudi vse samoupravne institucije
bodo z vsakim dnem intenzivneje terjale izobrazbo kot temeljno prvino na-
daljnjega napredka in razvoja.
Ukrepi, ki se jih lotevajo v delovnih organizacijah, finančna sredstva in
njihova razdelitev, programi, ki so vodilo te dejavnosti, objektivne možnosti za
izobraževanje nasploh ipd., so vprašanja, na katera bomo poskušali odgovoriti
v analizi.
3.L Delovne organizacije uporabljajo številne oblike izobraževanja
Temu so ponekod posvetili več pozornosti, drugod manj. Po drugi strani
pa so tudi delavci sami zelo različno izkoriščali možnosti za izobraževanje.
Ponekod so spoznali, da izobrazba mora postati del poslovne politike delovne
organizacije, drugod pa sicer priznavajo, da kaj takega ne more škoditi, vendar
menijo, naj bo to v prvi vrsti stvar posameznikov. Rezultati so boljši tam, kjer
so upravni in samoupravni organi uspeli uskladiti interese in hotenja delovne
organizacije z interesi delavcev.
Delovne organizacije so organizirale tele oblike izobraževanja: seminarje,
predavanja, izobraževanje na delovnem mestu, štipendiranje in še nekatere
druge.
3.2. Sredstva za izobraževanje
Izobraževanje je povsem razumljivo terjalo dokajšnja finančna sredstva.
Povsem točnih podatkov o višini teh sredstev sicer ne moremo dati, vendar
se prikazani podatki bistveno ne razlikujejo od dejanskih. Ta omejitev izvira
iz neenotnega beleženja stroškov za potovanja in udeležbo na seminarjih. V
nekaterih delovnih organizacijah so tovrstne stroške doslej knjižili med mate-
rialne stroške. Z upoštevanjem tega lahko sklepamo, da so dejanski stroški
za izobraževanje nekoliko višji od prikazanih.
V letu 1967 je bilo v zajetih delovnih organizacijah porabljeno 12,571.883,00
N din ali 397,00 N din na zaposlenega. Sredstva za izobraževanje pomenijo
15,4"/» vseh sredstev, potrošenih za družbeni standard.
Od zgornje vsote je bilo porabljenih: za štipendije 20,3 */» (na zaposlenega
68,40 N din), za nagrade vajencem 14,0'"/o (47,40 N din na zaposlenega), za dota-
cije šolstvu 42,7^/» (143,90 N din na zaposlenega), za seminarje v podjetju
3,1 "/o (10,70 N din na zaposlenega), za seminarje izven podjetja 5,5'"/o sredstev
(18,70 N din na zaposlenega) in za druge izdatke 14 «/o (47,30 N din na za-
poslenega).
Iz kakšnih virov dajejo delovne organizacije sredstva za izobraževanje?
Na prvem mestu so materialni stroški, ki zavzemajo 94*/» vseh sredstev, sledi
sklad skupne porabe, osebni dohodki in drugi viri.
Za leto 1968 so delovne organizacije predvidele manj sredstev. Vendar smo
prepričani, da plani v času, ko smo zbirali pričujoče podatke, še niso bili
dokončno izdelani in zato prikazujejo manj sredstev, kot jih bodo v letu 1968
dejansko porabili. Ne smemo tudi pozabiti, da 15,4 "/o celotnih sredstev druž-
benega standai-da, ki so namenjena za izobraževanje, ni posebno veliko denarja
(veliko glede na sedanje potrebe in nezadovoljivo kvalifikacijsko strukturo
zaposlenih).
3.3. Napredovanje pri delu — glavni razlog za izobraževanje
Ce ni potrebe in zadostne motivacije, tudi ni človekove aktivnosti. Isto
velja za dodatno izobraževanje. Takšno izobraževanje terja od človeka veliko
volje in prizadevanj. Spoznati motive, zaradi katerih se ljudje odločajo za
izobraževanje, je za izobraževalno politiko zelo pomembno, saj ta spoznanja
lahko koristno uporabimo za propagando. Na vprašanje, kaj vas najbolj spod-
buja, da bi se dodatno izobraževali, smo dobili odgovore, iz katerih smo
sestavili spodnjo lestvico:
1. večje možnosti napredovanja v službi...... 22 «/o
2. večji zaslužek............... 20«/o
3. večja razgledanost in osebno zadovoljstvo .   .   .   , 19 Vo
4. laže bi sodeloval pri upravljanju podjetja .... 10«/o
5. večji ugled med ljudmi........... З^/о
6. ne pogrešam nobene izobrazbe........ 26 "/o
49
Interesi, zaradi katerih se (ali se morda še bodo) zaposleni odločajo za
izobraževanje, so zelo različni: nekatere spodbuja napredovanje v službi, druge
večji zaslužek ipd., vendar je težko reči, da gre samo za en motiv. Govorimo le
o najmočnejšem, običajno pa se vrsta motivov med seboj dopolnjuje.
Večji zaslužek, ki bi ga morda dobili s pridobitvijo višje kvalifikacije ali
z obiskovanjem kakšnega tečaja, spodbuja zlasti tiste, ki najmanj zaslužijo.
Cim višji je zaslužek, manj je med tistimi zaposlenimi zaslužek še motiv
za izobraževanje. In nasprotno, samoupravljanje in usposobljenost za samo-
upravljanje je motiv, ki je naletel na mnogo večji odziv pri delavcih z višjim
zaslužkom kot pri tistih z nižjim. To do neke mere zbuja bojazen, da ne bo še
bolj, kot je že doslej, prišlo do diferenciacije tistih, ki so usposobljeni za samo-
upravljavce, in tistih, ki še niso.
Iz gornje lestvice lahko razberemo, da prevladujejo materialni motivi: od
uspešno zaključenega izobraževalnega tečaja pričakujejo napredovanje ali
večji zaslužek, to pa je običajno v osnovi povezano. Temu ne gre oporekati,
takšne motive lahko samo odobravamo, saj to pomeni, da so v večini delovnih
organizacij izoblikovali take sisteme nagrajevanja, ki silijo k stalnemu izobra-
ževanju in izpopolnjevanju. Ce bi to vsaj do neke mere uspeli uresničiti v vseh
delovnih organizacijah, smo lahko prepričani, da bi bila distribucija odgo-
vorov ob morebitni ponovitvi raziskave čez nekaj let precej drugačna. Dokler
delovne organizacije ne bodo dale tistemu, ki je sposobnejši (zaradi večje
izobrazbe), tudi večje nagrade, dokler ne bodo prizadevanj posameznika plačale
same, toliko časa se bomo lahko brezplodno ukvarjali z iskanjem najrazlič-
nejših navideznih ovir, ki odvračajo ljudi od izobraževanja. Samo s prepriče-
vanjem ne bomo uspeli.
Podobno, kot smo zapisali o vplivu osebnega dohodka na motive za izobra-
ževanje, lahko zapišemo tudi za vpliv izobrazbe: višje izobraženi in vodilni
delavci se želijo izobraževati predvsem zaradi večje razgledanosti in osebnega
zadovoljstva, najnižje izobraženi pa zaradi večjega zaslužka.
Ne bo odveč odgovoriti še na vprašanje, ali se delavci želijo izobraževati
oziroma koliko je takšnih. Gre za to, da vsaj približno ugotovimo, ali so sred-
stva, vložena v izobraževanje, primerna potrebam ali ne. In ne nazadnje,
kaj zaposleni menijo o možnostih za uresničevanje svojih hotenj po splošnem,
strokovnem ali družbenoekonomskem izpopolnjevanju.
Da bi odgovorili na ti dve vprašanji, smo vse te neznanke vključili v raz-
iskavo. Najprej poglejmo, katero izobrazbo delavci najbolj pogrešajo oziroma
koliko je tistih, ki sploh čutijo potrebo po dodatnem izobraževanju.
Dodatne izobrazbe ne pogreša 26*, o anketirancev, torej vsak četrti. Ce
upoštevamo izjave teh 26*/o' zaposlenih, smemo domnevati, da je vsaj večina
izmed njih (če že ne vsi) zadovoljna s svojim delovnim in socialnim položajem
v delovni organizaciji. Takšno zadovoljstvo jim seveda ne zbuja posebno
močne potrebe po ponovnem učenju. Se za ljudi, ki čutijo potrebo po izobrazbi
in vidijo smiselnost tega, je izredno težka odločitev o ponovni vključitvi v
izobraževalni proces. Ce pa nekdo nima niti osnovne potrebe po tem, smo res
lahko prepričani, da takšne odločitve (razen izjemoma) ne bo sposoben sprejeti.
Drugače povedano, večina izmed teh 26*/e», ki je naravnost povedala svoje sta-
lišče, je verjetno ne glede na možnost ostala vsaj začasno nezainteresirana.
Takšni podatki so še bolj neugodni, saj med ljudmi, ki ne čutijo potrebe po
izobraževanju, prevladujejo tisti, ki izobrazbe že itak nimajo posebno veliko
nad osnovno šolo. Skoraj pravilo je, da je med nižje izobraženimi ljudmi naj-
več takšnih, ki ne mislijo obiskovati kakršnihkoli seminarjev, predavanj, teča-
jev ipd. Uresničevanje ustavnih načel o pravici zaposlenih, da sodelujejo v vseh
stopnjah odločanja o kateremkoli vprašanju, zlasti pa še pri odločanju o proiz-
vodnji, delitvi, menjavi in potrošnji, torej o vseh elementih gospodarjenja, zato
ostaja problematično. Ni odveč bojazen o nadaljnji diferenciaciji zaposlenih na
samoupravljavce in poslušalce. Ideja samoupravljanja bo ostala pavšalna, ne-
konkretizirana, če ne bomo vzporedno z demokratizacijo na vseh ravneh
odločanja uspeli tudi usposabljati ljudi za takšno delo. Prav bi bilo, če bi
takšne »samozadovoljneže« s svojo izobrazbo — zlasti mlade — delovne orga-
nizacije in drugi dejavniki z zelo konkretnimi ukrepi postopoma pripravili
k spremembi stališča, nato pa seveda k akciji, k izobraževanju.
Tisti, ki čutijo potrebo po večji izobrazbi, so lahko izbirali med tremi kate-
gorijami: med splošno izobrazbo (dokončanje osnovne šole, učenje tujih jezi-
kov), med družbenoekonomsko (poznavanje pravic in dolžnosti delavcev, po-
znavanje družbenoekonomskih zakonitosti in samoupravljanja itd.) in strokov-
no, ki je v zvezi z delom.
50
Kvantifikacija njihovih izobrazbenih potreb je bila takale:
splošna izobrazba........14 ".'o
družbenoekonomska.......14 Vo
strokovna izobrazba.......46 "/o
Največ delavcev pogreša strokovno izobrazbo, torej izobrazbo, ki jo po-
trebujejo za opravljanje delovnih nalog na delovnem mestu. Ce istovetimo
potrebo po družbenoekonomskem izobraževanju (sem smemo verjetno prišteti
tudi del tistih, ki so izrazili željo po splošnem izobraževanju) s potrebo po čim
bolj kvalificiranem sodelovanju v samoupravljanju, potem smo lahko nekoliko
razočarani. Ni še posebno dolgo, ko smo z anketo ugotovili, da je precejšen
del članov organov upravljanja definiral obratna sredstva kot sredstva, s kate-
rimi razpolaga obrat. Ta podatek, ki ponazarja nivo in obseg znanja anketira-
nih članov samoupravnih organov, sicer ne dopušča pretiranega posploševanja,
prezreti pa ga tudi ne gre. Reči smemo dvoje: da med našimi delavci (in samo-
upravljavci) ni posebno dobrega poznavanja osnov politične ekonomije, zunanje
in notranje zakonodaje itd., in drugič, da tudi pripravljenosti za pridobitev
takšnega znanja ni preveč veliko.
Sicer pa po mnenjih anketirancev tudi možnosti za izobraževanje nimajo
vsi dovolj. Takšnega mnenja je 46*/». Teh odgovorov sicer ne gre jemati dobe-
sedno, ker ne vemo, kakšne ugodnosti so si posamezniki želeli, podoba pa kljub
temu nipreveč ugodna.        _ _
4. DELAVCI ŠE VEDNO GRADE MATERIALNI STANDARD
NA RACUN PREHRANE
Zapostavljanje prehrane in dajanje prednosti materialnim dobrinam je
skoraj tipičen pojav vsake razvijajoče se in ekonomsko delno diferencirane
družbe. V takšnih okoliščinah, ki se ne dajo spreminjati drugače kot z ukre-
panjem, dobiva regresirana in organizirana družbena prehrana v okviru celot- ■
nega družbenega standarda pomembno mesto. Sredstva, s katerimi se regre-
sirajo obroki zaposlenih — bodisi med delovnim časom bodisi izven njega ■— so
dobro naložena. Številne medicinske in psihofiziološke raziskave dokazujejo
povezanost med urejeno, solidno prehrano in delovnimi sposobnostmi. Že v
uvodu smo ugotovili, da se del delavcev pri nas zaradi relativno nizkega živ-
ljenjskega standarda odreka boljši prehrani. To terja od delovnih organizacij
določeno zapolnjevanje nastalih vrzeli. S tem mislimo na organizacijo delavskih
restavracij, bifejev, čajnih kuhinj in podobno, kjer delavci vsaj med delovnim
časom lahko dobijo primeren obrok hrane. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da so
pri zaostrenih možnostih gospodarjenja delovne organizacije tudi tu zelo hitro !
začele iskati notranje rezerve: začele so zmanjševati ali ukinjati regrese, ki so i
jih dajale doslej. Posledice takšnih ukrepov so bile enosmerne: zmanjšanje ;
interesa za storitve delavskih restavracij. Nismo prepričani, da ob sedanjih ;
poprečnih dohodkih družine lahko ukinemo regresiranje prehrane brez ne- j
gativnih posledic oziroma jo v celoti prenesemo na osebno potrošnjo. Ugotovili i
smo že, da se veliko delavcev vozi na delo tudi več kot 5 km daleč, zaradi ;
česar njihov delavnik ne traja 8, marveč 10 in več ur. Razloge, s katerimi bi
lahko opravičevali smotrnost družbene prehrane, bi lahko še naštevali.
4.1. Pregled sredstev za družbeno prehrano
Kot je razvidno iz tabele, je bilo v zajetih podjetjih v poprečju porabljeno
na enega zaposlenega (vključno s podjetji, kjer nimajo organizirane družbene
prehrane) 112,80 N din. Ce bi obravnavali samo podjetja, ki imajo organizirano
družbeno prehrano, bi bil ta znesek precej večji.
V globalu je bilo za prehrano, to je za regresiranje obrokov, za investicije,
za investicijsko vzdrževanje, za tekoče vzdrževanje, za anuitete in dotacije
danih 5,1 "/» vseh sredstev družbenega standarda. Korelacija med višino sred-
stev, ki jih je neka delovna organizacija namenila družbenemu standardu na-
sploh in prehrani posebej, je povsem nepomembna. Iz tega smemo sklepati, da
51
je med delovnimi organizacijami takšna politika zelo neenotna. Drugače reče-
no, v delovnih organizacijah so dajali sredstva za družbeno prehrano neodvisno
od višine celotnih sredstev, namenjenih za družbeni standard.
Največ zgoraj omenjenega denarja je šlo za regresiranje obrokov, in sicer
55,2"/», sledijo pa investicijska vlaganja s 36,7'/». Razmeroma visok odstotek
vlaganj v investicije kaže, da perspektive s tem v zvezi kljub nizkim števil-
kam, ki smo jih navedli, niso brezizhodne.
4.2. Kakšne so napovedi za leto 1968?
Predvidoma naj bi vložili 4,105.440 N din. Indeks 1967/68 znaša 97,6. Ven-
dar je ta indeks rezultat zelo različnih vlaganj po posameznih dejavnostih.
V teh dejavnostih — druga podjetja in železnice — so za leto 1968 namenili
skoraj še enkrat večja sredstva kot lani, v vseh drugih dejavnostih pa znatno
manjša.
4.3. Zakaj se delavci v večjem številu ne hranijo v obratih družbene
prehrane?
Dvoje pomembnejših podatkov o istih stvareh smo zbrali tudi od nepo-
sredno prizadetih. V raziskavo smo vključili dvoje vprašanj, in sicer kje se
pretežno hranite, in če se ne hranite v obratu družbene prehrane, zakaj ne.
Na prvo vprašanje smo dobili takšne odgovore:
Hranim se:
doma    ...................66 »/o
v menzi v delovni organizaciji..........12 "/o
v menzi izven delovne organizacije........6 "/o
različno    ..................16 V»
Se posebej nas zanimajo številke, ki se nanašajo na prehranjevanje delav-
cev v podjetjih, kjer so zaposleni. Gotovo ni naloga podjetij, da v celoti orga-
nizirajo prehrano za svoje delavce. Ker je bil poudarek na tem, kje se pretežno
hranijo, nam zgornja tabela ne dopušča drugega kot pregled stanja.
In zakaj se delavci v celoti ne abonirajo v menzah svojih podjetij?
ker kuhajo doma.......... 50 «/o
zaradi previsoke cene........ 6«/»
ker nimajo takega obrata....... 5 "/o
zaradi slabe kvalitete........ 4 "/o
iz drugih razlogov.......... 18 "/o
hranim se v menzi......... 17 "/o
Previsoka cena ovira le manjši del delavcev in še to verjetno tiste z naj-
nižjimi dohodki.
5. REKREACIJA JE POGOJ ZA VIŠJO PRODUKTIVNOST
Zbrali smo podatke o višini sredstev, ki so namenjena oddihu delavcev,
o načelih, s katerimi se ureja poraba teh sredstev, in o oblikah, s katerimi de-
lovne organizacije skrbijo, da njihovi delavci ceneno in prijetno preživijo svoje
dopuste ali proste dneve. Delavec, ki prihaja v podjetje spočit, potem ko je
za nekaj časa spremenil okolje, bo dobro razpoložen in bo dosegel tudi boljše
delovne rezultate.
5.1. Sredstva za dopuste
Sredstva, ki so jih delovne organizacije delile v letu 1967 za dopuste svo-
jih delavcev in njihovih družinskih članov, formalno delimo po namenu na
sredstva, ki so nadomestilo za nekdanji obrazec K-15, in na sredstva za
regresiranje dopustov. Namen vseh teh sredstev, pa naj so uporabljena
za regresiranje prevozov na dopust ali za regresiranje samih dopustov, je
bil; omogočiti čim širšemu krogu zaposlenih dopust za resnično rekrea-
cijo. Z regresi so delovne organizacije vsaj delno ublažile negativne posledice
ekonomskih cen, do katerih je prišlo v mnogih počitniških domovih, in posle-
dice ukinjanja tako imenovanih sindikalnih letovišč. Z ukinitvijo obrazca K-15
52
(t. i. sindikalne karte) je skrb za rekreacijo v celoti prenesena na delovne orga-
nizacije. Glede na sredstva je bila njihova skrb takale:
Sredstva, ki so bila izplačana za regresiranje letnih dopustov delavcem in
njihovim družinskim članom, pomenijo 11,2 o/o vseh sredstev'za družbeni stan-
dard. Glavni vir sredstev so bili skladi skupne porabe.
Višine regresov se v posameznih delovnih organizacijah močno razlikujejo.
Imamo 5 delovnih organizacij, ki niso dale nikakršnih sredstev, in delovno
organizacijo, ki je dala 855,90 N din na zaposlenega. Obstaja zveza med celot-
nimi vlaganji v družbeni standard in višino sredstev za letovanja delavcev. Ko-
relacijski koeficient znaša 0,77.
5.2. Kriteriji delitve regresov
Uveljavili so se trije načini, po katerih so v delovnih organizacijah delili
sredstva za regrese:
vsem zaposlenim enako, enak odstotek na osebni dohodek in delavcem z
nižjimi dohodki več, tistimi z višjimi pa manj. Prevladoval je prvi način, to je
vsem enako. Ta način je uporabilo 62 "/o zajetih delovnih organizacij. Natanč-
nejši pregled daje spodnja tabela:
Ko smo spraševali, po kakšnih kriterijih bodo delili regrese v letu 1968,
smo prišli do sklepa, da so delovne organizacije svojo prakso ustalile. Skoraj
ni delovne organizacije, ki bi nameravala v letu 1968 spremeniti že ustaljene
kriterije. Sicer pa delovne organizacije za leto 1968 niso predvidele manjših
sredstev.
Približno v eni polovici podjetij je regresiranje urejeno s pravilnikom, v
drugi polovici pa s sklepi organov upravljanja.
Kako preživljajo delavci svoj dopust? Odgovorimo lahko le približno, ker
večina delovnih organizacij o tem nima pregleda. Gotovo pa je, da marsika-
teri delavec izkoristi svoj dopust za najrazličnejša domača dela, ki jih sicer ne
utegne narediti.
Kakšna merila za delitev regresov predlagajo delavci sami?
Sredstva naj bi porabili:
individualno................. 62 "/o
deloma individualno, deloma skupno....... 24 "/o
skupno................... 9 "/o
neodločenih................. 5 "/o
Velika večina predlaga, naj se sredstva za regrese delijo med zaposlene.
Razlog je lahko samo eden: da bo s temi sredstvi razpolagal vsakdo sam. Takoj
se vsili vprašanje, za kakšne namene zaposleni porabijo tako razdeljena sred-
stva. Nikogar namreč ni, ki bi zagotovil, da bodo delavci ta denar v resnici pora-
bili za tisto, za kar so ga dobili in za kar je bil namenjen. Vemo, da veliko
delavcev danes še ne čuti potrebe po rekreaciji oziroma ni njihov standard
takšen, da bi bili za letovanje pripravljeni žrtvovati del sredstev (na žalost
precejšen). Zato ne bi bilo odveč, če bi delovne organizacije vedele, kakšna je
namenska poraba sredstev. Za individualno potrošnjo se v znatno večji meri
ogrevajo delavci z najnižjimi dohodki kot delavci z najvišjimi.
Za delno individualno in delno skupno potrošnjo se ogreva:
4 *>/o delavcev z manj kot 4 razredi osnovne šole,
18 Ve delavcev, ki imajo od 4 razredov do popolne osnovne šole,
28 "/o s poklicno šolo ali izpitom za KV ali VKV delavce,
28 "/o s srednjo šolo in
58 ^/ù z višjo ali visoko šolo.
53
Tistih 86 "/e, ki se ogreva bodisi za popolno bodisi za delno individualno
delitev sredstev, meni, naj se ta sredstva razdelijo:
vsem v enaki višini.............. 52 "/o
vsem enak odstotek na plačo.......... 6 "/o
tistim z nižjimi dohodki več, onim z višjimi manj .   . 26 "/o
neodločeni     ................. 2 °/з
Torej prevladuje »uravnilovka«, sledi pa mu princip solidarnosti.
Po izjavah delavcev je v letu 1966 preživelo svoj dopust na letovanju na
morju ali v hribih 31*/o; ll*/o ni izkoristilo dopusta, drugi pa so bili doma.
Polovica od teh, ki so dopust preživeli doma, pravi, da so ga uporabili za naj-
različnejša dela. Bistveni moment, ki je vplival na tak ali drugačen dopust, je
bil osebni dohodek. Višje osebne dohodke imajo delavci, več pa je med njimi
takšnih, ki so bili na letovanju. Z dohodkom do 60.000 S din je bilo na letova-
nju le 13 "/o delavcev, nato pa ta odstotek raste. Pri delavcih z osebnimi do-
hodki nad 160.000 S din jih je bilo na letovanju že 60"/». Torej: poleg navad
imajo materialne razmere glavno vlogo pri odločitvah, kakšen bo dopust. To
še toliko bolj utrjuje misel, da je treba poskrbeti za namensko porabo sredstev
oziroma regresov. Pogoj za utemeljitev in izvajanje takšne politike je sprem-
ljanje dopustov. Ker smo delavce anketirali neposredno pred nastopom dopu-
stov, smo jim zastavili vprašanje o tej odločitvi. Da namerava iti na dopust (v
pravem pomenu besede), je izjavilo le 52«/» anketirancev, 32«/» pa, da tega ne
namerava. Preostali se še niso odločili.
V podjetjih naj bi začeli s stalno akcijo, s katero bi pri ljudeh vzgojili
potrebo po dopustu, po resničnem oddihu. Odpraviti je treba miselnost, da je
tisti, ki gre na dopust, »bogataš«, ki ima vsega dovolj, in jo zamenjati z misel-
nostjo, da letovanje ni samo luksus, marveč predvsem pogoj za boljše delo in
zdravje. Podjetja naj težijo za tem, da bodo delavci tudi v okviru materialnih
možnosti začutili potrebo vsaj po kratkem letovanju. Rezultati bodo ugodni
tako za delovno organizacijo kot za delavca.
Delovne organizacije, zajete v raziskavi, imajo v svojih počitniških domo-
vih in najetih sobah skupno 1339 ležišč; to znese v poprečju 1 ležišče na 28
delavcev. Dobra polovica teh domov je ob morju. Nekatere delovne organizacije
imajo tudi skupne domove z drugimi podjetji.
Sredstva za počitniške domove:
Za počitniške domove je bilo porabljenih 3,4 *>/» vseh sredstev družbenega
standarda. Največ sredstev za počitniške domove je šlo za investicijska vlaga-
nja (55 "/o), za investicijska vzdrževanja (13*/o) in za regresiranje prehrane
(13,9 "/e ali 10,60 N din na zaposlenega).
Glede na to, da je večina počitniških domov odprta samo v sezoni, so tudi
manj izkoriščeni.
Med uporabniki domov prevladujejo zaposleni in njihovi družinski člani.
Za zunanje goste je bilo odprtih 16 počitniških domov (od 40 lastnih in 33
skupnih domov).
Zaposleni plačajo polno ceno v 10 počitniških domovih, v preostalih pa je
penzion regresiran — tudi do 67 "/» v dveh primerih, najpogosteje pa med
20 «/o in 35 »/o.
6. OTROŠKO VARSTVO ZASLUŽI VEC POZORNOSTI
Žena, ki ima urejeno varstvo svojih otrok, medtem ko je na delu v pod-
jetju, bo lahko vložila več fizičnega in intelektualnega napora v svoje delovne
naloge. Znano je, da v podjetjih, kjer so žene brez skrbi za svoje otroke, manj
izostajajo z dela, da je manj delovnih nesreč, bolezni itd. Ze te skromne ugo-
tovitve (našteli pa bi jih lahko celo vrsto) potrjujejo pravilnost stališča, da mora
otroško varstvo postati bistvena sestavina naše družbe. In to ne samo zaradi
humanosti in zaradi emancipacije žene, marveč tudi zaradi ekonomskih inte-
54
resov. Družba ne bi smela nikoli zanemarjati tega področja družbenega stan-
darda.
Ugotavljamo, da se delovne organizacije premalo zavedajo pomembnosti
otroškega varstva, zlasti takrat, ko je treba sprejeti odločitev o višini vlaganj
v to področje standarda. V vseh 56 delovnih organizacijah so za otroško varstvo
namenili 8714,00 N din ali 0,26 N din (26 S din!) na zaposlenega. Mimogrede, to
je manj, kot so namenili sredstev za upokojence. Sploh so za otroško varstvo
namenili mnogo manj sredstev kot za katerokoli drugo obliko družbenega
standarda.
Zdelo se nam je smiselno, da o problemih in težavah v zvezi z varstvom
otrok vprašamo tudi tiste, ki vso težo neurejenih razmer nosijo na svojih ra-
menih. Najprej, koliko je sploh ljudi, ki varstva svojih otrok nimajo zadovoljivo
urejenega? Teh je po izjavah anketirancev 45*/», 37*/» anketirancev nima
otrok, za katere bi bilo varstvo potrebno. Ce vzamemo v pretres samo tiste, ki
imajo varstva potrebne otroke in le-tega nimajo urejenega, potem je takšnih
kar 73 'Vo. Trije delavci od štirih nimajo zadovoljivo rešenega vprašanja var-
stva. Takšno stanje je posledica neurejenega varstva v stanovanjskih okoliših.
28 "/» delavcev pravi, da je otroško varstvo v njihovem okolišu urejeno, 46 */o
pa, da je urejeno slabo ali pa sploh ne.
Anketirancem smo tudi zastavili vprašanje: ali bi pristali na to, da delovna
organizacija sodeluje pri urejanju otroškega varstva s sredstvi skupne porabe
(s tem, da ostane manj denarja za druga področja družbenega standarda).
Vprašanje je bilo dokaj splošno (z njim smo hoteli samo ugotoviti, kako delavci
občutijo težo tega problema), zato so tudi odgovori le približno takšni, kot bi
bili, če bi šlo za resnični referendum. Na to pristaja 58 "/» delavcev, ne pristaja
pa 24*/o; preostalih 18*/» se ni opredelilo.
Precej žena je zaposlenih, zaposlenost žene pa vnaša v strukturo družin-
skega življenja velike spremembe. Hitreje bi morali začeti prenašati vzgojo in
varstvo otrok iz tradicionalnih družinskih okvirov na vzgojno-varstvene usta-
nove. Družine, kot smo se lahko prepričali, takšno pomoč potrebujejo in pri-
čakujejo. V delovnih organizacijah pa menijo, da je otroško varstvo izključno
domena občine, ki pa ne more zagotavljati niti rednega in še manj zadostnega
dotoka sredstev. Varstvo otrok občutno zaostaja za materialnim razvojem
družbe.
7. GOSPODARSKA REFORMA JE ZAOSTRILA FINANCIRANJE KULTURE
Kljub deklarativni zainteresiranosti političnih in družbenih dejavnikov
ostajajo kulturne dobrine še vedno le domena določenih slojev prebivalstva.
Drugače rečeno, občutno zaostajamo za zastavljenimi cilji, da naj kultura po-
stane dostopna vsakemu občanu.
Vprašanje osebne udeležbe v sredstvih za kulturno življenje je zaradi ne-
zadostno razvitih kulturnih potreb pri ljudeh še toliko bolj potencirano. Ne
moremo prezreti, da imajo mnogi nizek življenjski standard, ki jim ne dopušča
rednejših izdatkov za kulturne dobrine in to kljub nizkim cenam, po katerih
kulturne institucije dajejo svoje dobrine.
Pomemben vir financiranja kulturnih ustanov bi lahko bila namenska
sredstva delovnih organizacij. Vendar je zdaj sodelovanje med kulturnimi usta-
novami in delovnimi organizacijami zelo šibko. Delovne organizacije prometa
in zvez — razen 4 podjetij — nimajo svojih društev. Prostore (dvorane) za kul-
turne prireditve imajo 3 podjetja. Na enega zaposlenega je bilo za kulturne
potrebe porabljeno poprečno 4,80 din.
V teh sredstvih je vključeno: subvencioniranje obiskov predstav, investicij-
ska vzdrževanja (vlaganj ni bilo) in dotacije. Vsega skupaj je bilo za kulturo
porabljeno 0,2 "/o sredstev, ki so bila dana za družbeni standard.
Nekoliko večji je interes za športne dejavnosti. V razne klube ali društva
v delovnih organizacijah je bilo vključenih 8*/» zaposlenih. Takšni klubi so bili
v 19 delovnih organizacijah. V nekaterih (resda izjemnih) organizacijah je bila
včlanjena v klube ali društva večina zaposlenih. Za financiranje športnih dejav-
nosti je bilo v poprečju porabljeno 4,30 N din na zaposlenega, torej nekoliko
manj kot za kulturo. Večina sredstev je bila dana v obliki dotacij.
Prav gotovo ne bomo krivični, če bomo zapisali, da zgornji podatki kar
dobro odsevajo stališča delovnih organizacij do športnega in kulturnega
življenja.
55
8. DRUGE OBLIKE DRUŽBENEGA STANDARDA
Pod temi oblikami bomo obravnavali razne dotacije, ki so bile dane bodisi
znotraj delovnih organizacij bodisi zunaj njih. Pri tem gre za nepričakovano
visoka sredstva, ki znašajo skupaj 3.093.544 N din oziroma 82,90 N din na
zaposlenega.
Njihova specifikacija je takale:
Namen dotacii:
Po mnenjih delavcev posvečajo v delovnih organizacijah najmanj skrbi
stanovanjem. Tako pravi 16*/o anketirancev. Očitno pa je, da tako mislijo tisti,
ki stanovanja nimajo. Ugotovili smo že, da gre več kot polovica vseh sredstev,
namenjenih družbenemu standardu, za stanovanja. Objektivni kazalci torej
kažejo, da gre prav stanovanjem največja pozornost. Za dotacije izven delovne
organizacije so bila porabljena sredstva v višini 3,221.964 N din oziroma
86,30 N din na zaposlenega. Od tega:
prispevki za strokovno šolstvo....... 53,40
financiranje šol.............5,70
druge dotacije občini........... 13,00
športnim društvom............2,80
kulturnim društvom...........    1,20
druge dotacije.............. 10,00
skupaj................86,10
9. MATERIALNI STANDARD DELAVCEV
Ob koncu tega zapisa naj navedemo še nekaj osnovnih podatkov, ki bodo
dopolnili sliko družbenega standarda. Prikazali bomo namreč kazalce individu-
alnega standarda, torej standarda, ki je posledica individualiziranih dohodkov.
Do   600 N din zasluži 17 '"/o anketirancev,
od   601 do   800 N din zasluži 37 "la anketirancev,
od   801 do 1200 N din zasluži 35 0/(1 anketirancev,
od 1201 do 1600 N din zasluži 9*/» anketirancev,
nad 1600 N din zasluži 2 "U anketirancev.
Televizor ima 46 "/» delavcev, radio 75 "/o, pralni stroj 40 "/o, fotoaparat
21 "/o, kinokamero 2 "/o, moped ali motor 16*/o in avto prav tako 16 "/e.
Seveda imajo tudi posojila. Do 50 N din ima kredit 4«/», od 51 do 100 —
10 «/o, od 101 do 150 ima kredit 12 »/o delavcev, od 151 do 200 — 9 Vo in nad
200 N din ima kredite 13 '/o delavcev. Brez kreditov je torej 52 "/o delavcev.
III.
SPLOŠNE UGOTOVITVE
1. Iz raziskave izhaja, da področje družbenega standarda v gospodarskih
organizacijah ni sestavni del dolgoročne poslovne politike, ki bi obravnavala
skupno potrošnjo v podjetju kot pomemben faktor produktivnosti. Kaže, da je
skrb za družbeni standard delavcev socialni privesek predpisov in ne pomeni
racionalno trošenje sredstev, v skladu s poslovno politiko podjetja. Zato tudi
56
organizacija skrbi za družbeni standard ni vedno odraz prepričanja, da je taka
skrb za delavca in njegovo počutje v delovni organizaciji potrebna.
2. Pomemben problem je tudi pravilno tolmačenje skupne potrošnje v ko-
lektivu, ki je izvzeta iz delitve po delu in je odraz medsebojne solidarnosti
delavcev. Ne pomeni samo odrekanje tistih, ki imajo višje osebne dohodke,
v korist tistih z nižjimi osebnimi dohodki, ker s svojim vplivom na povečanje
delovne storilnosti prinaša korist celotnemu kolektivu, po razmerju višin oseb-
nih dohodkov celo več kategorijam delavcev z višjimi osebnimi dohodki.
3. Samoupravni organi naj dajo pobudo za izdelavo perspektivnih planov
razvoja družbenega standarda v' podjetjih. Ti plani naj bodo izdelani po posa-
meznih področjih družbenega standarda.
4. Tendence po individualiziranem trošenju sredstev, ki so namenjena
skupni potrošnji, predstavljajo nevarnost nenamenske porabe teh sredstev, s
čemer izločanja za družbeni standard izgubljajo svoj smoter. Zato je treba za-
govarjati namensko potrošnjo in s tem v zvezi tudi nastopati proti tendencam
za ukinitev sklada skupne porabe kot namenskega sklada, ki kljub svojim
pomanjkljivostim zagotavlja finančna sredstva za večji del skupne potrošnje.
5. Težnje po prenagljenih spremembah virov financiranja skupne potrošnje
lahko ogrozijo dosedanje dosežke na področju družbenega standarda v delovnih
organizacijah in jih ne kaže podpirati. Še posebno velja to za težnje, da bi se
družbeni standard v celoti financiral iz sklada skupne porabe (dohodka). Ta
je namreč odvisen od trenutne akumulativnosti podjetja, kar bi pomenilo, da
oblike skupne potrošnje, ki so v principu enostavna reprodukcija, podrejamo
principom razširjene reprodukcije.
6. Delavcem je treba zagotoviti večji pregled in vpliv na uporabo sredstev,
ki so namenjena skupni potrošnji. Treba je izdelati enotnejša načela za raz-
deljevanje razpoložljivih sredstev v okviru planov po posameznih namenih
družbenega standarda in se zavzemati za demokratično kontrolo njihovega
trošenja. Pri tem je treba paziti, da se ta kontrola ne izprevrže v neracionalno
varčevanje, ki bi zavrlo širši razvoj družbenega standarda.
7. Posebna pozornost se mora posvetiti normativni ureditvi potrošnje
sredstev za družbeni standard. Pri tem mislimo zlasti na pravilnike, ki bi
lahko zagotovili enotnejše kriterije potrošnje v celotni občini. Sedanje stanje
namreč kaže veliko neenotnost. Poznavanje obstoječih normativnih aktov je
slabo. Delavci nadalje dvomijo, da se zapisane norme upoštevajo. To postavlja
na dnevni red problem demokratičnosti trošenja sredstev za družbeni standard.
8. Raziskava je dala sliko razmer, kakršne so bile na področju družbenega
standarda v delovnih organizacijah prometa in zvez v letu 1967. To je bilo leto,
ko so se delovne organizacije še vedno prilagajale instrumentom, začetih z go-
spodarsko in družbeno reformo julija 1965. leta. Trdimo, da je prav reforma in
spremenjeni družbeni pogoji gospodarjenja, do katerih je z njo prišlo, vnesla
v politiko družbenega standarda pomembne nove elemente, za katere ne more-
mo ravno reči, da so ugodni.
9. Podobne ugotovitve, ki veljajo za delovne organizacije prometa in zvez,
veljajo tudi za delovne organizacije storitvenih dejavnosti in kmetijstva. Raz-
iskave družbenega standarda smo namreč opravili tudi za ti dve gospodarski
panogi. Vsi ti podatki skupaj pa nam že lahko dajo slutiti, kako je z družbenim
standardom v gospodarstvu nasploh.
10. Menimo, da bi bilo smiselno in racionalno raziskavo v doglednom času
ponoviti na istem vzorcu. To bi omogočilo zasledovanje premikov in poglobljeno
analizo stanja, pojavov, teženj in problemov, ki se pojavljajo na področju
družbenega standarda v delovnih organizacijah. Takšno študijo bomo zelo
potrebovali, če se želimo v bodoče izogibati prenagljenih, nepremišljenih in
ad hoc odločitev.
57
Problemi, Ljubljana, vol. 7, št. 73—74, str. 58—62
Stane Možina:
Kreativnost vodilnih delav-
cev in stališča do sprememb,
Id vodijo k učinkovitosti pri
delu
Sinopsis
M02INA, Stane: The Creativeness of the Leading
Workers and the Attitudes towards Changes Leading
to Efficiency, Problemi, Ljubljana, Vol, VII, No 73—
74, p. 58—62.
The problem lies in the lack of the initiative at
work. The solution of the problem is to be sought in
the bringing about of appropriate changes which would
lead to a higher efficiency in the working organiza-
tions and in the society at large. Changes are requ-
ired also in the subjective characteristics of individuals
(above all of the leading workers) as well as in the
objective factors of the structure and environment.
Factors imjïeding the appropr-ate changes axe values
fraught with tradition, upbringing and the way of
work followed so far, the attitudes of individuals, stiff
organizational structiu-es, and various mechanisms. The
conflicts stemming from that may represent a basis
for new, original conceptions or for further difficulties
and stagnation in the development.
Sinopsis
MOZINA Stane: Kreativnosit rukovodećih radnika i
stanovišta do promena koje uvode efikasnost u radu,
Problemi, Ljubljana, vol. 7, br. 73—74, str. 58—62.
Problem postoji u nedostatku inicijativnosti u radu.
Rešenje problema treba tražiti u kreiranju odgovaraju-
ćih promena koje bi vodile većem uspehu u radnim
organizacijama, odnosno u čitavom društvu. Treba pro-
meniti subjektivne karakteristike pojedinaca (uglavnom
rukovodećih ličnosti), kao i objektivne faktore struk-
ture i ambijenta. Faktori koji sprečavaju i koče odgo-
varajuće promene su tradicijom, vaspitanjem i dosa-
dašnjim načinom rada opterećene vrednosti, stanovi-
šta pojedinaca, krute organizacione strukture i razni
mehanizmi. Konflikti, koji iz ovoga proističu mogu
biti osnova za nove originalne zamisli, ili za dalje te-
škoće i stagnaciju u razvoju.
Vloga vodilnega delavca v organizaciji je med
drugim tudi ta, da neprestano teži za sprememba-
mi, ki vodijo k boljšim in večjim rezultatom pri
delu. Ta vloga je po eni strani pogojena z vsebino
dela na delovnem mestu, ki ga vodilni zaseda, po
drugi strani pa z njegovimi osebnostnimi karakte-
ristikami in sposobnostmi. Samo delo in možnosti
na delovnem mestu še niso dovolj, pa tudi gole spo-
sobnosti ne; da bi nekaj dosegli, moramo biti zain-
teresirani, imeti moramo primerne aspiracije, am-
bicije in aktivna stališča do ciljev, ki smo si jih
postavili.
Prav gotovo so takšna stališča povezana z vred-
notami, smernicami, ki si jih je nekdo postavil ali
pa so jih izoblikovale izkušnje, pridobljene s po-
močjo dela ali izobrazbe. Tako opisuje Županov',
da niso vsi zaposleni v podjetju pripravljeni spre-
jeti poslovnega tveganja in s tem v zvezi dosegati
večje ali manjše dohodke. Delavci, ki so priprav-
ljeni sprejeti tveganje, so v glavnem med vodilnim
in strokovnim kadrom, pa tudi tu ne vsi. Vsekakor
daje vodilna funkcija največ možnosti za kreativ-
nost in inovacije, vprašanje pa je, ali so te mož-
nosti izkoriščene. Brez stalnega iskanja, izbiranja
in ustvarjanja sprememb (tehničnih, organizacij-
skih, finančnih, kadrovskih itd.) ni možno govoriti
ne o osebnem razvoju, ne o rasti podjetja. S tem v
^ J. Zupanov: Proizvodjač i riziko, neki socialno-
psihološki aspekti kolektivnog poduzetništva. Ekono-
mist, br. 3, Zagreb, 1967.
58
zvezi so karakteristični odgovori, ki so jih dali viš-
ji vodilni delavci na vprašanje: kaj je cilj vašega
dela.2 Navajamo samo nekaj odgovorov, npr.:
»Zagotoviti razvoj podjetja ob sodelovanju z or-
gani samoupravljanja ter jim pomagati, da čim bo-
lje upravljajo«.
»Osebno ne želim ničesar, želim pa, da bi odde-
lek oz. celotni proizvodni sektor pripravil do tiste
ravni, na kateri naj bo moderna tovarna : ekono-
mična proizvodnja, mehanizacija, red, disciplina.«
»Želim podjetju čim večji poslovni uspeh in
ugled, ne pozabljam pa tudi na samega sebe.«
»Ce človeku delo leži, tudi uspeh ne bo izostal,
zato sem se odločil opravljati to delo z namenom,
doseči čim več delovnih uspehov in lastnega na-
predka.«
»Nimam posebnega cilja, ki ga lahko dosežem
na tem delovnem mestu, dodeljeno mi je bilo brez
mojega prizadevanja.«
»Sem diplomiran inženir in hočem dokazati, da
so v proizvodnji na vodilnih mestih potrebni kadri
s primerno izobrazbo, ter dvigniti ugled fakultete,
da izšola ljudi, ki so sposobni voditi delovne orga-
nizacije s strokovno izobrazbo, ne pa s politično.«
»Za to delovno mesto se niti nisem neposredno
odločU, pač pa so okoliščine v kadrovanju pri pod-
jetju tako nanesle. Moja želja je samo splošna živ-
ljenjska eksistenca po človeški naravi s čim boljši-
mi življenjskimi pogoji.«
»Cilj je, da bi napravil vse, kar je mogoče, da bi
podjetje napredovalo in se moderniziralo, pred-
vsem, da bi se izvedla sodobna organizacija dela in
s tem tudi povišala proizvodnja in osebni dohodek
vsem članom delovne skupnosti.«
»Želim doseči uspeh in perspektivni razvoj pod-
jetja, sicer pa sem se odločil za to delovno mesto
po dolgem prepričevanju sodelavcev in pK)litičnih
forumov kot discipliniran komunist.«
Ce pregledamo odgovore — lahko bi jih našteli
še več — so vodilni odgovorili, da je njihov delovni
cilj uspeh podjetja in vse, kar je s tem v zvezi.
Vendar so nekateri, ki izjavljajo, da nimajo kakš-
šnih posebnih ciljev, da so bili »dirigirani«, ali pa
tudi, da je njihov cilj le osebni standard in materi-
alno zadovoljstvo. Zelo malo pa je takšnih, ki bi iz-
javljali, da žele formirati sposobno skupino vodil-
nih in strokovnih delavcev, s katerimi bi znali vo-
diti proizvodne in druge posle ter prevzeti za to vso
odgovornost. Zato bo po našem mnenju bolj ustreza-
lo to kot pa navajati »razvoj in napredek podjet-
ja«, ki zveni bolj kot vsakdanja fraza, saj smo po-
dobno besedo že ničkolikokrat napisali in uporabili
ob raznih priložnostih in v raznih oblikah.
Neki inozemski strokovnjak na tem področju (A.
Marrow') pravi: »Velika dilema današnjega časa in
vodilnega delavca, ki deluje v podjetju, je, kako
oblikovati svoje sodelavce v team (skupino), katere
člani bodo delali drug za drugega, za podjetje in ne
zgolj za sebe.« — Poznano je, da so danes npr. v
ZDA, kot navaja avtor, le v ca. 50*/» izrabljene
potencialne sposobnosti posameznika ali delovne
skupine. Ce bi povečali produktivnost — z uporabo
ugotovitev družboslovnih ved — le za 10 '/» s tem,
da bi bolje izrabili te sposobnosti, bi bilo to zelo ve-
liko, če to izrazimo v finančnih sredstvih. Ugoto-
viti moramo, da tudi zadnji, tj. najnovejši avtomat-
ski stroji dajejo le tolikšno stopnjo produktivnosti,
kolikor je znajo iz njih pridobiti ljudje. Vprašanje
je, kako motivirati ljudi, da bi napravili najboljše,
kar znajo, oziroma česar so zmožni.
Vprašanje ustvarjanja teama je vprašanje, kako
voditi, motivirati, oblikovati stališča in vrednote . . .
sodelavcev, skratka: vprašanje poznavanja sebe in
drugih. Mogoče je laže, vsaj domišljamo si včasih
to, spoznati druge kot pa sebe, toda spremenimo se
lahko le sami, drugi lahko samo vplivajo na nas.
Spoznavanje sebe in nato preoblikovanje svojih
stališč... omogoča laboratorijski trening, imeno-
van tudi sensitivity training ali kratko T-grupe.
Viebina takšnega seminarja ni toliko v znanju kot
v izkušnjah; poudarek je na spreminjanju obnaša-
nja individua. Udeleženec je hkrati eksperimenta-
tor in poskusna oseba. Okolje, tj. člani pa omogo-
čajo temu udeležencu proučevati samega sebe in
druge; ker je takšno izobraževanje izven podjetja,
ga imenujemo zato laboratorijski trening. V tak-
šnem izobraževanju velikokrat pridemo do tega, da
ponovno ocenjujemo vrednote, svoja stališča in
emocije. Je spoznavanje samega sebe z novega zor-
nega kota in odkrivanje notranjih rezerv, (sil, re-
sursov), ki do sedaj še niso bile uporabljene. ■—
Sensitivity training je programiran za dobre vodil-
ne delavce, ki iščejo učinkovitejše poti, da bi bolje
uporabili svoje sposobnosti in postali uspešnejši or-
ganizatorji.
Sensitivity training tako omogoča reševanje na-
slednjih problemov:
— kolegiji in sestanki so redkokdaj učinkoviti,
vsak misli na svoje probleme in diskusije potekajo
zato v krogu, ker ni ustreznih sklepov
— vprašanje, kako vključiti mladega strokovnja-
ka v team starejših sodelavcev, da se uporabijo
njegove sposobnosti
— kako doseči, da bosta dva oddelka sodelovala
med seboj, ne da bi si nasprotovala
— kako delati s človekom, ki ima (30 let) stare
navade, ki ne dopušča sprememb ne v mišljenju ne
v delu
— kako doseči, da bo moj sodelavec resnično so-
deloval z menoj, tj. da bo dajal pripombe meni,
no pa drugim
— kako spoznati, kaj ljudi interesira, kako jih
angažirati in podobno, kar se tiče dela in sodelova-
nja z ljudmi.
Takšen sensitivity training traja lahko od 4 dni
do 4 tedne, navadno pa 3 tedne, in sicer:
1. teden spoznavanje sebe in drugih, poglobljena
senzitivnost, odkrivanje motivov, frustra-
cije, vzroki strinjanja ali nasprotovanja
itd.
- S. Možina: Angažiranost vodilnih kadrov v siste-
mu delavskega samoupravljanja. Informativni biten
št. 22, Ljubljana 1966. Inštitut za sociologijo in filozo-
fijo pri Univerzi v Ljubljani.
' A. Marrow: Behind the executive mask, AMA, N.
Y. 1964.
59
2. teden: kako se oblikuje skupina, rast in funkcio-
niranje, reševanje problemov, izmenjava-
nje po pravilu: daj in vzemi informacije
3. teden: pozornost je obrnjena na organizacijsko
učinkovitost, spremembe v organizacijski
strukturi, spremembe v vodenju; primer-
java sebe, skupine z dogajanjem v pod-
jetju in doseganju ciljev.
Evidenca in spremljanje tega izobraževanja po
aplikaciji v praksi je pokazala precejšnje rezultate.
— Danes od vodilnega pričakujejo, da bo delal tako,
da bo dana sodelavcem možnost participacije v od-
ločitvah, da bodo lahko le-ti dosegali postavljene
cilje in zadovoljili potrebe, da bodo doživeli uspeh
ter socialno in materialno priznanje. To so vidiki
moderne organizacije dela, ki se razlikuje od kla-
sične, ki bazira na vojaški »zapovedovalni« organi-
zaciji. Te spremembe so nastale na podlagi spre-
memb v znanju, tehnologiji, življenjskem standar-
du in na sodobnih ugotovitvah znanosti. Na kratko
rečeno: klasična organizacijska teorija upošteva
predvsem produkcijo, profit ipd., danes pa poudar-
jamo bolj osebni razvoj in rast podjetja in s tem v
zvezi je dohodek samo merilo uspeha, ne pa cilj.
Občutljivost (senzitivnost) nasproti sodelavcem,
tj. da zna nadrejeni razlikovati in zadovoljevati
različne potrebe podrejenih, je važna kvaliteta vo-
denja. Participacija je odvisna od več faktorjev in
ni linearnega značaja, to se pravi, krivulja partici-
pacije lahko do neke stopnje (približno do sredine)
raste, toda brez pravega učinka. Učinek se pokaže
šele, ko nekoliko prekorači ta »sredinski prag« in
preide v optimalno fazo. Podobne pojave opazimo
tudi glede pritožb, medosebnih odnosov, nasproto-
vanja, fluktuacije in podobno: če npr. ilustriramo
to s primerom pritiska, lahko rečemo: majhen pri-
tisk se ne pozna, zmeren pritisk je pozitiven, daje
rezultate, prevelik pritisk pa vpliva razdiralno. Da-
nes v vodenju prehajamo od »vodenja ljudi« na
»vodenje stvari«, dela. Z drugimi besedami, vodilni
bo v bodoče bolj kontroliral tehnološki proces, kva-
liteto ipd. kot pa ljudi in njihovo vedenje.
Pri tem so pomembne komunikacije, ki bazirajo
na tem, kaj ljudje žele in kako poskušajo doseči
tisto, kar žele. Komunikacije so z drugimi besedami
dobivanje ustreznih informacij in s tega vidika je
tovrstna aktivnost vedno motivirana. V precejš-
njem številu organizacij sta obseg oziroma količina
informacij ponavadi manjša, kot to zahteva učinko-
vito opravljanje dela. Napačno je seveda misliti, da
je razne organizacijske bolezni mogoče zdraviti s
povečano dozo komunikacij oz. z večjim številom
informacij. Mnogi programi komunikacij so bili ne-
učinkoviti, ker so bUi omejeni zgolj na formalne
poti."*. Nenadno povečanje komunikacij je lahko
simptom večjega števila organizacijskih težav, po-
dobno kot individuum, ki v težavah »plane« in
»razborito izmenja besede«; podobna je tudi situa-
cija, ko vodilni preplavijo podjetje z raznimi di-
rektivami in sestanki.
Atraktivnost, ki jo čutijo zaposleni v določenem
podjetju, je v večji meri povezana z možnostjo, da
opravijo svoje delo učinkovito in s tem v zvezi dobe
ustrezno priznanje, kot pa zgolj od prijateljev oz.
števila prijateljstev, ki so jih vzpostavili." Zadovolj-
stvo, ki izvira iz organizacije, je lahko samo za do-
ločeno vrsto potreb, ne pa za vse, ki jih človek želi
zadovoljiti. Zelja, ostati v podjetju, je odvisna od
tega, koliko člani organizacije pričakujejo satisfak-
cijo ustreznih potreb (verujejo v njeno možnost).
Merjenje stopnje zadovoljitve potreb je pokazalo,
da so tako oni, ki so odšU iz podjetja, kot tisti, ki
so ostali v podjetju, imeli skoraj isto stopnjo pri-
čakovanja zadovoljitve potreb. Razlika med tistimi,
ki so ostali, in onimi, ki so odšli, je bila v tem, da
so ti, ki so ostali, v večji meri verovali, da bodo
njihove potrebe zadovoljene, oni, ki so odšli, pa ni-
so gojili takega upanja. V začetku so morda imeli
vsi enako možnost in stopnjo verovanja, razlike pa
so nastale kasneje in tako so nekateri že odšli, dru-
gi pa nameravajo oditi.
Namesto tega, da govorimo, kako vzdrževati za-
dovoljstvo, »moralo in srečo« v kolektivu', je bolje
da govorimo o individualnem pristanku, o odgovor-
nosti, ki jo čutimo, o celostnem obnašanju indivi-
dua, tj. o njegovem aktivnem odnosu. Razni avtor-
ji menijo, da določen obseg (količina) pritiska in
frustracije povečuje kreativnost. Človek ima zmož-
nost razviti realne nivoje aspiracij, ki vodijo k živ-
ljenju, ki je polno stopnjevanih izzivov. Vprašanje
je, ali je res osnovna potreba človeka v tem, da
reducira tenzijo, pritiske. Morda je bolj karakteri-
stično za zdravega posameznika, da do neke mere
povečuje tenzije, kot pa da reducira pritiske; oz.
drugače rečeno, določene pritiske rešujemo s pove-
čano delovno aktivnostjo. — Koncept svobodnega
človeka, pravi Fromm', mora biti spremenjen in si-
cer v tem smislu, da je odgovornost kriterij svobo-
de, večja svoboda je možna le na podlagi sprejetja
večje odgovornosti. — Človekovo iskanje za vred-
notami in pomembnostjo nečesa prej poveča notra-
njo napetost, kot pa ustvari notranje ravnotežje.
Ravnotežje se ustvari le z rešitvijo nečesa, kar je
izven tega. Mentalno ozadje torej bazira na določe-
ni stopnji napetosti; med tem, kar smo dosegli, in
tem, kar je treba doseči. Most med tema dvema
poloma pa moramo biti ljudje s svojo aktivnostjo.
Takšna napetost je sestavni del človekovega delo-
vanja in zaradi tega nima smisla obotavljati se —
treba je omogočiti človeku, da izkoristi svoje po-
tencialne zmožnosti, da jih aktualizira in napravi
nekaj, kar je pomembno za njega. Namesto orien-
tacije k stanju brez napetosti je bolje stremljenje k
nečemu, kar je pomembno. Z drugimi besedami:
človek ne potrebuje nekoga, da bi ga neprestano
osvobajal (sproščal) napetosti za vsako ceno, pač
pa, da bi mu omogočil napraviti nekaj, kar je bi-
■* S. Seashore: The Organization as an Information
System, Institute for Social Research, Ann Arbor 1964.
Ross and Zander: Need satisfaction and employee
turnover, Personal Psych. 1957, 10, str. 327.
" Chris Argyris: Integrating the Individual and the
Organization, Yale Univ. New York, 1964.
' Eric Fromm: The Art of Loving, Haiper, New
York, 1956.
60
stveno za njega. M. Haire^ sprašuje, zakaj bi morali
biti odgovornost in avtoriteta enaki; vsekakor bi
morala biti odgovornost večja kot pa avtoriteta.
Morda povzroča težnja k ravnotežju več škode kot
koristi posamezniku in organizaciji.
Naša hipoteza je: neskladje med posameznikom
in organizacijo pomeni osnovo za neprestane izzive,
ki — kolikor so izpolnjeni — pomagajo večati oseb-
no rast in razvijati organizacijo. S tem pa se pove-
čuje tudi stopnja uspešnosti obeh — individua in
organizacije. — Naša naloga je, razvijati situacije,
v katerih lahko vsakdo najde priložnost za razvi-
janje svojih potencialnih sposobnosti.
Eden izmed važnih pogojev za integracijo posa-
meznika v organizacijo in za njegovo uspešnost je
fleksibilnost v strukturah mišljenja, čutenja in de-
lovanja. Istočasno, ko se zavedamo veličine svojih
dejanj, na katera smo ponosni in ki jih tudi drugi
cenijo, je treba pomisliti na to, da bi bila vsa ta
dejanja lahko boljša, da je eventualna kritika
upravičena. Kolikor striktno vztrajamo pri dani
rešitvi kot stalni obliki dela, nujno pride do stag-
nacije, razvoj se ustavi. Ce se v danem podjetju teh-
nološko ni nič spremenilo, se je morda spremenilo
okolje, če je to ostalo isto, pa so različni ljudje, ki se
spreminjajo ves čas. (Ce se tudi ljudje niso spreme-
nili, je to psihološka smrt!) Nikakor se ne moremo
strinjati s tem, da lahko vsakdo doseže na svojem
delovnem mestu visoko storilnost in dohodke. To je
dvorezno. Po eni strani sicer to drži, ker vsakdo
lahko marsikaj doseže na delovnem mestu, po dru-
gi strani pa je to filozofija, ki onemogoča napredo-
vanje, dosezanje boljših rezultatov na višjih, odgo-
vornejših delovnih mestih. — McClelland pravi", da
je največja napaka, ki jo lahko napravi vodilna
oseba, v tem, da formira svoje podrejene z nizko
stopnjo pričakovanja, tj., da le-ti niso orientirani
k rezultatom, ki se jih da doseči in kjer se da ved-
no znova zviševati stopnjo pričakovanj.
Organizacija ima več izvirov energije. V našem
primeru je važna psihološka energija individua. Ta
energija narašča, če individuum doživlja delovni
uspeh, in pada, če individuum nima tega občutka.
Ce hoče posameznik doživljati uspeh, so potrebni
trije pogoji:
1. Individuum se mora zavedati sebe, svojih spo-
sobnosti, interesov, stabilnosti, uspešnosti. Posebej
važno je samospoštovanje, ki mu omogoča povečati
spoznanja o sebi in sprejemati sebe in druge. Viso-
ka stopnja samospoštovanja in samokontrole omo-
goča postavljati in dosezati realne cilje. Cim več
samospoštovanja omogoča posameznik drugim, tem
višje je njegovo samospoštovanje.
2. Drugi pogoj je organizacija, ki daje možnosti
za delo, v katerih individuum poišče in definira
svoje cilje ter poti za dosego ciljev. Svoje cilje pri-
merja s cilji organizacije, ocenjuje svojo uspešnost
in se izpopolnjuje ob novih zahtevah dela.
3. Tretje je družba in kultura, v kateri se nahaja
individuum; le-ta vpliva na njega in na organizaci-
jo. Na posameznika vpliva skozi proces socializaci-
je, ki predvsem poudarja kompetentnost individua.
Proces socializacije je po eni strani funkcija druž-
benih norm in vrednot, po drugi strani pa stopnja
ekonomskega razvoja. — Individuum je s svojimi
osebnostnimi karakteristikami, cilji in energijo na
eni strani, organizacija s svojimi zahtevami pa na
drugi. Za dosego skupnih celjev je možno dvoje:
a) žrtvovati del individualne sile na račun skup-
nih, ali pa obratno, žrtvovati del skupnih ciljev na
račun individualnih,
b) povečati pričakovanja tako individua kot or-
ganizacije. S tako rešitvijo bi nadomestili »žrtvova-
nje« in bi z minimalno porabo energije dosegli čim
več.
Formalna organizacija vedno vključuje in orga-
nizira strategijo, kako usmeriti človeške napore k
dosezanju ciljev. Ponavadi je ta strategija osnovana
na principih, kot so specializacija dela, proces de-
lovnih nalog, enote direktiv in norm, razpon kon-
trole itd. Ta strategija ustvarja kompleks organiza-
cijskih zahtev, ki v glavnem zahtevajo od individua
odvisnost, podrejenost in uporabo le majhnega šte-
vila njegovih sposobnosti. Te organizacijske zahte-
ve So toliko večje, kolikor bolj gremo od vrha na-
vzdol. Podrobneje so te zahteve, naloge oz. situacije
naslednje:
— odgovornost in možnost planiranja lastnega
dela, hitrosti v delu, enote produkcije itd.
— odgovornost za izdajanje delovnih nalog,
sprememb v delu, premeščanja itd.
— ocenjevanje dela, razvijanje in določanje raz-
nih oblik nagrajevanja, kazni itd.
— kdo naj ostane v organizaciji, kdo naj gre,
kontrola dejavnosti itd.
V takih razmerah, bodisi da so te naloge v rokah
managementa ali v našem primeru formalno ali ne-
formalno v rokah organov samoupravljanja, začne
individuum kmeti v svoji iniciativnosti, ker ne
more uporabljati svojih sposobnosti v delu, nje-
gova odgovornost in občutek samospoštovanja pa-
deta, individuum teži k fluktuaciji, kolikor ne mo-
re fluktuirati, pa teži k nasprotovanju, k ustvarja-
nju raznih problemov ipd. Individuum se hoče pri-
lagoditi in to tem bolj, čim bolj je sistem, v kate-
rem dela, antagonističen njegovim potrebam. Koli-
kor ne najde uspešnih mehanizmov prilagajanja v
organizaciji ali zunaj nje, ustvarja razne odpore,
prekinitve dela ipd. (Tudi zahteva po večji plači, ne
da bi dosegel kaj več delovnih rezultatov, je po eni
strani zahteva po simboličnem priznanju napora, ki
ga vlaga za takšno prilagajanje).
Ni rečeno, da vse organizacijske enote zavirajo
željo individua po angažiranosti pa tudi to ne bi
bilo pravilno, če bi rekli, da vsi individui želijo us-
peh; mnogi ga ne žele. Toda v obeh primerih, tj.
ko organizacija zavira posameznika pri njegovem
razvoju in ko organizacija želi, individuum pa noče,
se pojavijo nezaželene posledice v prilagajanju in
rezultatih.
S tem v zvezi so važne organizacijske spremembe
v smeri decentralizacije nalog, odločanja ipd. Or-
ganizaciia, ki se odloči za take spremembe, pona-
vadi deluje takole. Vodilni opiše situacijo, navede,
kaj je možno decentralizirati v strukturi, v odlo-
čanju itd., vendar podrejeni tega ne verjamejo po-
" M Haire: The Concept of Power and the Concept
of Man. New York, 1962.
' D. McClelland: The Achieving Society, Bo-ston, 1961.
61
vsem, imajo že od samega začetka pasiven odnos.
Decentralizacijo spreminjajo v pasivnost in zaradi
tega še naprej iščejo direktive od nadrejenih in jih
tako silijo k odločanju. Ko se nadrejeni tega zave-
do, so razočarani in ponovno v glavnem na sestan-
kih utrjujejo decentralizacijo, kot so si jo zamisüli.
Ko se oboji razočarajo ob neučinkovitosti dejanj,
je reakcija nadrejenih lahko dvojna:
a) nadrejeni ponovno osvoje in pojačaj o racio-
nalne komponente organizacije: dirigiranje, kon-
trola, nagrajevanje, navodila za delo itd.
b) nadrejeni začno s spraševanjem o problemih,
težavah in uspehih na nižjih nivojih. Postavljajo
vprašanja od investicij do potrošnje »turške kave«.
Rezultat tega je, da »vodstvo^< zaide v krizo, ki
se kaže v raznih »vročih diskusijah«, ali pa se mor-
da zadeve le nekako urede v tej ali oni predvideni
smeri.
Na vseh nivojih v organizaciji lahko najdemo
razne oblike vedenja, ki ni produktivno, ki ne pri-
speva k organizacijskim ciljem. Najčešče najdemo
npr. na nižjih stopnjah indiferentnost, neangažira-
nost; nižji vodilni trosijo preveč časa in energije
okoli določenih problemov; na višjih nivojih pa
najdemo konformnost, nezaupanje, nepripravlje-
nost za sprejemanje novih idej, strah pred rizikom
itd. Lahko rečemo, da vsi ti pojavi: pogovarjanje
samo o dani proizvodnji in plači, zaostrovanje
norm, nasprotovanje spremembam, nasprotovanje
med oddelki, osebne sovražnosti ... ne prispevajo
k produktivnim ciljem organizacije, so pa, kot ka-
že, nujno potrebni za vzdrževanje takšnega orga-
nizacijskega sistema. — Bistveno pri tem pa je, da
ugotovimo, da je takšen organizacijski sistem na-
pačno začrtan in vzdrževan. Za večji uspeh so po-
trebne korekture tako v organizacijskih kot v indi-
vidualnih ciljih. Mnoge zgoraj navedene pojave bi
lahko odpravili z ustreznimi korekturami. Kakor
hitro so takšne nezaželene aktivnosti institucionali-
zirane, se razvijajo nove aktivnosti, da zaščitijo
prejšnje. Tako npr. se vodje oddelkov zaradi nizkih
proizvodnih rezultatov izgovarjajo na nerealen
plan, visoke norme, neenako tretiranje oddelkov
itd., ne pa na slabe odnose, nesix>sobnost itd. V
takšnih okoliščinah dobimo tudi napačne informa-
cije, komunikacije so popačene in iz prezentiranili
podatkov ne dobimo prave slike. Sama organizacija
pa postaja bolj regidna in bolj sprejemljiva za raz-
ne spremembe. Osebje se širi, pojavijo se nove av-
toritete, ki ščitijo tiste, ki se boje odločati itd. Vod-
stvo, tj. višji vodilni v takšnih okoliščinah reagi-
rajo tako, da si izmislijo novo stopnjo pritiska, kon-
trole in disciplinskih ukrepov. Takšni ukrepi lahko
začasno prispevajo k večji produktivnosti, toda ne
trajno, zato so varljivi in jih ne moremo opraviče-
vati dolgo časa. Posebno ker gredo vsa takšna po-
višanja produktivnosti na račun ostalih stvari v or-
ganizaciji, tj. na račun morale, integriranosti, od-
hajanja sposobnih ljudi itd. V skrajnem primeru
privede to do krize, občutnega pada produktivnosti,
do prisilne uprave, in ciklus se potem ponovno zač-
ne. Pri vsem tem pa moramo ugotoviti, da vse na-
šteto konsumira zelo veliko človeške in druge ener-
gije.
Sedanja organizacija, kakršno poznamo, ne za-
hteva dovolj angažirane sposobnosti od individuov;
v glavnem zahteva več motoričnih spretnosti kot
umskih sposobnosti. Zato npr. predlaga Davis'", da
bi bilo treba napraviti takšne opise delovnih mest,
ki bi vsaj minimalno uporabljali človeške sposob-
nosti in energijo.
Sp>osobnost uporabljanja vseh razpoložljivih vi-
rov je pot k uspehu; vendar ima zanašanje zgolj na
samega sebe, na lastno intuicijo toliko prednosti,
kot slabosti. Največja pomanjkljivost je v tem, ker
se intuitivne zamisli in odločitve ne soočajo z dej-
stvi in njihovo analizo v praksi. Individualni in or-
ganizacijski cilji morajo biti tako prepleteni med
seboj, da postanejo eno. S tega vidika je za vsako
podjetje pomemben program organizacijskega raz-
voja, ki je verjetno najmočnejši vir, kako povečati
učinkovitost celotne organizacije. Takšen program
razvoja zajema celotne razmere v podjetju od or-
ganizacijske strukture in predpisov do delovnega
procesa. Vodilni in strokovnjaki ter vsi delavci mo-
rajo vedeti, kaj jim takšen program pomeni, in biti
prepričani, da lahko z njegovo pomočjo dosegajo
kvalitativno boljše rezultate. S pomočjo tega pro-
grama dobimo sicer obilo možnosti in poti za dose-
ganje ciljev, vendar to še ni dovolj ; potrebno jih je
tudi kreirati. Kolikor podjetje ni v tekmovanju z
drugimi, na tržišču, tehnološkem področju ali kje
drugje, mora tekmovati samo s seboj; vsak posa-
meznik si lahko postavlja nove cilje na podlagi do-
sedanje oz. prejšnje učinkovitosti. Avtorji" pravi-
jo: nobena stvar ni tako uspešna kot občutek uspe-
ha. V tem smislu so tudi organizirani razni drugi
programi, kot npr. program raziskovanj, izboljšav
inovacij, čim višje kvalitete in podobno. Z drugimi
besedami, teženje k temu, da se izboljša naše delo
za nekaj več, kot pa predpisujejo obči standardi.
Stališča, ki vodijo k organizacijskim spremem-
bam, so različna in nanje vplivajo številni faktorji;
med drugim imajo svojo osnovo tudi v tradicional-
nem načinu mišljenja. Kolikor bi želeli izboljšati
naša stališča do sprememb, našo kreativnost, potem
bi morali pomisliti po eni strani na naše subjektiv-
ne zmožnosti, pripravljenost in zainteresiranost za
takšno delo, po drugi strani pa na to, koliko dane
prilike in situacija v okolju omogočajo, pospešujejo
in zavirajo takšno delovanje. Vendar še ni dovolj
samo naša verbalna pripravljenost ali obstoj veli-
kega števila faktorjev, temveč je potrebno aktivno
delo za reševanje obstoječih problemov in njih pre-
verjanje v praksi. Potrebne so stalne spremembe v
načinu dela, v strukturi in v mišljenju.
'" L. E. Davîs: »Job Design and Productivity: A New
Approach«, Personnel Vol. 33, No 5, 1957.
" R. Blake, J. Mouton: Initiating Organizat'on Deve-
lopment, Training Directors Journal, October 1965.
62
Problemi, Ljubljana, vol. 7, št. 73—74, str. 63—92
France Zupan:
Masovna kultura - strip
Sinopsis
ZUPAN, France: Mass Culture — Strip Cartoon,
Problemi, Ljubljana. Vol. VII, No 73—74. p. 63—92.
The strip cartoon has its origin at the end of the 19th
century in the U.S.A., vi'hile its characteristic features
have their origin in the mediaeval miniatures, frescoes,
graphic papers, Anglo-Saxon political and satirical
caricatures. The strip cartoon represents in every res-
pect an integral part of the mass culture of the 20-ieth
century. The strip cartoon is characterized by the
following features: emphatic outlines, simplifications,
large surfaces of unvaried tone, bi-dimensionality, and
above all, by action. A detailed account of what chara-
cterises the strip cartoon, and of the relatione between
text and the drawings. The history of the strip cartoon
in the U.S.A. and in Europe and an analysis of Slo-
vene and Yugoslav strip cartoons.
Sinopsis
ZUPAN France: Masovna kultura — strip. Problemi,
Ljubljana, vol. 7, br. 73—74, str. 63—92.
Strip je nastao krajem XIX. veka u SAD, a njegove
karakteristične komponente imaju svoj izvor u sred -
njevekovnim minijaturama, freskama, grafičkim listo-
vima, u anglosaksonskim političkim satiričkim karika-
turama. Strip je u svakom pogledu integralni deo ma-
sovne kulture XX. veka. Karakteristike stripa su:
istaknute konture, pojednostavljanje, velike površine
istog tona, dvodimenzionalnost, a pre svega akcija.
Najpreciznije objašnjenje karakteristike stripa, odnosa
izmedju teksta i pokreta. Istorijat stripa u SAD i u
Evropi, kao i analiza domaćih, slovenačkih i jugoslo-
venskih stripova.
Uvod
Strip je aktualen. Prav ta čas je »znanstveno«
ukvarjanje s stripom v modi, o njem se veliko piše.
Poleg ljubiteljev se oglašajo pedagogi, sociologi,
psihologi in zgodovinarji, nasprotniki in zagovorni-
ki, čeprav to ni bistveno. Bolj pomembno je, da je
strip ljudem všeč, da ga kupujejo in da so priprav-
ljeni zanj plačevati. Ce v majhnem kraju, kot je
naše Kočevje, kupijo vsak mesec za milijon dinar-
jev zabavne literature in risanih romanov v stri-
pu,' potem to ne pomeni samo 12 milijonov na leto,
ampak tudi to, da strip očividno zadovoljuje potre-
be, ki jih resna literatura in likovna umetnost ne
moreta. Ali so te potrebe pri ljudeh spontane ali
umetno vzbujene iz povsem komercialnih interesov,
je vprašanje, ki ne spada v okvir te naloge in za-
deva kulturno politiko neke družbe. Začnimo z
ugotovitvijo, da je strip dejstvo v naši stvarnosti,
s katerim se srečujemo vsak dan: v dnevnem časo-
pisju, v tednikih in revijah. Ob četrtkih dopoldne,
ko izide slovenski tednik s stripi »Zvitorepec«, lah-
ko povsod v okolici trafik, kioskov in prodajaln
vidimo otroke, ki kar na cesti berejo svoj najljubši
strip. Pa ne samo otroci: med kupci stripov je lepo
število odraslih vseh poklicev in izobrazbe . . . Šte-
vilke o nakladah te vrste literature so dokaj zgo-
vorne. Prav gotovo obstajajo resni pomisleki peda-
goške narave proti stripu, res pa je tudi, da živimo
v stoletju masovne kulture. »Slonokoščeni stolp vi-
soke umetnosti je stanovanje, ki je prišlo na slab
glas« je dejal Keit Roberts. Vedno številnejši umet-
niki in celo nekateri kritiki in zgodovinarji se za-
vedajo, da ne moremo preprosto prezreti tega, kar
imajo rade množice. Lahko se nam zdi strip škod-
ljiv, vulgaren in čisto komercialno usmerjen, toda
ne moremo se delati, kot da ga ni — ali pa upati,
da ga bomo spravili s sveta preprosto tako, da ga
proglasimo za mladini škodljivega. Prav zares —
dejstvo, da ga bere tako velikansko število ljudi po
vsem svetu, predstavlja ne samo njegovo moč, am-
pak za nekatere umetnike tudi posebno privlačnost.
Vpliv stripa na pop-art je znan in Roy Lichtenstein,
eden glavnih predstavnikov te smeri, pravi : »Izrab-
ljam likovne oblike, ki so nastale iz komercialnih
pobud — in prav to mi je všeč!«-
Ce pravi Picasso, da mu je žal, ker ni nikoli v
življenju risal zabavnih stripov, potem to ni samo
duhovit domislek. Veliki pionir moderne umetnosti
je prav gotovo spoznal, kakšne doslej neslutene
možnosti daje slikarju strip kot nova izrazna obli-
ka, prek katere pride umetnik v vsakodnevni stik
z milijoni in milijoni ljudi! To je občinstvo, kakrš-
nega ni imel še noben umetnik do sedaj, tu je novi
odnos med ustvarjalcem in občinstvom, ki ga je
omogočila prav množična kultura našega stoletja.
Ta je ponudila likovni umetnosti s stripom — na
nov način seveda — neko funkcionalno vlogo v
vsakdanjem življenju, ki je čisto neposredna, za
• Tovariš, ilustrirani tednik Dela, št. 20, 1968, str. 3.
~ Burlington Magaz., 1968, februar, str. 108; recen-
zija.
63
King Kong
katero ni treba ne kritikov in ne okornega meha-
nizma galerij in razstav. Zamuditi tako priložnost,
ne spoznati njene zgodovinske nujnosti? Zaenkrat
je še prezgodaj za zaključek, toda to vprašanje se
je postavilo samo po sebi, saj smo priča temu, kako
se likovna umetnost bori za svoje mesto in za svoje
občinstvo v modemi družbi, žal ne vedno z uspe-
hom. Medtem pa pišejo bralci: »Nobenega stripa ni
treba ukiniti, ampak dodati! Winetouja, Fantoma,
King Konga, Robina Hooda in še druge, tako da
bo polovica lista tekst, a druga stripi. .
Značilno je, da o stripu veliko govorimo, da pa
o njem le malo vemo, zato je bil moj cilj, zbrati
in urediti dosedanja spoznanja o stripu in seveda
razširiti ta spoznanja z našim domačim gradivom.
Kljub temu, da večino stripov uvažamo, ima ven-
darle strip pri nas drugačno vlogo kot v svoji do-
movini, v ZDA. Predvsem zasluži pozornost kot
verjetni dejavnik pri oblikovanju družbene zavesti
mladine, ki spada med njegove najbolj navdušene
potrošnike in bralce. Stripu očitajo, da otroku ne
daje možnosti, da bi intenzivno doživljal svoje otro-
štvo, ampak ga s tehniko svoje risbe nasilno vleče v
.svet odraslih. Vsiljuje mu predstave, za katere ni
zrel, značilna stripovska risba — komercialni rea-
lizem — pa otroka onesposablja za ustvarjanje
lastnih predstav. Čitanje stripov menda zmanjša
zanimanje in celo sposobnost za klasično branje.
Razumljivo je, da so pedagogi zaskrbljeni. Nekateri
avtorji^ so celo trdili, da sta mladinski kriminal in
čitanje stripov neposredno povezana. Res je, da teh
trditev do sedaj še ni uspelo dokazati, toda že nji-
hov značaj je dokaz, da je problematika stripa
kompleksna in zahteva sodelovanje pedagogov, so-
ciologov, kritikov, literarnih in umetniških zgodo-
vinarjev. Strip, ki združuje v sebi elemente gleda-
lišča, filma in slikarstva, zahteva zaradi svoje
družbene vloge še posebno proučevanje: vsekakor
je ena od ugotovitev te raziskave spoznanje, da je
problematika preobširna za enega samega človeka.
Zato je težišče predvsem na obravnavanju stripa
kot nove zvrsti masovne kulture, manj pa so obde-
lani njegovi pedagoški aspekti. Naj samo naštejemo
nekaj vprašanj :
Kakšna je zveza med oblikovanjem osebnosti
mladega človeka in branjem stripov? Ali ustvarja
strip posebno — polpismeno občinstvo, za katero
je strip nekakšno mamilo, sredstvo, ki ga popelje
ven iz vsakdanjosti in resničnega življenja? (Uspe-
šen strip zahteva odmik ■— prostorski, časovni, raz-
redni — od bralca. Junak stripa nikdar ne stanuje
v sosednji hiši.) Toda, ali je to blago mamilo —
tako kot večina TV oddaj in filmov in večina za-
bavne literature — škodljivo? Ali branje stripa res
poneumlja bralca, mu daje napačno, izmišljeno
predstavo o svetu? Ali pa je branje stripov nedolž-
na zabava, če pomislimo, da strip ni vzrok ampak
samo posledica določenega kulturnega nivoja, po-
treb in dražbene strukture naše civilizacije?
Vsekakor je toliko že jasno, da strip ni pred-
stopnja, ki bi vodila k uživanju resne literature —
tako kot poslušanje popevk verjetno še ni nikogar
pripeljalo k resni glasbi.
Ali je raziskava o stripu upravičena? Glede na
to, da je v praksi, to je na tržišču, bitka za strip
ali proti njemu že odločena in da bomo morali torej
s stripom živeti, je najbrže pametno raziskovati
nekatera vprašanja v zvezi z njim. Mogoče bi bilo
' Plavi vjesnik, Zagreb, maj 1968, str. 713; pismo
bralcev.
Mosse, Hilde L.: Die Bedeutung der Massenmedia
für die Entstehung kindlicher Neurosen, Monatschrift
für Kinderheilkunde; Bd. 103, 1955, zvezek 2. str. 85 do
91.
64
celo primemo, da bi dali mladini osnovno znanje
o stripu — o njegovi zgodovini, o njegovih zvrsteh,
o tem, kako nastaja, o tehniki pripovedovanja in
o risbi. To bi bil korak proti zaželenemu cilju, ki
bi bil dosežen, kadar bi lahko mladina sama ločila
dober strip od slabega. Toda koliko pa sploh vemo
o vplivu take ali drugačne risbe na otroka? Psiho-
metričnih metod za merjenje otroških reakcij na
ilustracijo sploh še nimamo,^ kakor so ugotovili na
zadnjem bienalu ilustracij v Bratislavi leta 1967.
Smo torej na področju, kjer se trditve ne dajo zme-
rom dokazati.
Spremenjeni odnos do stripa
in pojav »klubov za proučevanje stripa«
Prva razstava »comic« stripov je bila že leta 1922
v New Yorku, Waldorf Astoria. Pojavili so se tudi
zbiralci stripov in dobro je bilo, da so se: kajti
stare stripe je danes teže dobiti kot nekatere sur-
realistične brošurice, ki so bile izdane samo v 50
izvodih . . . Sprva je seveda smešna misel, da bi
bila lahko stran časopisa s stripi, ki se da kupiti
za malenkostno vsoto, tudi dragocen predmet, vre-
den zbiranja, toda nič ni bolj minljivega kot star
časnik! Čeprav imajo naklado več sto tisoč, ne osta-
ne za njimi niti sled, če ne upoštevamo nekaterih
uradnih arhivov. In tako so danes tudi originalni
tiski starih stripov redkost, druge pa ponatiskujejo
na boljšem papirju kot luksuzne izdaje. Kaj je
ostalo od vseh predvojnih jugoslovanskih tednikov
s stripi, različnih »Plavih zabavnikov« in podobnih?
Kaže, da se zbiranje vedno izplača.
Vendar se je v Evropi začelo preučevanje stripov
šele po drugi svetovni vojni, takrat, ko so dorasli
otroci, ki so rasli ob stripih. Iz navdušenih bralcev
stripa, »stripofilov«, so nekateri med njimi postali
»stripologi«. Ni slučaj, da je med njimi francoski
režiser Alain Resnais, na katerega filmski slog je
močno vplivala tehnika ameriškega stripa okoli leta
1935, ki ga je požiral kot mladoletnik. Resnais je
med ustanovitelji CELEGA (Centre d'Etude des
Littératures d'Expression Graphique) in član ured-
niškega odbora »Griffa Wiffa«, prve revije, ki je
bila posvečena študiju, zgodovini in kroniki stripa."
Leta 1962 so ustanovili v Parizu »Klub stripa«, leta
1964 pa je bil prvi mednarodni kongres o stripu
v Bordigheri (Italija), združen z razstavo in disku-
sijo (strip kot umetnost, strip kot družbena kriti-
ka). Razstav o stripu je bilo v poslednjih letih mno-
go, mogoče najpomembnejša med njimi je bila leta
1967 v Parizu, v muzeju dekorativnih umetnosti
(Louvre), ki jo je pripravila Société d'Etudes et de
Recherches des Littératures (SOCERLIT). Razstava
je bila resno pripravljena, predvsem pa so ob tej
priložnosti izdali odličen katalog, v katerem so
zbrali večino zgodovinskega gradiva o stripu.
Novi val v odnosu do stripa pomenijo klubi lju-
biteljev stripa in pa revije, ki se pojavljajo v Evro-
pi in ZDA in ki so namenjene intelektualcem. Take
revije objavljajo nekaj kvalitetnih stripov, vmes
pa študije in razprave o stripu, kroniko dogajanj,
kritične ocene posameznih avtorjev, poročila o raz-
stavah, predavanjih in srečanjih. Seveda obstaja
tudi že muzej stripa v Parizu (Musée de la Bande
Dessinle) — z eno besedo, strip postaja iz naivne
zabave predmet resnobnega, včasih snobističnega
preučevanja, nastopajo kritiki, zgodovinarji, kus-
tosi — skratka, strip gre po poti, po kateri je pred
njim šla likovna umetnost, iz vsakdanjega življenja
v znanstveni kabinet, muzej in galerijo. V Parizu
izhaja revija PHENIX, Italijani izdajajo v Milanu
mesečnik EUREKO. Te vrste publikacije so name-
njene izobraženemu in zahtevnemu občinstvu (s
smislom za humor). Stripi so večinoma satirični, ne
pa avanturistični v naivnem smislu besede. Humor
je intelektualen, oster, neusmiljen. Filozofija beat-
nikov, hippijev, upornikov proti konvencionalnemu
družbenemu redu se kaže tudi v stripu.
Američani imajo razkošno »The World of Comic
Art« (The historical journal of comic and carica-
ture), Witzend itd.
Vse te revije so prenesle strip iz otroške sobe na
mizo izobražencev. Vsem je skupno veliko navdu-
šenje za strip in neznanski optimizem, s katerim
govori o svojem ljubljencu. V nasprotju s podob-
nimi likovnimi revijami se tu da čutiti čisto drugo
vzdušje, mogoče naivnejše, toda vitalnejše (kar pa
je ob tolikih bralcih, ki stoje za stripom, tudi ra-
zumljivo). Njihov cilj je jasen: na vsak način hoče-
jo doseči za strip večji družbeni ugled. Hočejo, da
svet obravnava strip kot resnično umetnost, tako
kot je — čeprav sprva nejevoljno — sprejel film
in jazz. »Strip lahko toliko prispeva k sodobni
umetnosti kot tiste srednjeveške risbe na steni, ki
veljajo danes za mojstrovine,« vzklika neki navdu-
šenec v Phenixu.'
Zelo verjetno je, da se bo odnos občinstva do
stripa polagoma spremenil in bodo strip obravna-
vali prav tako resno kot film, pisali o njem redne
kritike in prirejali razstave. Tak razvoj je popolno-
ma logičen — pa vendar marsikdo žaluje za tistimi
časi, ko je bil strip samo imenitna, od šolnikov in
staršev preganjana zabava. Kajti res je, da nobena
umetniška zvrst ne živi od kritikov in zgodovinar-
jev, ampak cd vitalnosti svojih avtorjev.
Nasprotniki stripa so se seveda oglasili že zdav-
naj pred ljubitelji. Najhujši napadi so bili seveda
tam, kjer se je strip najbolj in najprej razvil, v
ZDA. Dr. Fredrich Wertham je v petdesetih letih
napisal knjigo »Pohujšanje nedolžnih« (Seduction
of the Innocent), ki je močno razburila duhove in
v kateri je obtožil nekatere zvrsti stripov kot kriv-
ce za mladin.ski kriminal. Med leti 1954 in 1961 je
borba pedagogov proti stripu zajela Nemčijo. A. C.
Baumgärtner** navaja približno 200 člankov v re-
vijah in samostojnih publikacijah, ki so napadli
strip in mu očitali brutalno vsebino, primitiven je-
zik in neverjetne zgodbe. 2e naslovi so bili zgovor-
BIB — (bienale ilustracij Bratislava) 11. sept do
29. oktobra 1967, glej poročilo v Delu 10. nov. 1967.
" Francis Lacassin: Alain Resnais, Cinéma l'avant
Scene št. 61-62, 1966.
' Little Nemo au Metropolitan Museum; Claude Мо-
literni. Phénix, št. 1, str. 15, 1966.
' Alfred C. Baumgartner; Die Welt der Comics, 1965,
Str. 91.
65
ni: »Strip, nravna nevarnost za našo mladino«,
»Strupena poplava stripa«, »Poneumljanje s stri-
pom«, »Slikovni idiotizem«, »Stripi — esperanto
analfabetov« itd. Prav tako kot v ZDA je tudi v
Nemčiji ta val čez nekaj časa uplahnil brez večjega
učinka na priljubljenost stripa, pač pa je imel za
posledico, da so sindikati uvedli za risarje strogo
cenzuro. Pri vsem tem res ni bilo mogoče dokazati
obtožb na račun stripa, vendar so s tržišča izginili
najbolj vulgarni in primitivni stripi.
Vsa ta dogajanja so šla bolj ali manj mimo nas,
saj se strip kot komercialno silno hvaležno blago
pojavlja na našem tržišču v večjih množinah šele
poslednja leta. Posebnih protestov proti njemu ni
in je M. Maver v »Delu« — sam risar stripov —
nekoliko ironično izrazil razpoloženje: »Proti komu
naj torej protestira ubogi pedagog? Proti komu naj
povzdigne svoj šibki glas? In zakaj naj bi ga sploh
povzdignil?«^ — kajti strip zvišuje naklado in pri-
naša kolektivu denar. Ta denar pa ni majhen.
Razgled po svetu stripa
»Nam gre za to, da nas svet bere in sicer rad
bere, zato nam tudi ni nič mar, kaj pisarite o nas,
da le zadenemo ton, v katerem so ubrana srca in
čuti našega časa . . .« je dejal že v 18. stoletju C.
G. Craven v zagovor poljudne literature.
AH Cappu prinaša njegov satirični strip »Li'1
Abner« (News Syndicate co.) na leto med 5Ô0.000
do milijon dolarjev. Moža srednjih let iz Conne-
cticuta, ki je mešanica konservativnega cinika in
humorista, priložnostno primerjajo z Voltairom, Jo-
nathanom Swiftom in Markom Twainom. Drugi
pravijo, da je popolnoma brez talenta in da se podi
za dolarji. John Steinbeck pa ga je nekoč celo ime-
noval za »verjetno najboljšega živečega pisate-
lja . . .«. Ko so ga vprašali, kaj pravi na to, je Capp
licemersko dejal: »Steinbecka preveč cenim, da bi
dvomil o njegovem mnenju .. .« Nič manj znani ri-
sar .stripov Charles Schulz, ki riše »Peanuts« (Uni-
ted Feature Synd.), živi na svojem veleposestvu v
Kaliforniji, medtem ko izhaja njegov strip v 900
listih v ZDA in Kanadi ter v 100 časopisih po osta-
lem svetu. Cenijo, da bere dogodivščine malega
dečka Browna in njegovega kužka Snoopyja vsak
dan 90 milijonov bralcev, kupčija z lutkami juna-
kov stripa, oblekami in razglednicami pa vrže na
leto več kot 15 milijonov dolarjev. Predlansko leto
(1967) je visoki in suhi, bolj metafizično razpolo-
ženi Schulz dobil kipec »Reuben«, priznanje, ki v
svetu karikatur in stripa pomeni nekaj takega kot
Oskar na filmskem področju. Vse to daje sicer
abotni frazi »zadeti ton, v katerem so ubrana srca
in čuti našega časa« drugi zven, in sicer zven po-
slovnega uspeha in »gotovega« denarja, ki pa je za
naš čas najbolj prepričljivo merilo. Očitno je tudi,
da je družbeni ugled stripa in njegovega ustvar-
jalca v Združenih državah Amerike prav gotovo
višji kot pa pri nas in sicer v Evropi. Ustvarjalec
stripa, ki je znal pridobiti naklonjenost občinstva,
ni samo bogat, temveč postane osebnost, o kateri
prizadevno pišejo razprave, analizirajo njegov slog
in način dela: zadnji razgovor s Schulzem je izšel
v strokovni reviji »Psychology today«. V njem so
načenjali filozofska in psihološka gibala v dogodiv-
ščinah njegovih malih junakov. Strip je zabava za
milijone, v kateri so združeni gledališče, film in
slikarstvo, je bussines in pa moda za intelektualce
— kaj hočete še več?
Med vso velikansko poplavo stripa, ki danes pol-
ni tržišče in jo srečujemo tudi v naših kioskih, lah-
ko kmalu razločimo več kvalitetnih ravni, ne samo
vsebinskih.
V prvo skupino spadajo stripi, ki jih imenujemo
tudi »sophisticated«, in so prerasli nivo naivne za-
bave. Njihovi avtorji imajo originalne zamisli, so
odlični risarji in pišejo duhovite tekste. Njihov
humor je oster, pri čemer se običajno neusmiljeno
norčujejo iz svojih sodobnikov, njihovih napak,
idealov in načina življenja. Večinoma so to ame-
riški in angleški avtorji (med njimi je mnogo ame-
riških Židov). Ta satira mnogokrat preraste lokalni
okvir in postane občečloveška, pa ne samo zato, ker
bi se istočasno »american way of life« širil po ze-
meljski krogli. . . Nekateri med njimi so poljudnej-
ši (Li'1 Abner, »Andy Capp«), medtem ko so nekateri
zahtevnejši (»Peanuts«, »Mr. Mergendeiler«, »B.
C«, »Pogo«, »Čarovnik iz Ida«).
Tradicionalni anglosaški humor, nekoliko čuda-
ški in poln nenavadnih domislekov, ki nam kaže
življenje iz neobičajnih, često presenetljivih zornih
kotov, je značilen za to vrsto.
" Milan Maver: Pismo mojemu poslancu. Delo, 1. ju-
nij 1968, str. 14.
Walt KeUy: Pogo
66
v drugo skupino spadajo poljudni avanturistični
stripi take kvalitete v risbi in tekstih, kot so »Ste-
ve Canyon«, »Ray Ringo^^, »Rip Kirby« in »Cisko
Kid«. Naivnejši po zgodbi, pustolovski, western in
detektivski, pa so odlično risani. Njim ob strani so
prikupni zabavni stripi kot »Popaj«, »Asterix«
(francoski), »Beettle Bailey« s humoristično kari-
kiranimi osebami. Slovenski družbeno kritični stri-
pi kot »Jaka Sulc«, »Gregor Tisiglavca«, »Peter
Mozolec« itd. pravzaprav tudi ne zaostajajo mnogo
za njimi.
Večina stripov, ki jih čitamo pri nas, je solidno
poprečje. Tiste kičaste plaže, o kateri običajno go-
vorimo kot o stripu, pravzaprav pri nas niti ni veli-
ko. Se to so žal predvsem nekateri domači jugoslo-
vanski stripi, ki jih rišejo začetniki in ceneni ama-
terji. Risba je pri teh okorna, vsebina razvlečena in
nezanimiva. Brez posebnih težav jih najdemo obi-
čajno v Nedeljskem dnevniku, včasih tudi v »Zvito-
repcu« in drugje.
Stripi, ki jih uvažamo, so rokodelsko solidni, saj
sindikati, ki skrbe za njihovo prodajo, pazijo na
kvaliteto in kot dobri trgovci ne nudijo slabega
blaga. »Jeklena pest«, »Dr. Kildare«, »Tiffany Jo-
nes«, »Gil Jourdan«, »Vsemirski junaki«, »Crni
strelec«, »Beli vitez« itd. so lahko resni, komični,
detektivski, znanstveno fantastični — toda vsi so-
lidno risani in s scenariji, ki drže bralca v napeto-
sti. Marsikaj lahko očitamo npr. »Tiffany Jones«,
toda vsakdo mora občudovati izredno postavljene
kadre, ki so kompozicijsko tako dovršeni, da učin-
kujejo skoraj blazirano.
V poseben »novi val« stripa sodijo stripi, ki moč-
no poudarjajo seks. »Barbarella«, »Jodelle^^ »Phc-
ebe«, »Scarlett Dream« res niso za mladino, ne mo-
remo jim pa odrekati kvalitet in fines v risbi pri
vsej naivnosti zgodbe. Precej pod njimi so nekateri
brutalni in rahlo vulgarni stripi kot »Sadik« ali
»Satanik«. Med stripom »Peanuts« in »Satanik« je
velikanska razlika v kvaliteti. Skupno obema je
samo to, da sta oba stripa! Sicer imamo v Jugosla-
viji razmeroma malo pravega kiča. Tudi kar zadeva
brutalno nasilje in seks, so naši stripi »čisti«, kar
pravzaprav ni nič čudnega, če upoštevamo strogo
cenzuro tujih sindikatov, od katerih kupujemo stri-
pe. Ameriški sindikati risarjev stripov so namreč
že leta 1954 sprejeli dogovor o cenzuri in sicer pod
pritiskom skupin staršev in vzgojiteljev, ki jim ni
bilo všeč obravnavanje seksa, zločinov in nasilja
v stripih. Storili bi torej napako, če bi vse metali v
en koš, tako kot to navadno delajo kritično razpo-
loženi pedagogi.
Ti so napadli strip ne samo zaradi njegove vse-
bine, temveč načeloma kar povprek zato, ker je
pač strip. Zamerili so mu njegov značilni način
združevanja slike in besedila v oblačkih. To bese-
dilo je seveda nujno kratko, v slabih primerih be-
basto in naivno, v boljših stripih pa mu ne moremo
odrekati duhovite jedrnatosti in se prilagaja obliki
in značaju oblačka. Dialogi in monologi, vzkliki
šumi in zvoki bolj neposredno in bolj živahno po-
jasnjujejo dogajanje kot tekst pod sliko. Prav to
besedilo v oblačkih pa je pedagoge vznemirilo:
branje stripov naj bi odvračalo mladino od branja
knjig in celo zmanjšalo pri mladini zmožnost kla-
sičnega načina branja, pri katerem je več teksta,
je tekst zahtevnejši, besede so zložene v ravnih vr-
stah druga za drugo, branje pa zahteva napor. Res
je seveda, da se je treba tudi branja stripov nava-
diti, se seznaniti z nekaterimi simboli in okrajšava-
mi. Tako pomeni v oblačku narisana žarnica, da
se je junaku na lepem »posvetilo<^ velik vprašaj
pomeni, da je začuden in v zadregi, mehanični gla-
sovi — radio in telefon — pa se kažejo v oblačkih
z nasekanim robom. Mrtvaška glava obenem s kli-
cajem pomeni hudo jezo in grožnjo, črn oblak ža-
lost, nerazumljivi hieroglifi, klicaji in zavite črke
so kletvice, žaga pomeni smrčanje, zvezda udarec
(»videl je zvezde«). Roža pomeni nekaj prijetnega,
oblaček in črte — nenavadno nagel odhod, silno
brzino (kar pokadilo se je za njim . ..), nenadno
zaustavljanje — predmet (avto, konj) je deformiran
in njegovi obrisi nihajo. Avtomobili rjovejo RAOW,
zavore cvilijo AIIIK, skratka, te simbole, ki so ri-
sani v »oblačkih« kot na TV ekranu, razume vsak
sodoben otrok — ne pa vsi odrasli! To, kar junak
samo misli, je grafično podano z »oblačkom za mi-
sel«. Cim glasneje nekdo govori ali vpije, tem večje
in debelejše so črke. Walt Kelly uporablja v svojem
stripu »Pogo« za različne osebe celo različne tipe
črk, pri čemer govori neka čemerna in zlobna oseba
v dostojanstveni gotici. Risar stripa izpiše besedilo
z roko, pri prevajanju v druge jezike pa nastanejo
seveda težave. Večina stripov, ki izhaja v našem
»Zvitorepcu«, je tujih, predvsem ameriških, angleš-
kih in včasih francoskih, zato je treba besedilo
prevesti in ponovno ročno napisati. Da bi pwstopek
pocenili, nadomeščajo založniki ročno pisano bese-
dilo s tiskanim ali pa tipkanim, kar je res ceneje,
toda uniči originalno likovno sestavo risbe in bese-
dila. Tipkam napis v oblačku pomeni v risbi tujek,
saj sta pri stripu tekst in risba neločljiva celota,
prav tako kot velikost in izbira oziroma oblika črk.
Ce se povrnemo k zaskrbljenim pedagogom: zdaj
sicer res ni dokaza, da bi branje stripov zmanjše-
valo sposobnost klasičnega branja.'" Zelo verjetno
pa je, da odvrača mladino od knjige — vsaj v do-
ločeni starosti. Kar zadeva mnenja, da strip navaja
mladino k nasilju, da jo poneumlja in moralno
kvari, je možno v skrajnih primerih, toda to je pač
odvisno od vrste stripa. Brutalen, sadističen ali celo
pornografski strip učinkuje na mladega človeka
verjetno prav tako kot surova TV oddaja ali film,
pri čemer pa formalna izrazna oblika stripa naj-
brž ni nič kriva.
Tehnika pripovedovanja v stripu
Formalno je strip zaporedje risanih sličic, kad-
rov, na katerih je to, kar govore osebe, napisano v
»oblačkih«, ki jim prihajajo iz ust, namesto spodaj
pod sliko. Različni zvoki in šumi so dostikrat pred-
stavljeni likovno. Besedilo je zmanjšano do naj-
manjše možne meje, tako da lahko najde svoj pro-
stor na risbi in da je še razumljivo, ali da pove vse
to, česar bralec ne zve iz risbe same. Gre torej za
sestavo risbe in pa besedila v enem na isti ploskvi.
1" A. C. Baumgärtner, Die Welt der Comics, str. 102.
67
Posamezna »vrsta« ali »trak«, »pas« vsebuje običaj-
no tri take risbe, lahko sta tudi samo dve ali štiri,
včasih pa je samo ena čez vso širino strani. V
dnevnem časopisju imamo posamezen strip v eni
sami vrsti, ker je običajno v vsaki številki dnevni-
ka več različnih stripov v nadaljevanjih in je vsa-
kemu od teh stripov namenjena samo ena vrsta ali
bolje rečeno en pas. Zato so epizode v takem »pasu«
nujno krajše in je njihov značaj in ritem pripovedi
že iz čisto prostorskih razlogov drugačen kot v ce-
lostranskem stripu. Na takem pasu ali traku s tre-
mi ali štirimi risbicami je zapopadena že cela
epizoda z uvodom in viškom: uvod s prizoriščem
in nastopajočimi osebami v prvem kadru, ki mu
sledi v nadaljnjem že zaplet, di-amatični ali komič-
ni višek epizode, razplet in konec, včasih tudi nauk
ali vsaj namig v premislek. Pri celostranskem stri-
pu pa zgodba teče in dopolnjuje eno ali več strani
tednika oziroma snopiča (zvežčka). Te vrste stripe
prinašajo tedniki. V njih je več različnih stripov v
nadaljevanjih in posamezni stripi napolnjujejo bo-
disi eno, bodisi dve ali tri strani.
Od risarja zahteva strip skrajno varčevanje z iz-
raznimi sredstvi. Risba je bodisi slikovita, bodisi
realistično plastična, bodisi linearno abstraktna . . .
Risar lahko uporablja poltone, drugi spet izrazito
poudarja črno-bele kontraste, tretji je usmerjen v
karikaturo.
Kadar govorimo o tipičnem načinu risanja stripa,
običajno mislimo na dopadljiv »komercialni reali-
zem«. V bistvu imamo dve skrajnosti; prva je »fo-
tografski« realizem in druga karikatura s poeno-
stavljeno risbo, simboli in deformiranimi komični-
mi osebami. Pustolovski stripi, družabni stripi,
detektivke, kavbojke in znanstveno pustolovski
stripi so običajno risani v realističnem slogu. To
se pravi, da so osebe, predmeti in prostor upodob-
ljeni bolj ali manj realistično, vendar imajo —
značilno za strip — krepak obris. V risbi s tušem
in peresom risarji še poudarjajo linije, ki vzbujajo
vizualni vtis gibanja in akcije — govorimo o gra-
fično poudarjenem ritmu črt in potez. Da je telo
plastično, dosežejo z različno debelino obrisa, vča-
sih z dodatnim senčenjem s črtami. Vsak dober
risar si s časom izdela svoj lastni slog in svoje last-
ne posebnosti — v okviru splošnega načina. Osnov-
na enota pripovedi pri stripu je posamezna risba
ali kader. Tako kot pri filmu uporabljajo risarji več
planov. Total je pogled na pokrajino ali prizorišče
iz velike oddaljenosti. Osebe so majcene, vtis pri-
povedi je mirno tekoč, epičen. Pogled od daleč
vzbuja vtis trajanja — na primer pogled na sku-
pino jezdecev, ki potujejo skozi prerijo. Figure ja-
hačev so neznatne, pokrajina je velikanska. Ce se
risar približuje predmetu ali osebam, govorimo po
vrsti o poltotalu, o bližnjem posnetku, velikem pla-
nu in končno o detajlnem posnetku. Ce se risar
oddaljuje od osebe (ki postaja manjša sredi prizo-
rišča), občutimo olajšanje, se sprostimo. Nasprotno
pa pomeni bližanje k osebam, da se bo nekaj zgo-
dilo, akcijo in napetost. Zato se risar »približuje«,
kadar je treba usmeriti pozornost na določeno sku-
pino oseb ali na prostor, opozoriti na trenutno naj-
važnejšo osebo ali predmet. Se posebno poudari
dogajanje s tem, da riše samo obraz osebe in konč-
no do skrajnosti dramatično stopnjuje pripoved z
detajlom, to je risbo iz neposredne bližine, ki »jem-
lje dih« (npr. samo oko, nož, napeta vrv, ki poka
itd.). Z menjavo planov doseže risar dramatično
razgibano pripoved, seveda pa imamo tudi stripe,
kjer so osebe risane vedno v isti oddaljenosti od
gledalca. — Temu primerno je tudi vtis monoton,
kolikor ne gre za prav zavestno vztrajanje pri iz-
branem planu, s katerim želi avtor vzbuditi čisto
določen učinek na gledalca (Feifferjev Mr. Mer-
gendeiler).
Risar ne menja samo oddaljenosti od oseb, ampak
tudi točke, s katere gleda. Pogled od spodaj in po-
gled od zgoraj sta pri nekaterih risarjih prav tako
priljubljena kot običajno gledišče. 2e Harold Foster
(ki je prvi risal Tarzana) je rad uporabljal pogled od
zgoraj — z drevesa na zemljo — ali pogled od spo-
daj navzgor, še posebej pa je tako menjavanje očišč
v uporabi danes pri znanstveno fantastičnih in ve-
soljskih stripih, kjer se odpirajo nove dimenzije in
novi pogledi na zemljo in vesolje.
Tudi svetloba vpliva na razpoloženje. Osvetlja-
va je lahko idealizirana, s poudarjeno prednjo svet-
lobo, lahko je realistična in pa seveda tudi natura-
listična s črnimi sencami in ostro, neusmiljeno luč-
jo, ki vzbuja slikoviti vtis dramatičnosti in napeto-
sti (Jeklena pest, Ray Ringo in drugi). Veliko šte-
vilo stripov pa se dogaja v abstraktnem svetu brez
senc, kar ne moti niti slikarja niti bralcev.
Ozadje, sceneri j a in pokrajina imajo prav tako
pomembno vlogo pri pripovedi. Mesto, laboratorij,
džungla, Divji zahod so običajno risani realistično,
lahko je prostor nakazan samo s preprosto črto,
včasih pa ni treba niti tega. Oseba je narisana na
praznem ozadju, kadar jo želi risar posebej pouda-
riti. Nekateri slikarji zelo radi rišejo osebo kot čr-
no silhueto v ozadju (Walt Kelly, Jimmy Barnett) —
to je oseba, ki je sicer ta trenutek ni tu, toda bo
igrala ali pa je pravkar igrala neko vlogo v doga-
janju.
Barve (oziroma siva in črna pri črno-belem stri-
pu) so že zaradi postopka tiskanja nanesene ena-
komerno na posamezne ploskve risbe. Komplicirana
risba, naturalizem in slikarski način obravnavanja
barve (kjer slikar z barvo gradi, modelira, izraža
telesnost, globino, volumen in svetlobo) so pri stri-
pu redki, že iz čisto praktičnih razlogov. Risar se
ne sme pretirano zamujati z risbo, če hoče, da se
mu risanje splača, to se pravi, da mora poenostav-
ljati. Toda tudi če bi želel delati drugače, je vezan
na tehnični postopek tiskanja in na časopisni papir,
na katerem se, kot je znano, reprodukcije najlepših
umetnin sprevržejo v nejasne zmazke. Strip mora
biti risan jasno, ostro in kontrastno, brez posebnih
nians v barvah in tonih, ki jih tisk sploh ne bi re-
produciral.
Pa ne samo iz praktičnih vzrokov, tudi zaradi
svojega bistva je strip kljub navidezni realističnosti
le dvodimenzionalen. Pogosto uporablja simbole za
stvarnost, saj računa s tem, da jih bralec razume
in jih zna prebrati. Tudi uporaba barve je zelo
svobodna in simbolična. Z njo poudari avtor doga-
janje in ritem, označuje osebe in njihovo razpolo-
ženje. Barva postane pomemben del pripovedi. Ce
vidimo tak strip kasneje brez barve, se nam zdi
68
dobesedno »brezbarven«. Podobno, kot se v gleda-
lišču menja svetloba, so v stripu lahko posamezni
kadri v rdeči, modri, rumeni barvi, obrazi so mo-
dri, lasje vijoličasti ali zeleni. Kot ne pričakujemo
v stripu klasičnega racionalnega odnosa do stvar-
nosti, tako tudi ne smemo pričakovati realne upo-
rabe barv, ki so v stripu predvsem dekorativnega
značaja, paša za oči in pa stimulans, ki vpliva na
razpoloženje in čustva bralcev.
Polagoma se torej oblikujejo zunanje poteze stri-
povskega pripovedovanja: predvsem je nujen pri-
ljubljen junak (lahko eden ali več), ki ga občinstvo
dobro pozna in ki ga ima rado. Nastopajoče osebe
govore v »oblačkih«, zgodba pa se razvija v zapo-
redju kadrov. Lahko imamo zaporedje (ali sekven-
co), kjer sestavljajo posamezno epizodo trije ali
štirje kadri, lahko pa zgodba teče kar naprej, po-
dobno kot pri tradicionalnem načinu pripovedova-
nja. Značilno za strip je torej ponavljajoče se na-
stopanje priljubljenih osebnosti, drugič, sekvenca
ali zaporedje v celoto povezanih kadrov, tretjič,
tekst v oblačku v risbi, ne pa spodaj pod njo, kot
je to npr. pri klasični slikanici. Stilno so mogoči
vsi odtenki med filmskim realizmom in karikaturo.
Veliko risarjev stripov riše skoraj fotografsko rea-
listično. To ni nič čudnega, če upoštevamo, da mno-
gi prizore prej fotografirajo z živimi osebami in
nato rišejo na podlagi teh fotografij.
Sekvenca pomeni vrsto (ali nadaljevanje, zapo-
redje) podob, povezanih med seboj v neko celoto,
ki jih imenujemo tudi kadri. Kader razvija in nosi
dejanje, pri čemer je seveda ritem dogajanja lahko
zelo različen. Risar uporablja različne formate, da
poudari dogajanje: kvadrat, pravokotnik, ki je lah-
ko močno potegnjen v višino ali pa raztegnjen v
širino. 2e z izbiro različnih formatov se izognejo
risarji enoličnosti, ustvarijo zaželen ritem v zgodbi
in včasih celo puste to ali ono risbo brez roba.
Možen je tudi samo en rob, kar ni nič nenavadnega,
ali celo osebe brez prizorišča, samo na belem ozad-
ju. Prizorišče je lahko naturalistično ali pa samo
nakazano in junak je dostikrat upodobljen stoječ
reliefno pred kadrom. Možnosti so neizčrpne. Tako
se je uveljavil način, da je tisto, kar se v resnici
dogaja, upodobljeno v trdnem obrisu, tisto pa, kar
se dogaja v sanjah ali domišljiji, pa je običajno v
okviru z nagubanimi ali nakodranimi robovi.
Tehnika pripovedovanja temelji na prekinitvah
(v nasprotju s filmom). Struktura zgodbe je diskon-
tinuirana: izbrani prizori so ločeni z okviri. Doga-
janje je omejeno na tisto, kar je narisano v posa-
meznih kadrih, ki »pomikajo« dogajanje naprej.
Risar lahko riše gib za gibom (ali zaporedje gibov),
uporablja različne plane in se igra s perspektivo,
kaže podrobnosti in dramatično prekinja ritem pri-
povedi v posebno napetih trenutkih. Stil kadrira-
nja, ritem, v katerem so razporejeni posamezni
prizori, predvsem pa najprej izbor prizorov, ki ilu-
strirajo zgodbo, in njihova montaža v celoto — vsi
ti tehnični prijemi so značilni za posamezne avtor-
je, za njihovo znanje in karakter. Vsak risar si iz-
bira za ilustracijo prizore, ki mu še posebej »leži-
jo« in ki jih obvlada, z malo ali več osebami, sta-
tične ali razgibane. Nekateri se izogibajo masov-
nim prizorom, drugi obvladajo samo dva ali tri
obrazne tipe, tretji zna risati predvsem avtomobile,
ne pozna pa anatomije. Mojstri med njimi pa mo-
rajo znati veliko: označiti morajo posameznega ju-
naka tako, da ga spoznamo tudi od daleč in od za-
daj, po hoji in drži, znati morajo narisati do 100
različnih človeških postav, značajev in obrazov v
najbolj različnih razpoloženjih in pozah. Dobro
morajo poznati anatomijo, perspektivo, biti morajo
raznoliki. Slabi risarji znajo narisati enega ali dva
značaja in ni redko, da so si vse figure podobne, ta-
ko da junaka ločimo od drugih le po različnem
vzorcu obleke ali drugačni kravati.. . Tak risar si
pomaga s tekstom: slab strip ima običajno veliko
teksta, ker risar zgodbe ni znal narisati. Res je, da
si mnogi risarji stripov pomagajo s fotografijo in
prej posamezne kadre fotografirajo, kljub temu je
očitno, da dober strip zahteva veliko dela in zna-
nja in da strip gotovo ni področje za začetnike in
amaterje, kot to mislijo mnogi — tudi na Sloven-
skem.
Še o proizvodnji stripa
Risar stripa — govor je tu o ameriških, angle-
ških in francoskih — je nameščenec sindikata,
vplivne ustanove, ki zaposlujejo med drugimi tudi
novinarje in kritike. Ima pogodbo in dobi dogovor-
jeno vsoto in odstotke od prodaje svojega stripa,
njegove priredbe za film in gledališče. Avtorske
pravice stripa so njegove (naslov, zgodba in juna-
ki), vendar pa po njegovi smrti lahko sindikat
poišče drugega risarja, da nadaljujejo strip. (Tako
riše danes Popaja Bud Sagendorf, Tarzana John
Celardo, Flasha Cordona Mac Raboy. medtem ko
so nekdanji risarji Elzie Segar, Burne Hogarth in
Alex Raymond opustili strip ali pa so mrtvi.) Od-
nosi so praktični in poslovni, tako kot v srednjem
veku, ko je več mojstrov delalo na isti umetnini, ne
da bi si kdo belil zaradi tega glavo. Strip je še v
tistem srečnem stanju, ko proizvodnja komaj sledi
potrošnji, ko se ustvarjalci nimajo časa spraševati
»zakaj« in »čemu«, ampak samo »kako«. Tiste pro-
slule razpoke med umetnikom in občinstvom, o ka-
teri je toliko govora v visoki umetnosti od 19. sto-
letja dalje, v svetu masovne umetnosti še ni. Pro-
ducent daje potrošniku po navadi točno tisto, česar
si ta sam želi. Novi mecen, to se pravi urbanizirane
množice so našle svojo zabavno obliko konzuma
risane umetnosti — ali naj jih zato obsojamo? Na-
vsezadnje so se generacije kritikov in zgodovinarjev
resno trudile, da so izbile ljudem iz glave še zadnjo
misel, da bi bilo lahko gledanje in uživanje »viso-
ke« umetnosti tudi prijetna zabava, ne pa nekak
mučen, z znanstveno latovščino in letnicami natr-
pan obred.
Nov strip se na tržišču pojavi na dva načina:
tako, da sindikat sondira občinstvo in dá sugestijo,
kakšen strip bi se dobro prodajal — ali pa na kla-
sičen način, ki je uspešnejši, to je, da risar z dobro
idejo in s svojim stripom pod pazduho pride in рск
nudi svoj strip sindikatu. Kljub vsemu spoštovanju
do »raziskav tržišča« in do strokovnjakov, ki te
raziskave opravljajo, pa je skoraj vedno le posa-
meznik, obdarjen s kreativno sposobnostjo in do-
mišljijo, tisti, ki tenkočutno in pravilno zasluti raz-
69
položenje med ljudmi in jim da nekaj novega, česar
še ne poznajo, ampak samo nejasno slutijo in si žele.
Nobena raziskava tržišča ne bi mogla ustvariti stri-
pa, kot je »Peanuts« ali »Pogo« . . .
Nadaljnja proizvodnja stripa je nenavadno soži-
tje med moderno tiskarsko industrijo in ateljejem,
kjer delajo risarji ročno pod nadzorstvom »šefa«,
glavnega risarja. Priprava stripa zahteva obilo de-
la. Al Capp pripoveduje o tem, kako riše svoj
strip.'* »Delam v studiu v bližini Bostona z dvema
asistentoma, Usedemo se skupaj, onadva poslušata
moje zamisli in jih kritizirata. Navsezadnje se zedi-
nimo za idejo, ki se zdi boljša od druge. Tedaj
začnem improvizirati dialoge. Igram vse vloge in
jih na glas recitiram. Sem pa tja predlaga kdo od
asistentov spremembo ali doda kakšno vrstico. Ta-
ko napišem za en teden vnaprej. Potem pre-
nesem dialog v strip, to je, narišem poglavitne ose-
be, dogajanje in vse obraze v tušu. Moja pomoč-
nika nato razvijata in dopolnita risbo in jo dokon-
čata v tušu .. . Posebno trdo delamo, kadar iščemo
imena za nove junake. Ure in ure porabimo, da
najdemo ime za osebo, ki se bo mogoče samo za
trenutek pojavila v stripu. Hočemo, da ime izraža
značaj .. . Bralec tudi dobro ve, kdaj avtor sam
neha risati svoj strip, pa čeprav ga še tako prebri-
sano posnemajo. Res, da ne more pokazati s prstom
na nobeno izrazito razliko — toda celoten učinek
je drugačen ...«
Osnova za strip je torej zgodba, ki jo je treba
prirediti za nadaljevanje v risbah. Iz nje nastane
scenarij z dialogi, napotki za situacije oseb in pri-
zorišče. Avtor pripoveduje celoto v seriji kratkih
zgodbic — vsak dan eno — in vsako od teh krat-
kih nadaljevanj mora imeti vse elemente popolne
zgodbe — uvod, vrh in sprostitev. Šele ko je sce-
narij utrjen, se prične risanje.
Strip rišejo na risarski papir, v kitajskem tušu;
seveda so originalne risbe večje kot odtisi v časo-
pisu. Poster, Hogarth, Raymond so risali posamezne
kadre v velikosti 20 cm višine, medtem ko je risba
v časniku visoka samo 3,5 do 8 cm, odvisno od for-
mata časopisa in prostora, ki je na razpolago. Tako
kot nekoč ugotavljajo risarji s pomočjo zrcala, če
je risba kompozicijsko uravnovešena. Rišejo s pe-
resom in čopičem. Ploskve, ki naj bodo v tisku sive,
označi avtor z rahlim laviranjem v vodeno modri
barvi. (Poltone, ki so posebnost Američana Roya
Granea, dobi avtor z uporabo posebnega papirja
Doubletone.)
Kar se tiče barv, imajo tiskarji na razpolago 80
kombinacij barv in različne stopnje intenzivnosti.
Dostikrat koloriraj o strip šele v sindikatu in to po
ustaljenih pravilih — humoristični stripi imajo po
vsem svetu enako barvo. Svetovno znani stripi na-
stajajo torej v ateljeju, v skupinskem delu, kajti
večina avtorjev mora narisati 6 epizod svojega stri-
pa na teden in še celo stran v barvah za nedeljsko
prilogo. To pomeni 52 tednov na leto neprekinje-
nega dela. Zato dela večina avtorjev s pomočjo asi-
stentov. Seveda so tudi taki, ki rišejo ves strip či-
sto sami, celo vpišejo črke v oblačke, toda običajno
riše avtor samo osebe in prepusti ozadje in črke
asistentu. Tako kot so v 17. stoletju, v zlati dobi
nizozemskega slikarstva živeli slikarji, ki so slikali
samo pokrajinska ozadja na podobah drugih, imajo
danes v ZDA kakega Philipa Теха BlaisdeUa, ki
riše po naročilu samo ozadja za številne stripe.
V nekaterih ateljejih imajo bolj specializirano de-
lo: prvi riše samo osebe, drugi krajine in ozadja,
tretji oblačke, eden barva, seveda pa sta zraven
tudi pisec scenarija in dokumentarist.
Vsekakor velja, da morajo imeti stripi, ki hočejo
biti nekaj več kot samo poprečni, pečat osebnosti
svojega avtorja — čeprav je strip delo več ljudi
(teama, malega kolektiva), ki ostanejo praviloma
anonimni. Mnogo humoristov, ki pošiljajo ideje, pa
tudi mnogo piscev scenarijev ostane rajši anonim-
nih, ker lahko na ta način prodajajo svoje domisle-
ke na več strani.
Dober risar ima seveda pri roki natančno doku-
mentacijo za modo, orožje, tipe letal in avtomobi-
lov, za rastline, noše, arhitekturo, pokrajine itd.
Včasih plačujejo tudi žive modele in dekoracijo,
kar fotografirajo in nato prerišejo. Ko avtor pošlje
strip sindikatu, ga tam pregledajo, če so kakšne
napake v tekstu ali risbi, in ga strogo cenzurirajo,
če je v njem kaj nedostojnega oziroma kaj takega,
kar bi lahko koga užalilo. Prepovedane teme v ZDA
so religija, rasno vprašanje, ločitev, krutost do ži-
vali, otrok in žensk. Zločin se ne izplača.
Zakone, po katerih se ravna pisana skupina
ustvarjalcev in prodajalcev stripa, oblikujejo vsak-
danja nuja in lov za uspehom. tJspeh pa določa
tržišče, neposredna prodaja, in ne akademska kri-
tika. Dober strip je tisti, ki gre dobro v denar.
Iz zgodovine stripa
Strip je mlad. Njegove zgodovine je dobrih 70
let. Ni treba seči do Egipčanov in Rimljanov, če-
prav si človek ne more kaj, da ne bi omenil egip-
čanskega načina pisave v risbah in pa Trajanovega
stebra, kjer se prizori vrste na traku — 183 m dol-
gem stripu, ki se poševno ovija okoli stebra. Lahko
pa ostanemo bliže: naše srednjeveške freske v po-
deželskih cerkvah v 15. stoletju, ki so bile name-
njene neukemu, branja neveščemu občinstvu, upo-
rabljajo iste prijeme kot sodobni strip. Poslikava
teh cerkva je res videti predvsem dekorativna in
se seveda podreja strogemu ikonografskemu kon-
ceptu. V bistvu pa hoče nekaj povedati. Za osnovo
ima načelo ilustracije in kontinuiran način pripo-
vedovanja zgodbe, naslikane na traku (stripu), to
se pravi, na pasu stene. To je zgodba, v kateri na-
stopajo znani junaki, v kateri se prizori vrste na
stenskem pasu, vsak v svojem okviru, in kjer ose-
be včasih tudi kaj povedo. Ne sicer z oblački, am-
pak je njihovo besedilo kaligrafsko izpisano na
elegantno ovijajočih se napisnih trakovih, ki jim
gredo iz ust (bandeletta phylactère). Ali niso te
freske običajno posnete po poljudnih grafikah, ki
so v stotinah krožile po tedanjem svetu? Načelo
stripa, vsaj približno vzeto, gotovo ni nič novega,
saj bi lahko našli zanj nešteto primerov v egipčan-
ski, rimski in kasneje v srednjeveški umetnosti —
" Al Capp, a candid conversation with the creator
of Lil Abner; Playboy, december 1965, str. 89—100.
70
povsod tam, kjer je bilo treba nepismenemu člo-
veku nekaj nazorno prikazati.
Zelja po upodabljanju in po pripovedovanju je
v evropski umetnosti vseskozi živa. Primere naha-
jamo v srednjeveških miniaturah, na freskah, v
grafičnih listih 15. in 16. stoletja, v grafikah 18.
stoletja — že pri Hoggarthu in njegovih satiričnih
grafikah imamo besedilo v »oblačkih« — in kasneje
v poljudnih tiskih 19. stoletja, ki so jih tiskali v
Münchnu, Nürnbergu, Epinalu in izvažali v Zdru-
žene države Amerike. Ob tem toku moramo ome-
niti tudi tipično anglosaško tradicijo politično sati-
rične karkature, pa nemškega satirika Buscha: vsi
ti elementi so kasneje sodelovali pri veliki sintezi,
pri nastanku stripa v trenutku, ko so bile za to
dane ugodne družbene in gospodarske okoliščine ob
koncu 19. stoletja v ZDA.
Ali ni mogoče ob teh zgodovinskih primerjavah
res upravičena skrb, da vodi strip mestne množice
nazaj v svet polpismenosti? Ali pa je strip samo
eno izmed znamenj, da se po sto letih verbalne ci-
vilizacije spet močneje obračamo k civilizaciji slike
in lika?
Poljudni lesorezi in bakrorezi v 15. stoletju so
bili osnova dejavnosti, ki se je med leti 1849 do
1898 tako uspešno razvijala v Münchnu. Tam so
namreč tiskali serije slik (Bilderbogen). To so bile
slike iz rusko-turške vojne, podobe iz starožitnosti,
zgodovina oblačil, divje zveri v Nemčiji in podob-
no. Tudi iz francoskega Épinala so pošiljali sredi
19. stoletja v ZDA slikanice s komično vsebino,
Charles Timothy Brooks pa je leta 1870 prevedel
znamenito Buschevo komično slikanico o Maxu in
Moritzu, prigodah dveh nagajivih pobalinov. Ni
naključje, da je bil prav nemški priseljenec Rudolf
Dirks tisti, kateremu je časopisni magnat Hearst
še posebej naročil, naj napiše za ameriško občin-
stvo nekaj podobnega, kot sta Max in Moritz.
Dirks je naročilo izpolnil in narisal strip »The Ka-
tzenjammer Kids« (1897).^ ki je desetletja zabaval
anglosaške bralce, pri čemer pač ni nikogar motilo,
da je bil Wilhelm Busch (nemški satirik, risar in
pisatelj) umetnik, nasledniki in posnemovalci pa so
iz njegovih idej in likov napravili potrošni artikel.
Način, kako je grafično podan kratek prizor v za-
porednih sličicah, je starejši kot strip. V 19. sto-
letju, okrog leta 1892 so se pojavile zgodbice v še-
stih podobah, šaljive domislice v risbi (gag) z naslo-
vom, vendar brez besedila. Podobe so bile razvr-
ščene v dveh vrstah po tri in tri. Med drugimi je
F. M. Haworth leta 1892 tako risal celo serijo zgod-
bic o komičnih nezgodah malih ljudi z velikimi
glavami in široko odprtimi očmi. Te zgodbice so za-
bavale občinstvo več kot eno generacijo. V razliko
z današnjimi risarji stripov se ni omejil na vedno
istega junaka, ampak so se pojavljali v njegovih
komičnih zgodbicah različni ljudje. Šaljive zgodbe
v šestih risbah so risali tudi drugi, v stilu kasnega
19. stoletja, malce okornem in vulgariziranom aka-
demskem realizmu. Risarji se takrat še nekako niso
mogli sprostiti, vse je malenkostno zaokrogljeno in
še vedno nekam bidermajersko. Počasi pa se je
okoli leta 1900 stil teh karikatur in komičnih risb
spremenil, med drugim tudi zaradi časovnega pri-
tiska. Do tedaj so prevladovale skrbno izrisane in
natrpane kompozicije, medtem ko so se novi risarji
vse bolj in bolj obračali k risanju simbolov. Dnev-
na karikatura je pomenila novo metodo izražanja,
postala je nekakšna likovna stenografija, spretno
risana, preprosta, ekonomična v potezi in poudar-
jena v svojem učinku. (Stara časopisna karikatura
se je odlikovala s skrbno risbo, z modeliranjem,
senčenjem, želela je biti čim bolj verna, čim bolj
realistična podoba, skoraj fotografija.)
Pri nastanku ameriškega stripa sta torej — kot
formalni vzorec — sodelovali evropska tradicija na
eni strani, na drugi pa politično socialna karikatura
anglosaškega izvora (ki je dosegla že v zgodnjem
18. stoletju enega svojih viškov s satiričnimi risba-
mi Williama Hoggartha). Toda neposredna pobuda
je izrazito »ameriška«. »Yellow Kid«, predhodnik
današnjega stripa, izvira iz anglosaške tradicije sa-
tirične karikature. Ko je leta 1928 umrl njegov
avtor R. F. Outcault, je v uvodniku New York
Worlda pisalo takole:'- »Ce bi trdili, da je pokojnik
izumil strip, bi seveda zanikali družbene dejavnike,
ki vodijo do vseh izumov.« Toda priznati moramo
takratnemu nedeljskemu uredniku Worlda, da je v
devetdesetih letih prejšnjega stoletja spoznal, da je
čas zrel za strip, in priznati moramo Outcaultu, da
je naredil, kar se je dalo. Strip je takrat postal ve-
lika kupčija, je tu in bo verjetno tudi še nekaj časa
ostal. Njegova zgodovina je polna nezgod in pri-
petljajev, taka, kot so včasih pustolovščine njego-
vih junakov. Res je, da so tiskarski stroj za štiri
barve, na katerem so tiskali prvi barvasti strip kot
nedeljski dodatek, kupili za nekaj čisto drugega.
Urednik Goddard pa je imel navdih in je prepri-
čeval ves upravni odbor od Pulitzerja navzdol,
dokler mu ga niso dali za njegove namene. Ker so
bili takrat vsi znani karikaturisti že vezani s po-
godbami na druge časopise, se je urednik obrnil na
Outcaulta, ki je do takrat narisal nekaj šaljivih
risb (sicer pa je bil tehnični risar pri Electric
Worid).
V nedeljo 18. novembra 1894 se je na zadnji stra-
ni Sunday World Supplement pojavila prva nedelj-
ska šaljiva risanka v barvah. Res je, da je Recor-
der (New York) poskusil že prej, toda barve so se
mazale. V nasprotju s splošno razširjenim mne-
njem Rumeni deček ni bil prvi junak te nedeljske
risanke. Outcault je za zgodovinsko izdajo 18. no-
vembra narisal šaljivo zaporedje, zgodbo o klovnu
in ovčarskem psu, ki gresta na piknik. Sele leta
1897, to se pravi tri leta kasneje, je nastala Hogans
Alley (prvotni naslov »Rumenega dečka«), ki de-
jansko pomeni nekaj novega. Na tej risbi je bil
med drugima upodobljen tudi enozobi deček z ve-
likimi ušesi v nočni srajci, ki je po enem izmed
slučajnih naključij, ki se dogajajo v svetu stripa,
postal slaven preko noči. Don C. Seitz pripoveduje
v svoji biografiji Josepha Pulitzerja tole zgod-
bo: Odgovornega tiskarja so kritizirali zaradi sla-
bih barv. Ta je rekel, da nihče ne more tiskati tako
zmazanih barv, kakršne mu predložijo. »Dajte mi
nekaj otipljivega in pokazal bom rezultate!« Kolo-
rist Saalberg je takrat slučajno barval eno od Out-
'2 William Hurrel; A History of American Graphic
Humor 1865—1938, New York, 1938, str. 136.
71
caultovih risb. S svojo običajno odrezavostjo je od-
govoril: »V redu, pobarval bom obleko tega otroka
otipljivo rumeno«. Naredil je tako in enozobi otrok
je izstopil iz skupine pouličnih paglavcev kot vzha-
jajoče sonce. Tiskar je držal besedo in Rumeni de-
ček je tako postal silno popularen (prav tako kot
pojem »rumeni žurnalizem« . . .).
»Yellow Kid« še ni strip v več slikah, ampak v
njem vsaka posamezna risba nekoliko večjega for-
mata pripoveduje eno zgodbo. Yellow Kid ima ta-
krat opazno realistično in družbeno kritično pote-
zo, okolje pa, v katerem se dogajajo zgodbice, so
ameriški slumi, predmestja velemest. Toda kmalu
je namesto boleče resničnosti — Outcault je risal
puščobne in v bistvu nečloveške razmere v slumih
— nastopila fantastika, ki je bežala proč od stvar-
nosti, ki je imela pravljične ali pa groteskne po-
teze in ki je pomenila beg od nerešenih družbenih
vprašanj. Družbeni kritiki v tem obdobju stripa
ni bilo usojeno dolgo življenje in tako se je velika
risba, na kateri so številne naturalistične podrob-
nosti kar silile k ogledovanju in seveda k premiš-
ljevanju, umaknila poenostavljeni risbi, ki omogo-
ča nagel prelet, porabo risbe brez misli.
Kasneje je Hearst kupil Outcaulta, toda World
je še nadalje objavljal Hogans Alley, ki pa jo je
od takrat naprej risal in barval George B. Luks.
Oba, Yellow Kid in Hogans Alley, sta tekmovala
med seboj, začela se je vrsta tožb med Hearstom in
Pulitzerjem. (V ilustracijo boja med dvema časo-
pisnima magnatoma naj samo omenimo, da je ne-
koč Hearst kupil ves nedeljski dodatek in osebje
Worlda.)
Rudolph Dirks (ki je risal »Katzenjammer Kids«)
je tudi šel k Hearstu, toda tako je izgubil naslov
svojega stripa, ker ga ni osebno avtoriziral. Zato
je moral spremeniti naslov risanke v »Kapitan in
otroci«. Nedeljski stripi so kmalu prinašali veliko
denarja, čeprav so se mnogi pritoževali nad njiho-
vo vulgarnostjo. Hearstova zasluga je, da je vneto
pospeševal to novo zvrst grafičnega humorja. Šalji-
vo zaporedje, to je štiri ali šest risb, v katerih ri-
sar razvije zgodbico do viška, je bilo res znano v
Ameriki že mnogo let, toda serije, v katerih se
isti junaki in iste osebe pojavljajo teden za ted-
nom in kasneje dan za dnem v zaporednih dogo-
divščinah — te pa so se pojavile šele v kasnih de-
vetdesetih letih 19. stoletja in prvih letih 20. sto-
letja. Ko so se kasneje risarji in izdajatelji združili
v sindikate, so stripi svoje ustvarjalce neverjetno
obogatili.
Časopisi kot Life, Puck in Judge so izgubili bral-
ce, pa tudi najbolj nadarjene risarje, ker so bili
prepočasni pri uvajanju nedeljskih prilog s šalji-
vimi stripi.
V prvih ameriških šaljivih stripih in zgodbicah
je prevladoval nemški vpliv. Katzenjammer Kids
(1897) so preprosto posneli po Maxu in Moritzu
velikega nemškega humorista Wilhelma Buscha
(1832 do 1908). Dejstvo, da je bilo v velikih ameri-
ških mestih mnogo Nemcev in tudi mnogo risarjev
nemškega rodu, je mogoče pripomoglo, da so bili
ti stripi včasih germansko groteskni in da je bilo
v njih mnogo surovega, pretepaškega humorja.
Srečamo pa tudi druge vplive (pač po zaslugi raz-
ličnih naseljencev pred prvo svetovno vojno), ki so
bili zapopadeni že v narodnosti nekaterih komičnih
značajev oziroma v njihovih imenih, ki so izdajali
narodnost ustvarjalcev. Vendar so z izjemo redkih
vsi priseljeni junaki stripov izginili s prizorišča in
v vedno večjem številu so se pojavljali domači
ameriški junaki.
Nikjer na svetu niso junaki stripov dobili takega
vpliva na občinstvo. Velikanska naklada časopisov,
široko razvejani sindikati, vse to predstavlja juna-
ke stripov vsak dan pred oči milijonov. Samo Cha-
plin se je lahko meril z njimi po priljubljenosti:
ko je bil v nekem odrskem delu tudi prizor, v ka-
terem je ducat junakov iz stripov priteklo na oder,
jih je občinstvo navdušeno pozdravilo, ker so ne-
pričakovano srečali stare prijatelje.
V razmerah, v kakršnih se je razvijal strip na
prelomu stoletja v Združenih državah Amerike,
družbeno kritični moment kmalu ni igral pri stripu
nobene vloge več, pač pa so pomembno vlogo od-
igrali veliki denarni interesi. Tako je bilo leta
1897, ob rojstvu stripa, in prav tako je bilo 1933,
ko je vodstvo New York Worlda kupilo rotacijski
stroj za štiribarvni tisk. Lastnik Pulitzer je najprej
hotel tiskati reprodukcije slavnih umetnin, pa ni
uspel pri občinstvu, prav tako tudi niso naletele na
zaželeni odziv javnosti slike iz newyorskega živ-
ljenja. Potem ko je stroj stal 9 mesecev neuporab-
ljen, so leta 1933 začeli s tiskom barvastih »comic
books« — in to z velikanskim uspehom. Eastern
Printing Company oziroma neki spreten možakar,
Harry J. Wildenberg, ki je prišel na to misel, sta
pri tem ogromno zaslužila. Masovna produkcija
knjižic s stripi v barvah se je razširila po vsem
svetu. Danes, po 30 letih, smo še vedno sredi po-
plave in še prav nič ne kaže, da bi zanimanje po-
jemalo. Za predloge so uporabili in neskončno po-
navljali motive in teme iz pustolovske literature
(Robinzon, Tarzan), iz zgodovine, celo iz klasične
literature, iz biblije, in dodali v zadnjem času še
tako imenovane »horror« (grozljivke) in seveda
kriminalne zgodbe. Navsezadnje je precej vseeno,
da je strip nastal prav tak, kot je, predvsem iz
komercialnih interesov: strip je značilna manife-
stacija določenih lastniških in produkcijskih odno-
sov. Ustvarjalci stripa niso imeli najprej neke
umetniške ideje in nato iskali sredstva za njeno
uresničitev — nasprotno, najprej so imeli tehnični
medij, to je časopise in rotacijske stroje, ki so jih
želeli tudi finančno izkoristiti, zato so vsebinsko in
oblikovno morali prilagoditi strip nivoju občinstva.
2e takoj spočetka se je pokazalo, da velika veči-
na bralcev stripov očitno ni hotela biti soočena s
svojim lastnim svetom in njegovimi težavami, mar-
več da so iskali pri branju stripov predvsem zaba-
vo in možnost, kako bi se umaknili v irealno ob-
močje sanjarjenja in zadovoljstva. Del tega zado-
voljstva je vsekakor enačenje (identifikacija) z ju-
nakom in podoživljanje njegovih dejanj.
12. decembra 1897 se je torej znašla v nedeljski
prilogi časopisa »New York American« barvna ri-
sanka, v kateri je risar Rudolph Dirks spretno pre-
72
Burroughs: Tarzan
nesel prigode malih nepridipravov Маха in Mo-
ritza iz nemškega v ameriško okolje. Ni naključje,
da se je ta risanka in naslednje — pojavila prav
sredi konkurenčnega boja obeh časopisnih velika-
nov Pulitzerja in Hearsta. Od spoznanja, da so
zgodbice v risbah nenavadno privlačne za bralce,
pa do uporabe stripov za povečanje naklade lista
je bil le korak in ta je bil takrat storjen. Naglega
razvoja, ki ga je doživel strip, ne bi bilo brez indu-
strijske civilizacije in velemest z množicami mono-
tono živečih, razvedrila željnih porabnikov. Velika
časniška podjetja s svojo težnjo po uspehu, po ra-
sti, po čim širšem krogu bralcev, po vplivu in moči
so pri nastanku imela pomembno vlogo: to je tista
neposredna ekonomska nuja, ki je priklicala strip
v življenje.
Po uspehu risanih zgodbic, ki so se sprva pojav-
ljale vsako nedeljo v nedeljski prilogi časopisov,
zasledimo leta 1907 prvi dnevni strip. Ta novost je
še bolj povečala vpliv ameriškega stripa, ki je do-
bil kot družben pojav velikanski obseg.
Med stripi, ki jih velja omeniti,'^ je »Nori maček
in miška Nace<^ (Krazy Kat), ki ga je leta 1911 za-
čel risati George Herriman. Ta je bil razred zase,
kajti nima predhodnika niti po svoji duhoviti risbi
niti po svojem subtilnem ironičnem humorju in pa-
radoksnih situacijah. Strip je zaporedje prečudovi-
tih, žalostnih in večinoma fantastičnih dogodov-
ščin, ki nas na neki težko dopovedljiv način ganejo
in nas popeljejo v popolnoma nestvaren svet. Zna-
menit je tudi Rube Goldberg in sicer zaradi svojih
»Iznajdb- in zaradi »Ljudi, ki vprašujejo neumna
vprašanja«. Pojavil se je v dvajsetih letih. Gledal-
ca spravijo te nenavadne in čisto nekoristne iz-
najdbe v prijetno razpoloženje in ga nekako pri-
pravijo na skok v popolno iracionalnost.
V anglosaških deželah se je uveljavilo ime »Co-
mics« za risane stripe, kajti prvi stripi so bili ša-
ljive vsebine in so se pojavljali na straneh časopi-
sov, ki so bili določeni za zabavo. Počasi so stripi
postajali bolj avanturistični in njihov prvotno ko-
mični značaj se je spremenil, kljub temu pa je
ime »Comics« ostalo. Vsak dan so prinašali nekakšno
nadomestilo za resnično doživljanje milijonov bral-
cev. Ljudje vseh starosti so sledili svojim junakom
v zmagah in porazih in ob stavki tiskarjev v letu
1932 v Montani je stotine naročnikov vsak dan te-
lefoniralo v uredništvo z vprašanji, kaj se je zgo-
dilo njihovim priljubljenim junakom.
Sintezo klasične risanke in nove oblike — stripa
je torej še pospešil konkurenčni boj, ki se je vnel
ob koncu 19. stoletja v Združenih državah med
dvema velikanoma newyorskega tiska: Josephom
Pulitzerjem, madžarskim emigrantom, ki je bil
lastnik New York Worlda, in Williamom Randol-
phom Hearstom, izdajateljem New York Joumala
(ki je bil, kot je splošno znano, vzor za film Orso-
na WeUesa »Državljan Kane«). Oba, PuHtzer in
Hearst, sta se zavedala, kakšen pomen imajo ilu-
strirane nedeljske priloge za prodajo časopisa, in
sta v svoji vnemi, kako prekositi drug drugega,
" Hant' C. Buch: Sex-revolte im Comic Strip, Pardon
12, str. 15, 1966.
73
spodbujala svoje risarje k vedno bolj drznim no-
vostim. Omenili smo že Outcaulta, Dirksa, med pio-
nirji pa je tudi Frederick Opper, avtor številnih
risank, med katerimi je naslavnejša «Happy
Hooligan«, ki pripoveduje o smešnih prigodah dru-
žine tepčkov. James Swinnerton je avtor risank,
polnih hudomušnega šarma. Te risanke so bile v
glavnem humoristične, toda že po letu 1903 so se
pojavile druge, zelo raznolike teme: čarovnije, mi-
tološke prip>ovedi, pustolovščine in celo znanstvena
fantastika. Mogoče največja umetniška osebnost
tega obdobja je bil Winsor МсСау. Njegov je čudo-
viti strip, ki opisuje dogodivščine malega dečka
Nema (Little Nemo) 1905—1927. Za ta strip, ki se
večinoma dogaja v dečkovih sanjah in ki ima vse
slogovne značilnosti secesijske umetnosti, velja, da
je mojstrovina elegance, enostavnosti in poezije,
včasih pa lahko v njem zasledimo daljne odmeve
renesančnega manierizma.
Delež Evrope pri porajajoči se novi zvrsti je
pravzaprav nepomemben, tudi če omenimo hcland-
skega ilustratorja Gustava Verbecka, ki je leta
1903 ustvaril »Obrni okrog« (Upside down) in Nem-
ca Lionela Fainningerja, ki je uvedel v strip ele-
mente porajajočega se kubizma in ekspresionizma.
Toda Evropa se je še vedno držala klasičnih pripo-
vednih tehnik in zato so jo kmalu preplavili stripi
»Made in USA«. Ameriški strip je začel osvajati
Evropo.
»Comics« so se obogatili z vsem, kar se je tedaj
pomembnega dogajalo okoli njih —• prav vse so
znali njihovi risarji spretno porabiti. Tako so upo-
rabili tudi film in Charlie Chaplin je postal junak
številnih stripov. Z »Noro mačko« (Krazy Kat)
Georga Herrimana je prišel strip v področje sim-
bolizma, fantazije in sanj, obenem pa se je pojavil
v stripu surrealizem.
Vendar je postal najbolj priljubljen strip teda-
njih časov »Vzgoja očeta« (Družina Ulico), ki ga je
leta 1913 ustvaril silno plodni risar George McMa-
nus. Družinski prepirčki in nevšečnosti nekdanjega
irskega zidarja Jiggsa, ki je postal milijonar, in
njegove soproge, bivše perice Maggie, so zasloveli
po vsem svetu. Do svoje smrti leta 1954, to je 40 let.
je McManus z dobrodušnim otroškim humorjem
razgaljal smešne strani, muhavosti in napake bolj-
še ameriške družbe. Ta strip so prenesli na oder in
na filmsko platno in je bil preveden v številne sve-
tovne jezike, tako da je »Vzgoja očeta« prvi med
stripi, ki je doživel mednarodni sloves.
Prva svetovna vojna ni posebno vplivala na strip,
ki je bil leta 1919 prav tak kot leta 1930. Stripi
dvajsetih let so konvencionalni, slikajo ameriško
družbo in življenje v rožnatih in optimističnih bar-
vah. V tem primeru so stripi odsev časa in kažejo
samozadovoljstvo in seveda lažno iluzijo o varno-
sti. Poglavitne teme teh stripov iz dvajsetih let so
otroške, dekliške in družinske. Tudi politična ideo-
logija skrajne desnice se je pojavila v stripu »Siro-
ta Anica« (1924, Harold Gray). Junakinja te risan-
ke sirota Anica, ki popotuje po deželi in mimogr^
de razkrinka različne zločine, se ima za svoje, več-
krat čudežne rešitve zahvaliti le skritemu pokrovi-
teljstvu vsemogočnega Daddyja Warbuchsa, boga-
tega industrijalca, simboličnega predstavnika uspeš-
nega kapitalizma. (Dvajset let kasneje se je poja-
vil v reviji »Play Boy« ironični strip z junakinjo
»Little Anny Fanny«, ki se norčuje iz naivnosti
tega stripa in njegovih bralcev.)
Zelo važen dogodek v razvoju stripa so pomenile
agencije za razdeljevanje (distribucijo) stripov, to
je sistem sindikatov, ki so bili v službi desetin in
včasih stotin časopisov. Ta sistem je zagotovil do
tedaj še neviđeno širjenje stripov in je seveda pri-
speval k bogastvu avtorjev (George McManus je
leta 1925 zaslužil do 20.000 dolarjev na teden!). Po-
leg pojava sindikatov je doživel strip še eno revo-
lucijo: po dokaj nezanimivem obdobju dvajsetih
let so se pojavili okoli leta 1929 pustolovski stripi.
Prvi, po duhu resnično moderni pustolovski strip
je bil leta 1929 Tarzan, ki ga je risal Harold Foster.
Priredba romanov E. R. Burroughsa v obliki stripa
je prisilila Forsterja k nekaterim spremembam v
risarskem stilu: ta se je namreč zgledoval po filmu.
Tako kot tedanji film je Foster uporabljal pogled
od zgoraj navzdol in obratno, bližnji posnetek, na-
sprotno svetlobo, slogovno pa klasični realizem, ki
se je močno razlikoval od bolj ali manj karikirane-
ga in stiliziranoga načina tedanjih risarjev stripa.
Lahko rečemo, da je snov in vsebina sama zahte-
vala tudi realistični filmski slog. Ze s prvo izdajo je
dosegel Tarzan v stripu ogromen uspeh in je odprl
pot pravi poplavi pustolovskih stripov. Pojavili so
se tudi prvi stripi-kriminalke, in sicer je leta 1931
Chester Gould z Dickom Tracyjem ustvaril prvi
tak strip. Čeprav je bil ta strip še deloma kariki-
ran po stilu, je po duhu in zapletu izredno reali-
stičen: z Dickom Tracyjem stopi v svet stripov
nasilje.
Pomemben risar je bil Alexander Raymond, ki
je ustvaril 1934. leta tri znamenite stripe: »Tajni
agent X 9« (v sodelovanju z romanopiscem D.
Hammettom), »Jim iz džungle« in »Flash Gordon«.
Raymond je zaslovel zlasti s to risanko, kajti boj
Flasha Cordona ob pomoči njegove zaročenke Dale
in profesorja Zarkova proti krutemu Mingu, cesar-
ju planeta Mongo, je svoje dni razburil kri marsi-
kateremu mladoletniku. Ta strip je zelo lepo risan,
privlačen v zapletih in je služil kot vzorec celi tru-
mi posnemovalcev. Oba, Harold Foster s svojim
Tarzanom in Alexander Raymond s Flashem Gor-
doncm sta bila pred drugo svetovno vojno dobro
znana tudi pri nas. Se dandanes ju lahko srečamo
v jugoslovanskih tednikih in časopisih, kako s svo-
jimi avanturami zabavata mlade, pa tudi starejše
bralce.
Filmski stil, ki ga je prvi uporabljal Foster in ga
je za njim nekoliko stiliziral Raymond, je našel
svojega mojstra v Miltonu Canif fu, ki je oktobra
leta 1934 ustvaril »Terryja in morske razbojnike«.
Milton Caniff izmenoma uporablja pero in čopič,
da bi tako dobil slikovite kontraste belega in črne-
ga, poudarjene osvetlitve in premišljene črnine,
tisto značilno vzdušje, ki je tudi vzdušje takratnih
filmov. Pri tem se je Caniff zgledoval pri tehniki,
ki jo je že uporabil Noel Sickles. Milton Caniff je
eden redkih risarjev stripa, ki je ustvaril svojo šo-
lo. Med njegove učence, ki so bili prej ali kasneje
tudi njegovi asistenti, štejemo Alfreda Andriolo,
Franka Robbinsa in Raya Baileya.
74
Pajek
Lela 1937 je ustvaril Foster svojega čudovitega
»Princa Valianta«, delo, ki ga vseskozi preveva
epski duh viteških romanov in nordijskih sag.
Princ Valiant se je zaradi svojih nedvoumnih kva-
litet razširil po vsem svetu in objavljali so ga tudi
naši časniki. Foster je Tarzana opustil, ponovno pa
se je Tarzana lotil mladi, takrat neznani risar Bur-
ne Hogarth.
Hoggarthov Tarzan pomeni nekaj novega, kajti
Hogarth je prelil vanj vso svojo umetniško kulturo,
svoje občudovanje Michelangela in velikih baroč-
nih mojstrov, svojo naklonjenost do nemških eks-
presionistov in svoje poznavanje umetnosti Dalj-
nega vzhoda. Vsaka stran Tarzana predstavlja ve-
liko, v sebi zaključeno kompozicijo in oblike v tej
kompoziciji so podvržene nenehni napetosti, imajo
eno samo težnjo: h gibanju. Po Hogarthu ni na tem
področju pravzaprav ničesar več povedati.
Leta 1939 so predstavljali stripi s pustolovsko
vsebino skoraj 50 "/o vse proizvodnje, kar je veliko,
če pomislimo, da jih 10 let prej skoraj ni bilo. Med
občinstvom so postajali vedno bolj priljubljeni in
tako so ustvarjali r-isarji vedno nove junake, da bi
ustregli povpraševanju: »Brick Bradford^, »Čarov-
nik Mandrake«, »Samotni jezdec«, »Sreča Tima Ty-
lerja«. Proti sredini tridesetih let so se pojavile
tudi prve knjižice s stripi. Najprej so samo pona-
tisnili serije, ki so bile že objavljene v dnevnem
časopisju, kasneje pa so risarji oblikovali tudi last-
ne junake, med katerimi so bili najpomembnejši
junaki, obdarjeni z nadčloveško močjo, razumom
in spretnostjo. Novi junak »superman« se je poja-
vil v stripu, dosegel ogromen komercialni uspeh in
po prvem se prav do naših dni zgleduje cela četa
super herojev, od katerih je eden bolj nenavaden
kot drugi (Pajek, Jeklena pest. Netopir, Plastični
človek, Duh, Sokol in drugi). Prvega supermana
sta zrisala 1938 Jerry Siegel in Joe Shuster. Kljub
prodoru stripa s pustolovsko vsebino pa humor le
ni zgubil svojih pravic. Leta 1929 se je v »Thimble
Theatre<^ Elziea Segarja prvič pojavil Popay, eno-
oki mornar z ogromnimi podlahtmi, ki je silno rad
jedel špinačo in si z njo pomagal v težavah. Leta
1931 je Chic Young ustvaril Blondie, najboljši dru-
žinski strip, ki je po 35 letih izhajanja še vedno
izredno popularen. Končno se je Al Capp, ki je stal
ob strani tradicionalnim tokovom stripa, leta 1935
pogumno lotil politične in družbene satire z »Li'1
Abner«, ki je postal eden od elementov za obnovi-
tev stripa.
V tem času je namreč domišljija avtorjev risank
začela usihati. Da bi to prikrili, so si sindikati iz-
posodili iz ilustriranih revij »Malega kralja« Otta
Sogiowa iz Newyorkerja, naslonili pa so se tudi na
Jeklena pest
75
filmsko risanko. Tako se je prikazal v stripu leta
1931 »Mickey JMouse«, ki se je v filmu pojavil že
leta 1928, kmalu pa mu je sledil tudi »Donald
Duck«, zadiični racman, ki se ga vseskozi drži
smola.
Med drugo svetovno vojno so bili tudi junaki
stripov mobilizirani v naporih zaveznikov. Stripi
so podpirali moralo ameriških vojakov in moralo
zaledja. Ali ni leta 1942 Göbbels na zasedanju
Reichstaga vzkliknil »Sup>erman je Zid!« Vendar
opažamo po vojni propad stripa, kajti humoristični
stripi niso bili več zabavni, pustolovski stripi pa so
postajali nekam omledni. Kazalo je, kot da bi po
velikem in usodnem spopadu, ki je terjal desetine
milijonov človeških življenj, postali doživljaji ju-
nakov v stripih nenadoma smešni in nepomembni.
Alex Raymond in Milton Caniff sta opustila svo-
je prejšnje stripe in ustvarila dva nova junaka: pr-
vi je detektiv Rip Kirby, drugi pa Steve Canyon.
Rip Kirby je bivši mornariški poveljnik, ki po voj-
ni postane privatni detektiv. Canyon pa bivši le-
talski polkovnik, ki je moral v nemirnih povojnih
letih »znova nastopiti službo«. Tudi ta dva stripov-
ska junaka pričata o intelektualni in moralni zagati
ter o želji po angažiranju, ki je odsev nemirne dobe
in hladne vojne. Toda pritisk občinstva, ki si v bi-
stvu želi le lahkotne zabave in beži pred stvarnost-
jo, je prisilil risarje, da so se vrnili k preizkušenim
formulam. Vendar pa je opaziti krizo okoli leta
1950, kajti risarjem manjka domiselnosti, še huje
pa je to, da ne verjamejo več svojim junakom.
Strip je ogrožala umetniška sterilnost, vrstili pa so
se tudi napadi, ki so postajali z leti vse ostrejši in
so dosegli višek proti sredini našega stoletja. Ne-
znansko je narasla literatura, predvsem pedagoške
narave, ki se je ukvarjala s škodljivim vplivom
stripa na mladino. (Ker tega vpliva nekako ni bilo
mogoče dokazati, je ta val prav tako, kot se je po-
javil, tudi uplahnil in ga danes gledamo pravza-
prav že iz zgodovinske perspektive.) Z obtožbo, da
spodkopava moralo mladine, so pedagogi, psihologi,
pristaši skrajne levice, prav tako pa tudi skrajni
reakcionarji z McCarthyem z vseh strani napada-
li strip. Med nasprotniki je pač najbolj znana oseb-
nost ameriški zdravnik dr. Fredric Wertham. V
svoji knjigi »Pohujšanje nedolžnih« je obtožil strip
kot krivca za zločin in pokvarjenost. Ugotovil je na
primer, da veliki mišičasti junak »Netopir« živi
skupaj z malim dečkom po imenu Robin in često
nosi domačo haljo. Wertham ni potreboval nadalj-
njega dokaza, da gre tu za homoseksualni odnos —
niti ga ni potrebovalo občinstvo. V Werthamovi
knjigi je takih odkritij kar mrgolelo in ni trajalo
dolgo, ko so v ZDA začeli preganjati in sežigati
knjižice s stripi. Wertham je npr. trdil, da je Ab-
nerjeva privrženost svoji materi jasen in nedvou-
men primer incesta in torej slab zgled za mlade . . .
Histerija, ki до jo sprožili kritiki, je tako prestrašila
sindikate, da so podvrgli risarje stripov drakonski
cenzuri. Risar stripov — velja za ZDA — ve, da bi
vsak najmanjši namig na kaj nespodobnega uničil
njega in njegovo kariero. Preden pošlje strip svoje-
mu sindikatu, preišče vsako risbo in vsako besedo,
ki bi jo lahko kdo tolmačil drugače kot čisto zaba-
vo. Pri sindikatu strip še enkrat preučijo razni
uredniki, ki imajo vso pravico, da lahko spremenijo
karkoli. Ko je vse to urejeno, jih še enkrat pregle-
dajo izdajatelji pred objavo. Vse, kar je seksual-
nega, je tabu, V teh razmerah so mnogi risarji, na
primer Burne Hogarth, opustili strip, drugi pa so
svojim bralcem ponudili zelo plehko juhico. Nikoli
ni bil strip tako na tleh kot na začetku petdesetih
let in mnogi so mu prerokovali konec, toda očivid-
no so slabo ocenili vitalnost žanra.
Okrog leta 1950 se je namreč pojavila vrsta stri-
pov novega značaja. Bivši risar Disneyevih študi-
jev po imenu Walt Kelly je ustvaril risanko »Po-
go«, ki je mnogo pomagala pri obnovi vsebine in
stila stripa. Brez dvoma sta pot, po kateri je prišel,
že začrtala pred njim George Herriman in Al Capp,
vendar ni zato strip »Pogo« nič manj svojski in ču-
dovit. Kelly je prav tako kot mnogo odličnih risar-
jev tudi filozof, ne samo umetnik, in po vzoru La
Fontainea »uporablja živali, da bi podučU ljudi«.
Njegovi živalski junaki, Pogo, Albert Aligator, dr.
Sova, Želva in vse njihovo pisano sorodstvo, ki
živi v močvirju s poetičnim imenom Okenokifee,
so nosilci humanistične morale in njenega sokrat-
skega racionalizma. Pogo si je hitro pridobil na-
klonjenost intelektualcev in je s tem veliko pri-
speval k rehabilitaciji risank. Uspeh Poga je tako
zagotovil razcvet »intelektualnega« stripa.
Charles Schulz je leta 1953 začel risati svoje
»Peanuts«, ki so močneje usmerjeni v psihologijo in
metafiziko. Vpliv njegovega stripa na občinstvo je
tako velik, da angleški kritiki v šali delijo člove-
John Prentice: Rip Kirby
76
štvo na dve različni vrsti ljudi: na tiste, ki občudu-
jejo ameriški strip »Peanuts«, in na tiste, ki ga ne.
Vsekakor je ta strip s svojimi malimi junaki pri-
ljubljen predvsem v akademskih krogih, med štu-
denti, profesorji in izobraženci. Schulz je ustvaril
junaka, ki mu nič ne uspe, »ki ne more zmagati«.
Ta junak je pametni, srčno dobri mali deček Char-
lie Brown, ki si silno želi, da bi ga imeli ljudje ra-
di. Ker si tega tako močno želi in je obenem preveč
občutljiv in neroden, dolgočasi vsakega v svoji oko-
lici. Njegov kužek Snoopy si domišlja, da je zna-
meniti letalski as iz I. svetovne vojne, sosedov de-
ček Linus je bister, toda naiven, mala Lucy pa je
energično zlobno bitje. Strip še zdaleč ni sentimen-
talna zgodbica o srečnih malih otrocih, ampak ne-
kam fantastična, mestoma celo kruta zgodba, ven-
dar z dovolj poezije in humorja. Velikanski uspeh
tega stripa je namig, da stripov ne berejo samo
analfabeti. Med drugimi pojejo o Snoopyju popev-
ke, katerih ena (Snoopy proti Rdečemu baronu) je
bila nekaj časa celo na vrhu lestvice popevk, pro-
dali so je 3 milijone izvodov (pri nas pa so jo izdale
Narodne Novine v Zagrebu po licenci EMI RE-
CORDS. England).
S stripom »Pogo« in »Peanuts« se je rodila nova
šola, ki odseva nekatere tokove moderne misli od
antiracionalizma Johnnya Harta (strip B. C, ne-
navadna zgodba, v kateri nastopajo praljudje in
praživali) do Feifferjevega objektivnega realizma,
ki mu gre tudi dvomljiva čast, da je dal stripu nje-
govega prvega antiheroja v osebi Bernarda Mer-
gendeilerja, nevrotika, polnega razvad in komplek-
sov. Feifferjev strip je »antistrip« — kajti junak ne
dela ničesar, vidimo ga iz risbe v risbo v skoraj
vedno enaki pozi: predvsem samo govori in pripo-
veduje o sebi. Temu primerno je tudi oblaček s
tekstom neznansko velik in pravo dejanje se odvija
v njem, to se pravi v tekstu, medtem ko je postava
junaka bolj ali manj statična iz sekvence v sekven-
co.
Medtem, ko so se ameriške risanke že zelo zgodaj
obračale na odraslo občinstvo, pa so bili evropski
stripi dolgo časa le v časopisih za otroke. S tem se
je seveda zmanjšal njihov pomen in so imele oz.
imajo še danes značaj nečesa, kar je bolj ali manj
namenjeno otrokom. Ce pri nas govorimo o stripu,
nehote mislimo na mladino in otroke. Ameriški
strip pa je take vrste, da je namenjen tudi odras-
lim. Evropski stripi zaostajajo približno 50 let za
ameriškimi in jih vsaj v prvi polovici stoletja po
njihovem pomenu ni mogoče primerjati z ameri-
škimi. Evropske, predvsem francoske, angleške in
italijanske stripe, ki so dosegli mednarodni uspeh,
srečujemo šele v zadnjih letih: »Andy Capp«,
Smytha, »Modesty Blaise« Petra O'Donnella, »Tif-
fany Jones« in »Jeff Hawke« v Angliji. V Franciji
deluje dandanes cela vrsta odličnih risarjev: naj-
priljubljenejši francoski strip je Asterix (besedilo
Goscinny, risbe Uderzo), ki na šaljiv način obrav-
nava dogodivščine galskega junaka v boju z Rim-
ljani in Normani. Strip objavljajo francoski zabav-
ni časopisi in tudi francoska televizija v rednih
programih. Asterix je možiček s prevelikim nosom
— kot de Gaulle, pravijo Francozi — z velikimi brki
in kar naprej pripravljen za prepir. Zivi kakih 50
let pred našim štetjem v Galiji, ki jo prav tedaj
osvajajo Rimljani. Njegova poglavitna skrb je v
tem, da se ne pusti civilizirati legionar jem Julija
Cezarja. Rad bi živel mimo in se predajal lovu,
pojedinam in veselim pogovorom s prijatelji. Toda
brezskrben, kot je, prihaja iz zadrege v zadrego in
kot vsak junak stripov te zadrege tudi uspešno pre-
maguje. Francozi se radi identificirajo s starimi
Galci, k nam pa so ta strip posredovali nemški iz-
dajatelji zvežčkov s stripi in tako lahko kupimo pri
nas strip o Asterixu v nemški priredbi, v tedniku
M V 68.
Asterix je samo eden od francoskih stripov. (Naš
tednik s stripi »Zvitorepec« objavlja nekatere fran-
coske stripe od zgodb z divjega zahoda do krimi-
nalk, največkrat v značilni ironično šaljivi obliki,
ki ne skriva svojega galskega duha.) Med posebno
slovitimi so stripi »Barbarella« avtorja J. C. Fore-
sta, »Scarlett Dream« Claudea Moliternija in Ro-
berta Gigia.
S temi stripi pa smo prišli do pojava, ki ga ne-
kateri imenujejo tudi seksualna revolucija v stri-
pu.'= Poleg vrlih, poštenih junakov stripov, kot so
bili Tarzan, Rip Kirby in Jeklena pest, so se poja-
vile junakinje kot Barbarella, Jodelle, Phoebe —
(duh časa) in druge. Stripe, ki so bili strogo nesek-
sualni, so prav v poslednjih letih začeli spodrivati
erotično poudarjeni stripi. S tem so postali stripi
nekaj, česar ne smemo dati v reke otrokom. Ženske
junakinje v teh stripih ne izpuste nobene prilike,
da se ne bi strokovno slačile, in namesto da bi pre-
ganjale mednarodne gangsterje, zadovoljujejo svo-
je velike seksualne potrebe v postelji. Najbolj ne-
dolžna med njimi je ameriška »Little Annie Fan-
ny«, ki smo jo že omenili in kjer bi lahko kvečjemu
njeno ime vzbujalo spomine na knjigo Fanny Hill
(ki je ponekod na seznamu prepovedanih knjig).
Ta strip je že po imenu parodija na stari ameriški
strip »Mala sirota Anica« in se satirično norčuje iz
poslovnih in življenjskih navad Američanov. Seve-
da ne smemo pričakovati, da bi revija Play Boy, ki
strip objavlja, presegla samo sebe: strip nikdar ne
prekorači območja dostojnega in uradno dovolje-
nega. Hujša je dogodivščina »Phoebe — duh časa«
ki izhaja v reviji Evergreen (samo za odrasle). Do-
življaji nesrečne Phoebe se nizajo v nelogičnem in
popolnoma nesmiselnem zaporedju groze, mučenja
in odkrite pornografije. Lepo razvito dekle, ki ve-
činoma nastopa brez obleke, zasleduje fetišist, pri-
vezano grizejo hrošči, nato jo križa nori židovski
rabin, bivši nacist pa jo biča in nago priveze na
helikopter, ki jo vlači preko semaforjev in reklam-
nih tabel. Na koncu umre od puščice slepega japon-
skega lokostrelca in je po smrti predmet nekrofilne
orgije v podzemeljskem templju. Ne manjkajo ele-
menti parodije, kajti okrog trupla mrtve Phoebe je
zbrana vsa Disneyeva živalska družina; ko pa juna-
kinja trešči v velikansko reklamno tablo, so efekti
parodija na pop art. Pri4^sem tem je močno upra-
vičen sum, da sta satira in parodija samo alibi, da
se lahko v stripu bolj ali manj neovirano spogledu-
jejo s pornografijo. Strip Phoebe je ameriški, iz
Francije pa je prišel strip »Dogodivščine Barbarel-
le«, ki je med tem postal že klasično znan in je
spodbudil tudi fUmske ustvarjalce (producent Di-
77
no Laurentiis, režiser Roger Vadim, Barbarello igra
Jane Fonda). Strip piše Jean Claude Forest in spada
pravzaprav v območje znanstvene fantastike, po-
mešane z ženskimi romani tipa Angelika. Barbarel-
la je astronavtka, ki z veliko erotično radovednost-
jo preizkuša prebivalce tujih planetov, brez poseb-
nega ozira na to, kako nenavadno so oblikovani. Ne
manjka mu elementov sadizma, saj Barbarello med
drugim grizejo mehanične lutke, kamenjajo jo
ljudje iz kamene dobe, kljuvajo jo ptiči ali pa jo
obdeluje rafinirano sestavljen stroj. Po običaju se
neha vse dobro in mimogrede uspe junakinji (ki ta-
ko kot znamenita Angelika, njena vzornica iz časov
Ludvika XIV, pada iz ene avanture v drugo) obrni-
ti na dobro usodo planeta, na katerem se vsakič
nahaja. Posamezne epizode Barbarelline vesoljske
odisejade so izmenično pobarvane modro, oranžno,
zeleno in rumeno. Junakinja in njeni prijatelji so
kot izrezani iz modnih revij, medtem ko imajo nje-
ni sovražniki komične p>oteze živali iz gumija. Ve-
soljska arhitektura, v kateri se dejanje dogaja, je
polna seksualnih simbolov. Nasploh so Barbarellini
doživljaji nekakšna groteskna oblika seksualnih sa-
njarjenj, pomešanih z melanholijo in nasilnimi
smrtmi: Barbarella ni veselo zabavni strip — če-
prav ni brez humorja.
Najmlajši primer te vrste stripa so Jodellini do-
življaji (avtor Guy Pellaert), poleg katerih je vi-
deti Barbarella skoraj dobro vzgojena. Strip se go-
di v Rimu leta 14 po našem štetju, vendar v njem
mrgoli anahronizmov. Jodelle je tajni agent, ki po
naročilu cesarja Avgusta skuša onemogočiti njego-
vo politično tekmico, prokonzulico. Dekadenca sta-
rega Rima je učinkovito kombinirana s pridobitva-
mi kasnega kapitalizma zahodne civilizacije: tako
vidimo v stripu ameriške cestne križarke, ki jih
vlečejo konji, bencinske postaje, kjer dekleta v tri-
kojih točijo bencin, velik stroj za meso. v katerem
predelujejo vojne ujetnike, armado mož, ki krepijo
svoje mišice, in hordo mrličev, ki v koloseju pred
cesarjevimi očmi požro prokonzulico. Register stra-
hu in sadizma je popopran s sodobnimi namigi,
kot so steklenica coca cole, škatlica cigaret Gauloi-
ses, podoba Beatlesov in predsednik Johnson, ki se
v velikem avtomobilu pelje skozi antični Rim. Ob
robu dogajanja pa prepeva zbor cerkvenih očetov
svoj »Vanitas, vanitas«! Vključeni so efekti pop in
op arta tja do modnih barv. Osebe imajo rožnate
ali vijoličaste lase, njihovi obrazi so modri, zeleni
ali rumeni, nosijo nogavice z obroči, čevlje za tenis
in barvaste vetrovke. Nastopajo pred ozadji, ki
vsak hip menjajo barvo in vzorec. Perspektiva spK>-
minja na kamero v Godardovih filmih, sicer pa ne
bi bilo prvič, da je šel strip v uk k filmu.
V istem žanru so se pojavili v Franciji v zadnjih
letih še naslednji stripi: »Saga de Xam« (Nicolas
Devil in Jean Rollin), strip morbidne poezije, umir-
jenih barv in po svojem slogu secesijski, v sodobni
popartistični preobleki. Nekoliko slabše je risan
»Lone Sloane« Philipa Druilleta. »Scarlett Dream«
Gigia in Molitemia je poln seksa in brutalnosti.
Pariški založnik Eric Losfeld, ki se je specializiral
na izdajo tovrstne literature, ima seveda težave s
cenzuro, svojih izdaj ne sme niti prodajati mlado-
letnikom, niti javno ponujati: pomaga si na ta na-
čin, da izdaja lične prospekte z najbolj značilnimi
prizori in jih pošilja naokrog.
V Italiji izdaja seksualno sadistične serije stripov
kakih 50 založnikov. Njihova skupna naklada je
leta 1967 presegla milijon izvodov in tednik »Vita«
je ugotovil, da je to največja kupčija italijanskih
založnikov v zadnjih 20 letih. Po že znani formuli,
ki postaja preveč dolgočasna, da bi jo spet navaja-
li, ti novi junaki stripa, ki se imenujejo Diabolik,
Sadik, Killik, pobijajo in mučijo. Diabolik se je
pojavil leta 1962, na misel o njem pa je menda pri-
šla Angela Giussani, žena založnika Gina Sansoni j a.
Geslo je bilo: strast in zločin. Diabolik je imel
100.000 naklade in seveda postal tudi filmski junak,
kmalu pa je dobil 60 ali 70 tekmecev po vsej Italiji.
Cenzura seveda ni mirno gledala tega razmaha in
tako sta obe — cerkvena in državna — začeli pre-
povedovati, pleniti stripe, jih odsvetovati in groziti
z izcbčanjem. Rezultati so seveda manj spodbudni,
kot bi bilo pričakovati. Sadistično seksualni žanr v
stripu se je izredno razmahnil, temu primerni pa so
tudi zaslužki, saj risarji dobe tudi po 5000 lir za
eno stran, scenaristi pa do 400.000 lir za zgodbo.
Mimogrede je treba omeniti še eno značilnost v
Italiji, to je foto roman. Kljub prepovedim, tož-
bam na sodiščih in cenzuri pa so tudi Italijani spo-
znali, da so stripi, ali kot jih oni imenujejo »fume-
ti«, postali masovno komunikacijsko sredstvo, ki
gotovo ni manj pomembno, kot so kino, TV in ra-
dio.
O ameriških stripih je bilo mnogo govora pred-
vsem zato, ker so najpomembnejši za razvoj zvrsti.
Sindikati so se res potrudili, da so svoje blago pro-
dali po vsem svetu : tako tudi King Features Syndi-
cate. Ta svojo zalogo ponuja tako, da pošlje izdaja-
teljem časopisov, dnevnikov in tednikov pravcato
»Modro knjigo«, torej katalog, v katerem so zbrani
vsi stripi, ki jih ima sindikat trenutno na zalogi.
Uvod je resnično poetičen: »Spoštovani! Izbirate
lahko med več kot 200 stripi vseh zvrsti! Med njimi
boste našli najbolj priljubljene in najbolj uspešne.
Kakršnekoli so že zahteve vašega časopisa, tu ima-
mo stripe, ki vam bodo ustregU, in kar je najbolj
pomembno, Kingovi stripi so najboljši stripi. Kako
tudi ne bi bili, saj najboljši pisci, risarji in strokov-
njaki specialisti delajo za Kinga. Dobre lastnosti
Kingovih stripov so razumljive same po sebi, saj
so raznoliki, ustrezajo vsem okusom, so poljudni,
vedno novi in domačni. Modra knjiga je vaš
zanesljivi vodnik k največjemu številu bralcev in
gotovo največja pridobitev za časopis . ..« Takemu
vabilu se seveda ne da upreti in noben pameten
urednik, ki želi veliko bralcev, se ne upira. Tudi
jugoslovanski ne.
Katalog ima 200 različnih stripov, ki so na raz-
polago kupcem. Med njimi so pustolovski, humori-
stični, ljubezenski, v^^estern, fantastični (znanstveno
fantastični, utopični, vesoljski) in pa tudi satirični.
V tem seznamu so stari znanci, stripi, ki so pri nas
izhajali že pred drugo svetovno vojno in ki izhajajo
še danes. Samo nekaj primerov: Cisco Kid, izredno
lepo risani strip, ki pripoveduje o pustolovščinah
enega najbolj romantičnih in priljubljenih junakov
starega zahoda. Cisca Kida in njegovega zvestega
spremljevalca, izhaja vsak teden v slovenski Te-
78
Рооај
denski tribuni (TT). Donald Duck, Disneyeva zgod-
ba o racmanu, se pojavlja v številnih mladinskih
časopisih po Jugoslaviji. Prav tako izhajajo pri nas
»Flash Gordon«, »Čarovnik Mandrake«, »Fantom«.
»Rip Kirby«, »Popaj«, »Sreča Tima Tylerja« itd. In
če kdo prelista npr. »The Illustrated Weekly of In-
dia«, resno revijo, ki obravnava življenje in delo
Maksima Gorkega na prvih straneh, njegov odnos
do Cehova in njegove prevode v jezik hindu, bo
na predzadnjih straneh v barvastem tisku srečal
Disneyevega »Strica Remusa«, Falkovega »Fanto-
ma« in druge junake iz seznama Kingovih strip>ov.
Strip, otrok velemesta, ki se je rodil v nekoliko
nervoznem ozračju konec 19. stoletja, je našel v ur-
baniziranih množicah bralce, ki vsaj sprva niso
preveč zahtevni, pač pa željni bežne zabave. Sicer
je ta človekova potreba prastara. Vseskozi so ji
stregli na najbolj različne načine: babice s pravlji-
cami, sejmarji, popotni pravljičarji — toda ob kon-
cu 19. stoletja so se pričela razvijati javna občila,
ki so šele tehnično omogočila razvoj stripa.
Strip je že od vsega začetka kazal, da bo postal
donosen posel. Vsekakor se je kmalu čutil pritisk
tržišča, ki naj bi bilo neomejeno. Zato mora biti
uspešen strip po možnosti internacionalen. Prodati
in zaslužiti — to načelo je gotovo dalo svoj pečat
in oblikovalo strip. Milton Caniff (avtor stripov
»Terrj^ in pirati«, »Steve Canyon«) odkrito pravi:
»Treba je delati tako, da se bralec ne more odreči
nakupu časopisa, samo da bi lahko naprej sledil
pustolovščinam. Res je, da junaki stripov ne jedo,
toda jaz moram jesti!«''
Cisto jasno in odkritosrčno je torej povedano:
strip mora ugajati množicam, ne maloštevilni eliti,
strip mora ugajati danes in ta hip, zato mora dober
avtor stripa kot vsak poljudni umetnik imeti pose-
ben dar, namreč ta, da zna izločiti in izraziti pod-
talno razpoloženje svojega časa. Sanje, predstave
in želje, ki jih milijoni nosijo skrite v sebi, so gra-
divo, ki ga je treba obesediti in narisati. »Sam si
ničesar ne izmišljam, ampak samo izrazim tisto,
kar je v glavah ljudi, pa ni izrečeno«, je v že ome-
njenem intervjuju dejal Al Capp.
V ZDA bere stripe vsak dan do 80 milijonov lju-
di. Mnogi od njih tudi aktivno sodelujejo pri obli-
kovanju, saj posamezni avtorji dobivajo tudi po
1000 pisem bralcev na dan. V teh pismih se ljudje
navdušujejo, kritizirajo posamezne junake in daje-
jo številne pripombe, ki jih avtor včasih upošteva.
Ustvarjalec stripa na ta način vseskozi otipava tr-
žišče, spoznava razpoloženje med ljudmi in se po
njem ravna. Ne vpliva samo on na občinstvo, am-
pak vplivata v veliki meri okus in trenutno razpo-
loženje občinstva na njega: vsekakor sta oblikova-
lec in občinstvo med seboj v tesni zvezi. Drugi na-
čin bi lahko imenovali »ne zanima nas, kaj bi bralci
hoteli«, vendar je v bistvu usmerjen k istemu cilju
— uspeti pri množici. V rabi sta obadva, drugega
pa bi lahko označili takole: »Ne delamo anket in
pravzaprav ne upoštevamo, kaj bi bralci želeli in
kaj mislijo, da žele. Ce čutimo, da bo neka ideja
uspela, jo poizkusimo, toda mora imeti možnost, da
bo uspela pri bralcih. To je subjektiven način dela,
objavimo to, kar imamo radi, upamo pa, da občin-
stvo čuti, da smo iskreni v tem, kar nam je všeč.«''
Modra knjiga in njej podobne so torej gotovo do-
segle svoj namen, saj Kingove stripe kupujejo in
objavljajo časopisi širom zemeljske oble, saj so pri-
merni »za vsak okus«, za staro in mlado in so »či-
sti«.
STRIPI NA JUGOSLOVANSKEM TRGU
V zvezi s stripi je bil večkrat uporabljen izraz
»poplava«. Ta vtis je nastal ob bežnem pregledu
časopisnih kioskov. Stripi z barvastimi naslovnimi
stranmi, zabavni tedniki s stripi, strip-romani v
posebnih zvežčkih — vsega tega je toliko na našem
tržišču, da je včasih težko obdržati pregled. Nove
zbirke se pojavljajo in izginjajo, tako da je tudi
približen pregled nad stanjem, kakršno je pri nas
ta čas (leta 1968), le poizkus, ki ima mnogo po-
manjkljivosti.
Na prvem mestu je seveda »Zvitorepec«. — zato,
ker je edini slovenski tednik s stripi; izdaja ga
časopisno podjetje »Delo«. Izhaja od 7. aprila 1966.
Ime Zvitorepec je izbrano po junaku Mustrovega
stripa, prebrisanem lisjaku prikupnega videza. Za
profil slovenskega tednika s stripi zadostuje, če
prelistamo poljubno številko Zvitorepca. (Naj bo to
številka 17 v aprilu 1968.) Naslovna stran Zvitorep-
ca je razmeroma skromna v primerjavi z ostalimi
" Milton Caniff: Comment j'ai crée Steve Canyon;
Phénix, 1, str. 29, 1966.
'= Lazareff: We don't consider what readers may
want, Life, maj 1965.
79
jugoslovanskimi tedniki tega žanra, ki so pravilo-
ma v barvnem, čim bolj živo pisanem tisku. Ce
gremo po vrsti: prvi je western in sicer dogodiv-
ščine mladega kavboja, Teddyja Teda. Teddy Ted je
samotni junak, potujoči cowboy, kakršne poznamo
iz filmov in literature, izvrsten strelec, vedno na
strani šibkejših, ki s svojim zvestim konjem blodi
po prostranstvih Divjega zahoda. Zapleti so običaj-
ni, prav tako ljudje, s katerimi se srečuje: grobi
rančerji, veUkaš, ki hoče spraviti malo mestece pod
svojo oblast, podkupljivi šerif, plačani revolverasi
— skratka, galerija tipov, ki nastopajo v vseh zgod-
bicah te vrste. Ne manjka niti vitko dekle v jahalni
obleki, ki jo Teddy Ted galantno reši in ji pomaga
iz rok grobijanov — nato potuje dalje. (Poročiti se
junak pustolovskega stripa ne sme, kajti potem za
bralce ni več zanimiv.)
S formalno likovnega stališča je ta strip dobro
risan in kadriran, pa naj gre za figure konj (kjer
se preizkuša znanje risarjev) ali za pokrajino z zna-
čilnimi oblikami skal in arhitekturo pionirskih me-
stec Divjega Zahoda. Mogoče je celo malo preveč
umirjen in suhoparen — bralci stripa si namreč
žele dinamike in pretiravanja tudi v risbi. Obrazi
junakov pa so bolj ali manj stereotipni, včasih celo
tako, da jih med seboj zamenjamo ali pa se mora-
mo vsaj močno potruditi, da jih ločimo.
Ne bi mogli reči, da v stripu ni grobosti in nasi-
lja, toda moralni nauk je vedno jasen: pravičnost
zmaga, medtem ko so zločinci in prevaranti tako ali
drugače kaznovani. Kadri so taki, kot bi gledali
klasični western in njegovo kamero — nekoliko
idealiziran realizem.
Drugi strip oziroma druga zgodba, ki se pojavlja
v nadaljevanjih na celi strani, včasih tudi na dveh,
je strip o dr. Kildaru, mladem lepotcu zdravniku,
ki zdravi telo in duha svojih bolnikov. Zgodba o
dr. Kildaru je že na TV doživela neverjetno popu-
larnost, v stripu pa ima svoje občinstvo, ki ga v
glavnem sestavljajo ženske nad 35 let. Avtor stripa
je Ken Bald, figure, ki nastopajo, so električne in
modne, lahko bi govoril o manierizmu, o vitkih fi-
gurah, potegnjenih v višino. Nastopajoči moški so
vsi brez izjeme postavni, ženske, pa naj gre za bol-
niške strežnice ali pacientke, so mlade in prikupne
in risar jih s posebnim veseljem postavlja v kader
kot čisto dekorativno figuro. Strip je mojstrsko kad-
riran, s ponavljajočimi se, smehljajočimi se obrazi
bolniških sester v ospredju. Vzbuja vzdušje snaž-
nega, sterilnega sveta. Vsebinsko je zgodba si-
cer nekoliko monotona, težko pa bi v njej našli ka-
kršnokoli nevarnost za mladino.
Tretji strip »Jeff Hawke« avtor (Sydney Jordan)
spada v območje znanstvene fantastike in sicer v
tisto zvrst, ki je zadnje čase še posebej aktualna:
vsemirske ladje, nenavadna in grozljiva potovanja
skozi čas, obiski tujcev z drugih planetov na zem-
lji in seveda možati, postavni angleški letalec Jeff
Hawke, ki s svojo spretnostjo in pogumom iz dogo-
divščine v dogodivščine hladnokrvno rešuje zaple-
tene situacije, toda vedno z razumom, taktom,
uvidevnostjo, nikdar pa ne z nasiljem. Tudi ta strip
je zelo dobro risan, v stilu filmskega realizma, če-
prav je včasih nekoliko nepregleden. Junak je zna-
čilno angleški, zadržan, miren in hladnokrven in
seveda simpatičen. Fantastike je dovolj, grobega
nasilja pa. kot smo že rekli, zelo malo, kajti vesolj-
ske prigode, ki smo jim priča, so tako usodne, da
jih junaki ne rešujejo s pestjo in pištolo, ampak s
pogumom», s spretnostjo in razumom. In še nekaj :
usodo človeštva vodijo bolj razvita bitja iz vesolja
— misel torej, ki se zadnje čase vse bolj pogosto
pojavlja v literaturi . . .
Naslednji strip je družabno-moden: o ljubezen-
skih in drugih dogodivščinah lepe angleške mane-
kenke Tiffany Jones. Junakinja pravzaprav pada
iz ene ljubezenske avanture v drugo, v ozadju pa je
njen nekoliko nejasen odnos do modnega fotografa
Guya Morgana. Ta se je poročil z drugo, ki ga vara
itd. itd. po znanem receptu podobnih stori j. V to-
lažbo moramo povedati, da so te njene dogodivšči-
ne predvsem romantične narave in da se seks v
tem stripu omejuje na priložnostno podobo gole
Tiffany v kopalni kadi ali pa pri preoblačenju.
Sydney Jordan: Jeff Hawke
sü
Tiffany se vseskozi giblje v višji, »boljši« družbi,
se srečuje z ljudmi, ki v današnjem svetu nekaj
pomenijo oziroma vzbujajo domišljijo mladoletnic,
ki so tudi najbolj navdušene bralke tega stripa.
Filmski režiserji, bogati poslovni ljudje, lastniki
naftnih vrelcev, romantični graščaki, pisatelji, de-
tektivi in celo mednarodni tihotapci — vsa ta ga-
lerija moških se po vrsti poteguje za naklonjenost
lepe Tiffany v elegantno risanem stripu. Kadrira-
nje tega stripa je tako, da bi lahko služilo za vzor
marsikateremu filmskemu snemalcu. Očitno je, da
strip ni risan iz glave, ampak da je delan v studiju
z živimi modeli, ki jih najprej fotografirajo, potem
pa risar po teh fotografijah riše strip. Rezultat je
v tehničnem smislu izredna dovršenost, stilno pa je
strip kljub temu zelo dvodimenzionalen, čeprav
uporablja tudi poltene, enakomerno sivo tonirane
ploskve. Kompozicija je vedno urejena, popolnoma
uravnovešena, celoten vtis je dvodimenzionalen,
tako kot da bi fotografirali prizore s teleobjekti-
vom (kar je verjetno). Perspektiva je značilna za
posnetke s teleobjektivom, postave in predmeti so
ploskoviti, ospredje in globina sta močno približana
skupaj, podobno kot pri sliki v daljnogledu. Vtis
je eleganten, toda tudi slabokrven. Manjka teles-
nost, manjka svetloba in sence, to niso bitja iz
krvi in mesa.
»Podobe iz narave« Walta Disneya zavzemajo
eno stran in običajno prinašajo poljudno pisane,
privlačno in slikovito risane zanimivosti iz življe-
nja živali in rastlin ter opise nenavadnih prirodnih
pojavov. Značilno je Disneyevo mojstrstvo, smisel
za obdelavo podrobnosti in humorja.
Podobam iz narave sledi »kla.sični« strip, ki ga
je včasih risal Elzie Segar, sedaj pa ga riše Bud
Sagendorf; to so humoristične zgodbice o zname-
nitem jedcu spinace, mornarju Popaju. Strip je ri-
san v stilu poenostavljene karikature. Kot značilen
ameriški junak ima Popaj navado, da rešuje svoje
težave s pestmi, z »nasiljem«, torej v epičnih pre-
tepih, vendar moramo priznati, da je idealist in
neumoren borec za pošteno stvar. Skoraj vsaka
epizoda ima za osnovo neki bolj ali manj aktualen
problem. Tako Popaj reši svet pred velikanskim
elektronskim računalnikom, ki je prerastel svojega
graditelja, malega profesorja. Računalnik hoče lju-
di zasužnjiti tako, da namesto njih opravi vse delo.
Popaj s pomočjo spinace v strašanskem pretepu
premaga bojnega robota in računalnik pregori.
Morala: ljudje se ne smejo pomehkužiti, morajo
biti svobodni, morajo skrbeti zase sami.
V drugi zgodbi se Popaj zaplete v obračun s pri-
tlikavcem, ki ga muči manjvrednostni kompleks in
se proglasi za »najmanjšega velikana« na svetu ter
po vrsti pretepa vse možakarje v Popajevi sosešči-
ni, vključno Popajevega starega očeta.
V zadnji srečamo Popaja in godrnjače, nenavad-
no ljudstvo podzemeljskih ljudi, ki so se umaknili
pod zemljo iz strahu pred napredkom in pred zna-
nostjo takrat, »ko je prvi znanstvenik izumil lok
in puščico«.
Za zgodbo, lahkotno in v humoristični obliki, je
vedno skrit nauk. Dialogi so duhoviti, čeprav skopi.
Mojstrstvo se kaže v izbiri besed in pa v namigova-
njih, kajti prostor za tekst v balončku je omejen.
Popaj je v bistvu za ljudi, ki imajo smisel za hu-
mor.
Trenutno je mali Popajev deček Bučko postal
milijonar, ne pozna več svojega starega Popaja in
edina ambicija v življenju mu je pridobiti čim več
dolarjev. Iz malega simpatičnega Bučka se pred
nami v milijonarski družbi razvija zoprn kapita-
Hst. .Stric mihjonar, ki ga je Bučko pravkar vrgel
iz njegove lastne hiše, vzdihne: »Moj bog, sem mar
vzredil pošast?« Čakamo, kaj bo ukrenil Popaj, ki
se je pojavil kot novi sluga svojega Bučka in se
zaenkrat samo čudi, tako zelo čudi, da mu je padla
iz ust pipica in da so v oblačkih, ki mu uhajajo iz
ust, samo veliki vprašaji in klicaji. Ne vemo sicer,
kaj bo ukrenil, toda jasno je, da bo nekaj naredil
in spravil malega Bučka na pravo pot.
Naslednji strip je angleški. V njem nastopa ju^
nak, ki je pol kriminalec pol detektiv, znameniti
Sim.on Templar z dragim imenom Svetnik. Po-
znajo ga gledalci TV, strip pa je razmeroma slabo
risan, poleg tega so risbe preveč pomanjšane in je
branje in gledanje razmeroma težko.
Osrednji dve strani zavzema domači strip, ki ga
riše akademski slikar Miki Muster iz Ljubljane in
v katerem se vrste doživljaji nerazdražne vesele
trojice lisjaka Zvitorepca, želve Trdonje in volka
Lakotnika. Mladina ga rada bere. Zgodbe so pri-
jazno pustolovske in če se v njih že priložnostno
sramežljivo pojavlja seks, je to v tako humoristični
obliki, da doslej ni vznemiril naših moralistov.
Tudi naslednji strip je tako rekoč domač: Ciril
Gale riše humoristične kavboj ke z naslovom
»Skrivnost izgubljenega škornja«. Ce smo pri Mi-
kiju Mustru opazili vpliv Disneya na slovenski
mladinski strip, potem Gale očitno dobro pozna
moderni francoski humoristični strip, njegov stil
risanja, kadriranja in pripovedovanja. Seveda ne
moremo govoriti o direktnem kopiranju, čeprav
v svetu risarjev stripa tudi to ni neznano. Nasploh
je pri slovenskih stripih slabše vrste težko ugoto-
viti pravega avtorja, kajti marsikdo iz previdnosti
ali sramu riše pod psevdonimom.
»Pirati neba« je moderen humorističen francoski
strip o prigodah strica Vseveda in malega Arturja,
namenjen predvsem mladini, prikupno risan in na-
sploh prijazno zabaven.
Kot podučni vložek so med stripi »Dosežki zna-
nosti«, ki jih riše Andrea Bresciani. V malih sli-
čicah, ki zavzemajo štiri vrste na eni strani, segajo
pa običajno še na pol druge strani, so zelo skrbno,
obenem pa poljudno razloženi različni dosežki
znanosti — oceanografije, tehnike, atomske znano-
sti, fizike, kemije.
Konec tednika pa je prihranjen za dvoje fanta-
stičnih stripov, ki sta nekoliko drugačnega značaja
kot vse to, kar smo doslej obravnavali. Nasilje je
tu močneje zastopano, čeprav še vedno daleč od
vulgarnosti. Gre za stripa »Lopov iz vesolja« in
»Jeklena pest«.
V »Lopovu iz vesolja« nastopa melanholični,
atletsko razviti »Pajek«. Ta možakar s polizanimi
črnimi lasmi je oblečen v črn oprijet kombinezon,
opremljen pa je z reakcijskimi motorji na hrbtu,
ki mu omogočajo, da prosto skače in plava po zra-
81
ku. Navado ima, da se vozi v »helikarju« s svojima
pomočnikoma Pelhamom in Ordinijem in se pojav-
lja povsod tam, kjer je kaj narobe. Prav zares ne
vemo, odkod se je »Pajek« vzel, kje je dobil svoj
nenavadni helikopter in kdo ga — če se izrazimo
v našem vsakdanjem jeziku — plačuje. Vemo samo
to, da križari nad velemestom — očividno gre za
New York — in pomaga policiji v boju proti zlo-
činom. Po pravici povedano, sam obraz našega
Pajka z nenavadno velikimi ušesi in zalizci ne
vzbuja niti preveč simpatij niti zaupanja. Je neko-
liko karikiran, grob, malce mefistovski, malce be-
dast z orlovskim nosom, bikastim tilnikom in niz-
kim čelom. Toda ker se bori proti zločinom — naj
mu bo. Njegovi nasprotniki so še bolj nenavadni,
kot je on sam, kakor bi ušli iz blodnih sanj : starec
»Peklensko orodje« in pa gigantski »Tujec iz ve-
solja«, napol kuščar, napol prašič, ki se je pripeljal
v svoji vesoljski ladji in po vsem sodeč nima po-
štenih namenov. Vzdušje stripa je mračno in ne-
kam žalobno, podčrtava pa ga še način risanja,
oster, nasilen, neusmiljen, s poudarjenimi črninami
in črtanimi sivinami. Sence so temne, svetlobe jar-
ko bele, liki nenavadni, čeprav je okolje, kjer se
dogaja zgodba, vsakdanje, realistično velemesto s
hišami, cestami in ljudmi.
Za majhen predah je poskrbljeno s slikovno kri-
žanko, nato pa sledi še poslednji strip — poslednji
sicer po mestu, toda prvi po priljubljenosti in po
številu bralcev: Luis Crandell ali »Jeklena pest«!
Ze od vsega začetka, od izhajanja Zvitorepca na
Slovenskem, to je od leta 1966, je str^p Jeklena
pest pritegnil na tisoče bralcev. Po površni oceni
bere Jekleno pest na Slovenskem okoU 300.000
ljudi, kasneje pa, ko bomo obravnavali rezultate
ankete o priljubljenosti stripov, bomo videli, da je
Jeklena pest najbolj priljubljen strip v Zvitorepcu.
Kdo je Luis Crandell? Moški 30 let, belec, po na-
rodnosti Anglež, postaven, čeprav brez pretiranih
mišic kakega Pajka ali Supermana. Njegov obraz
je prikupen, na čase je celo podoben pokojnemu
J. F. Kennedvju, ali bolje rečeno, predstavlja moški
lepotni ideal današnjega časa. Kar loči Crandella
od tisočev njemu podobnih moških, je jeklena pest,
ki jo ima namesto desne roke. Ta jeklena pest ima
nenavadno moč in pa sposobnost, da postane Cran-
dell neviden, če se z njo dotakne električne nape-
ljave pod napetostjo. Ni pojasnjeno, kje in kako je
junak svojo roko izgubil in kdo mu je dal namesto
nje jekleno pest — protezo. (Tudi sicer ljudje ne
postanejo nevidni, če zagrabijo napeljavo pod na-
petostjo, vendar očividno to nikogar od bralcev ne
moti: junaka sprejmejo takega, kakršen je). Cran-
della so sprejeli v tajno službo, ki se neprestano na
različnih koncih sveta spopada z zločinci velikega
formata. Ti zločinci so na pol blazni znanstveniki,
ki hlepijo po oblasti nad svetom, hipnotizerji, po-
kvarjeni guvernerji, veliki kriminalci, ki postajajo
sčasoma vedno bolj fantastični. Zadnje čase že pri-
hajajo iz vesolja! Praviloma Crandell po mnogih
težavah razbije tolpe in pripomore k temu, da je
vodja fizično uničen. Nehote se spomnimo tu na
drugega angleškega junaka, na Jamesa Bonda,
vendar je Crandell junak druge vrste, bolj strog in
asketski. Ne vozi se v luksuznih avtomobilih, ne
pije alkohola, je skoraj popolnoma brez smisla za
humor, njegove avanture ga vodijo na mračne in
žalobne kraje, v predmestja, v kaznilnice na otokih,
skoraj ne spi, nikdar ne jé in nima opravka z žen-
skami. Do sedaj se v Jekleni pesti še ni pojavila
nobena ženska razen čisto priložnostno: biljeterka
v kinu, preplašena gospodinja, arheologinja — ven-
dar so to samo priložnostne, nepomembne figure.
Resnični junaki so moški. Čeprav Crandell živi iz
pustolovščine v pustolovščino in je neprestano v
gibanju, v akciji, pa vendarle redko ubija in še to
le, če mora in če ni nobenega drugega izhoda. Nje-
govo ravnanje je izrazito »fair« in po stari angleški
gentlemanski navadi svojemu nasprotniku vedno
da še eno možnost, predno ga dokončno premaga.
Včasih mu celo rešuje življenje, kljub temu, da so
ti njegovi poskusi praviloma plačani z nehvalež-
nostjo. Lik angleškega gentlemana iz viktorijanske
dobe!
Sčasoma dobiva Jeklena pest vedno več tehnič-
nih pripomočkov: radijske oddajnike, reaktivno
obleko, pištolo v enem izmed svojih prstov itd.
Njegovi nasprotniki so drugačnega človeškega tipa:
s kljukastimi nosovi, fizično defektni, slabo raščeni
in upognjene drže, debeli, plešasti, kratkovidni itd.
Mogoče je samo slučaj, da so bili nekateri grobijani
južnoameriškega človeškega tipa, nori znanstvenik
pa je bil semit? Zgodba o Jekleni pesti je v nekem
smislu moderna pravljica s črno-belimi značaji, v
kateri rešuje junak na videz nemogoče naloge.
Dobro mora vedno zmagati; toda tisti, ki pošilja
junaka neprestano v vedno nevarnejše avanture,
ni več kralj, ampak nekakšna brezosebna organiza-
cija, tajna služba.
Treba je omeniti še likovno plat Jeklene pesti:
vsekakor vzbuja strip prilično mračen vtis, pred-
vsem zaradi mnogih poudarjenih črnin, mračnih
senc in nasploh mračnega vzdušja. Risarju pa ne
moremo odrekati veščine in Jekleno pest lahko
prištevamo k odlično risanim stripom, torej k vrh-
njemu razredu v .svojem žanru. Risba ni trda, am-
pak razmeroma mehka, poudarjena je plastičnost,
predvsem slikovitost v kontrastu med svetlimi in
temnimi partijami. Svetloba je dramatična, čme
sence in slepeče luči, gibanje živahno, vtis je ne-
kam »baročen«, seveda v okviru že omenjenega
filmskega, bolje rečeno stripovskega realizma.
Poleg tednika izhaja tudi Zvitorepcev »Roman v
stripu« in to dvakrat mesečno. To je zvežček manj-
šega formata z naslovno stranjo v barvah. V dobro
tem romanom moramo povedati, da so te naslovne
strani v likovnem smislu kdaj pa kdaj prav kvali-
tetne. Navsezadnje to niti ni tako nenavadno, če
vemo, da zaposluje izdajatelj v ta namen nekatere
naše likovne umetnike (Planine). Vsekakor je to
korak naprej od običajne kičaste pisane naslovne
strani.
Naštejmo nekaj naslovov teh romanov v stripu:
Šerifov grob, Maščevanje (letalska storija iz druge
svetovne vojne), Vesoljske pijavke (znanstvena fan-
tastika), Ledena smrt. Bratje Sontag, Lovec ljudi
itd. Stripi v zvežčkih so običajno nekaj slabše risa-
ni kot tisti v tednikih. Slog je tipičen stripovski
realizem, kakršen očividno tudi najbolj ustreza
žanru in pa okusu občinstva, vendar do sedaj vzdr-
82
Divji zahod v stripu
žujejo ti romani v stripu kljub vsemu dostojno
raven.
Seveda pa Zvitorepec ni edini, ki prinaša stripe
v slovenskem jeziku. Tedenska tribuna objavlja
vsak teden »Dogodivščine Cisca Kida«, o katerih je
bilo govora; vzorno risan, prikupen in kvaliteten
strip.
Poleg Cisca Kida ima »TT« na zadnji strani Mu-
strove dogodivščine že znanih junakov Zvitorepca,
Trdonje in Lakotnika.
Ljubljanski dnevnik objavlja vsak dan eno ali
dve vrstici ljubkega »otroškega stripa« o doživlja-
jih malega Jureta Pikca, pegastega fantiča, ki živi
na farmi s svojimi živalmi. Možati petelin in oprav-
Ijive kokoši, zaspani psiček, podjetni kozel, neumni
racak in pa seveda sosedova mala Mica so pogla-
vitne osebe teh humorističnih zgodbic. Rišeta jih
Jim Burnett in George Crenshaw (King Features
Syndicate).
Največji slovenski dnevnik Delo od časa do časa
objavlja predvsem slikanice, redkokdaj stripe; sicer
so to večinoma domači, predvsem za otroke. Strip
bomo našli tako v strokovnem časopisu »Gozdni
gospodar« (glasilo delovnega kolektiva Gozdnega
gospodarstva Postojna), ki prinaša humorističen
strip domačega risarja, kot v mesečniku »Ognjišče«
(izdajatelj apostolska administracija za Slovensko
Primorje). Ognjišče objavlja strip z naslovom »Div-
ji deček«. Zgodba je osladno sentimentalna po vzo-
ru starih vzgojnih pravljic o pridnih Janezkih in
hudobnih Mihcih, v njej nastopajo vrli duhovniki,
očetje pijanci, bolni prijatelji, brezsrčni in nepošten
ni gostilničarji itd. Pod naslovom piše, da riše strip
J. Radilovič (zagrebški risar, ki se podpisuje Jules),
pisec pa naj bi bil R. A j arque.
Ze pred vojno je bil Zagreb močno središče risa-
nega stripa. Starejša generacija se gotovo spominja
Plavega zabavnika in Črnega mačka! Zagrebški
risarji stripov pred vojno (Maurovič, Neugebauer)
so bili znani in tradicija se je pokazala tudi v veli-
kem uspehu zagrebške šole risanega filma, katere-
mu smo bili priča po vojni. Plavi vjesnik, ki ga
izdaja Vjesnik v Zagrebu, objavlja poleg novic o
pevcih zabavne glasbe in filmskih igralcih vsak
teden stripe. Nekatere med njimi že poznamo:
»Flash Gordon« v vsemirski patroli še vedno zaba-
va mlade bralce, čeprav ga sedaj riše Mac Raboy.
Zgodba se odvija po ustaljenem kopitu, risba pa je
v primerjavi z Alexom Raymondom opazno trša,
bolj groba. O komičnih prigodah mladega »Romea
Browna« govori angleški strip, ki ga riše Jim
Holdaway. Zgodba je rahlo karikirana, prav tak je
tudi slog risbe z rahlim pridihom stare angleške
karikature tridesetih let. Ljubitelji neuničljivega
junaka divjega zahoda, prebrisanega pustolovca in
jezdeca »Starega mačka«, ki so se navduševali nad
njim, njegovim prijateljem »Pesnikom« in »Crnim
jahačem« pred drugo svetovno vojno, so danes
ljudje srednjih let. Dvomljivo je, da bi se današnji
bralci Plavega vjesnika — ki je po lastnih besedah
namenjen mladim od 13 do 19 let — spominjali
tega našega domačega zagrebškega stripa. »Starega
mačka« riše tako kot pred vojno Andrija Maurovič;
nikakor ne slabo, toda tiste nekdanje grozljive mi-
kavnosti v tem stripu ni več. Ali pa je to mnenje
samo nostalgično nerganje starih bralcev_ stripa, ki
se jim zdi, da je bil tudi strip nekoč boljši?
V Plavem vjesniku, ki je razmeroma velikega
formata, je vsakemu stripu posvečena ena stran.
Tako ima tudi klasični »Tarzan« Edgarja Ricea
Burroughsa eno stran. Strip riše John Celardo,
sindikaliziran je pri United Feature Syndicate, toda
tistega mojstrstva, ki smo ga lahko občudovali pri
Haroldu Posterju in za njim pri Burneu Hogarthu,
tu ni več. Resnično velja trditev, da po Hogarthu
na tem področju ni mogoče povedati ničesar novega
več: Celardov »Tarzan« je okoren, poprečen strip.
83
»Samotni jahač«, ki ga rišeta in pišeta Charles
Flanders in Paul S. Newman, je standardna kav-
bojka, ki jo ima na svojem seznamu King Features
Syndicate.
Primer humoristične in satirične kavbojke, ka-
kršne so zadnjih 6 ali 7 let zelo priljubljene, je
strip »Cocobill v Arizoni« (avtor Jacovitti), ki je
celo v barvah. Mojstri tega žanra so latinski narodi,
Francozi in Italijani. Značilno pa je, da junaki v
teh stripih do pretiravanja parodiraj o način govor-
jenja in obnašanja velikih junakov westerna, upo-
rabljajo skrajno učene izraze, sicer pa se dvoboju-
jejo in preganjajo zločince prav tako kot njihovi
bolj resnobni vzorniki. Nasploh »Plavi vjesnik«
nadaljuje tradicijo predvojnega Plavega zabavnika
in njegovih stripov. Prav tako kot v Plavem zabav-
niku imamo v Plavem vjesniku starega »Fantoma«
(piše ga Lee Falk, riše pa Sy Barry). Pustolovščine
mišičastega orjaka v tesnem trikoju in z masko na
očeh, ki je neprestano na različnih eksotičnih kra-
jih zapleten v nenavadne doživljaje, v katerih ne
manjka prikupnih deklet v stiski, so prav tako iz
zaloge King Features Syndicate. Tudi čarovnik
Mandrake in njegova druščina, mišičasti Lotar in
lepa Narda, so stari predvojni junaki. Prav tako so
iz zbirke King Features, riše pa jih Fredericks po
scenariju Lee Falka.
Ce za domače stripe običajno velja, da so dolgo-
časni in diletantsko risani, moramo ob stripu
»Sherlock Holmes na dvoru kralja Artusa«, ki ga
riše J. Radilovič, piše pa Z. Furtinger, pač popraviti
svoje mnenje. Strip je parodija na doživljaje zna-
menitega detektiva in je tehnično dovršeno risan,
v humorističnem in karikiranem slogu. Strip so
menda odkupili Angleži, kar je že lepo priznanje
za njegovo kvaliteto — (Mimogrede: uglednejši ri-
sarji stripov imajo navado, da se podpišejo na po-
slednjo risbo v vsaki vrstici in jo numerirajo. Tako
se naš J. Radilovič tudi podpisuje, toda ker je strip
internacionalna zadeva in je vsekakor uglednejši,
če nosi angleško ali francosko ime, se je Radilovič
podpisal z »Jules«). StMp je v barvah; prav tako
Popa j, ki ga že poznamo in o katerem je treba
povedati, da je v ličnih rdečih, rumenih, modrih,
zelenih in drugih barvah, na malo boljšem papirju
vsekakor za bralca privlačnejši kot samo čmo-beli
strip. Celo nenavadno privlači in to zaradi pisanih
barv, ki kljub svoji preprostosti učinkujejo suge-
stivno, »okusno«, če smemo tako reči, prav pop-
artistično.
In kot poslednji med temi stripi v Plavem vjes-
niku je mračni »Pajek«, ki tu nastopa proti cesarju
Androidov, mehaničnih ljudi in strašil. Cesar An-
droidov je pravkar ujel Pajka in njegova dva po-
močnika. Nesrečni Pajek! Navajeni smo prikupnih
junakov, tu pa kaže, da se je risar prav potrudil,
da je dal sicer postavnemu, mišičastemu Pajku ne-
kam bebasto oduren obraz, potlačeno čelo s plešo
ob straneh, ki je načela njegove gladko polizane
črne lase. Dvoboj med cesarjem Androidov, ki je
orjak v nekakšni srednjeveški obleki s čelado rim-
skega legionarja na glavi, in Pajkom se odvija pred
nami kot sanjska mora. Nasprotnika se bahata s
svojimi tehničnimi pripomočki, napenjata mišice
in zmerjata drug drugega. »Ta tvoja pištola je
igrača za otroke,« pravi car Pajku, ki je ustrelil
vanj svojo jekleno mrežo, rekoč: »Vidiš, Pajkova
mreža te vse bolj in bolj stiska, dokler ne boš brez
moči. Ha ha ha!« Toda car napne svoje strašne mi-
šice in jeklena mreža popoka, kot bi bila iz papirja.
»Dosti igre! Pripravi se na svojo smrt, Pajek!« pra-
vi in skoči na Pajka. Ta ima še toliko časa, da kljub
temu, da car že leti proti njemu, zdeklamira kraj-
ši govor: »Toda vdihni prej malo mojega plina, ki
na mene ne deluje!« (pojasnilo je prav tako naivno
kot potrebno), »Ti boš umrl!« itd. itd.
S tem je zbirka stripov v Plavem vjesniku za-
ključena, niso pa zaključene druge edicije stripov,
ki jih izdaja Plavi vjesnik v obliki zvežčkov in
knjižic. Razmeroma dober papir, barvne naslovne
strani in naslovi v Super strip biblioteki: Nepre-
magani. Včerajšnji junaki, Komandosi, Jezdeci
pekla, Lov na človeka. Strelec v Balbeku, Oblačno
nebo, Apaška kri itd. . .
V tej »Super strip biblioteki« so serije westernov,
serije »Komadosi«, serije »Tajni agent« itd. Na
naslovni strani takole vabilo: »132 strani akcije v
slikah.« Od slovenskih izdaj se ti zvežčki ne razli-
kujejo bistveno niti po formatu niti po vsebini ali
risbi, res pa je, da so tiskani na boljšem papirju,
kar velja tako za tekst kot za ovitek, ki je celo
pološčen. V Super biblioteki in sicer v seriji »Tajni
agent« se pojavlja na koncu tudi Sporty (ki so ga
prevedli v »Sportko«) risarja Rega Woottona, hu-
moristična serija doživljajev malega ljubitelja špor-
ta in njegovega prijatelja.
Zelo aktiven je tudi NIP FORUM iz Novega
Sada. Med drugim izdaja FORUM tednik s stripi
»Panorama«, ki prav tako kot slovenski Zvitorepec
izhaja vsak četrtek s to razliko, da je večjega for-
mata, na boljšem papirju in objavlja tudi stripe v
barvah. Stripi po vrsti: zgodovinski strip »Kari
Viking«, risan v slogu velikega Posterja ; sledi mu
»Fantom Žaba« (Skakavac), spet eden iz velike
druščine supermanov. Ta je skonstruiral posebne
vzmeti, s katerimi lahko skače več desetin metrov
visoko. Izumitelj, ki je vse življenje delal za tovar-
no igrač, je končno zase naredil »nešto kao što su
moji superfederi«. Z masko žabe na obrazu »je
žaba skakavac spremna za svoj prvi fantastični
skok u kriminal«.
Tarzana je nadomestil kralj džungle »Saber«, na
zunaj in tudi sicer zelo podoben svojemu vzorniku,
zapleten v iste težave, z istimi prijatelji in istimi
nasprotniki, le da je nedvomno modrejši.
Kralja stezosledcev Davyja Crocketa poznamo, tu
nastopa spet v eni od indijanaric; prav tako je
»Jeklena pest« v Panorami ista kot v našem Zvito-
repcu, le da nastopa v drugi zgodbi.
O prikupnem kavboju Ringu v epizodi »Pot v
Santa Fe« (v barvah) bo še govor, kajti istočasno
objavlja njegove epizode nemški tednik s strani
MV 68, ki ga prodajajo tudi pri nas.
Cmi strelec — Klem Meki — junak, ki se
po svoji volji lahko spremeni v črnega strelca,
legendarnega borca za pravico — je naslov nasled-
njega stripa. Kot njegovi sovrstniki ima tudi on
zvesta pomočnika Canga in Mačka. Pravkar prega-
nja vrhunskega zločinca Rablja. (Navadni zločinec
je za strip že premalo, saj mora biti najmanj »vr-
84
Buz Sawyer
hunski«, prav tako, kot so junaki »super« junaki.)
Sledi zgodovinski strip v barvah »Meč pravice«,
ki se dogaja v 18. stoletju v Angliji. Shema je
običajna: dobri, mladi, viteški junak Jack in njego-
va prijateljica Molly v spopadu s starim sovražni-
kom Silasom Loringom, največjim zločincem
Anglije. Rokokojske lasulje, gradovi, temne ječe,
skrivna stopnišča, sabljanje in preoblačenje so
pravzaprav prijetna sprememba po topoumnem na-
silju supermanov.
Naslednji strip je western in sicer je to naš zna-
nec iz Zvitorepca »Teddy Ted« v eni svojih avan-
tur, v obračunu z »Norim Goltom«. Teddy Ted se
očitno razvija •— iz mlečnozobega fantiča je postal
nekam zagrenjen junak, dozorel in preizkušen v
surovi šoli Divjega zahoda.
Naslednji strip je francoska humoristična paro-
dija na kriminalke z množico dirjajočih avtomobi-
lov, napadov na banke, dirk po gorskih cestah in
cvilečih gum. Junaki so majhni otroci. Petim deč-
kom se po številnih zapletih navsezadnje posreči,
da razkrinkajo roparje banke.
»Vsemirski asi« je angleški strip s področja znan-
stvene fantastike, predvsem letalstva. Letala z nad-
zvočno hitrostjo, leteča krila, drzni letalci in seveda
tajinstveni roboti, ki se skušajo polastiti letal, po-
skrbe za primerno napetost.
Zadnji strip je spet francoski, dvojica Goscinniy
Uderzo  v  značilnem  stilu,  ki  ga  karakterizira
duhoviti humor in lahkotna poteza. Umpah Pah, '
mladi Indijanec, in njegov bojeviti prijatelj dpživ-
Ijata komične prigode na svojem popotovanju.
Seveda izdaja FORUM iz Novega Sada tudi stri-
pe v zvežčkih po 100 dinarjev, ki izhajajo dvakrat
na mesec. Običajna shema: platnice v barvah s
podobo jahajočega kavboja, šerifa ali desperadosa
s pištolo, vsebina pa prav tako umerjena po obi-
čajnem kopitu kavbojk z dokaj realistično risbo.
FORUM pa izdaja poleg Panorame in stripov v
zvežčkih tudi tednik s stripi »Miki«, ki prav tako
izhaja vsak četrtek in je očividno namenjen manj-
šim otrokom. 2e na naslovni strani imamo spodaj
napis Walt Disney Productions; gre torej za stripe
iz delavnice Walta Disneya. V teh stripih nastopajo
običajni Disneyevi junaki Racman, Miki Miška, da
pa stvar ni preveč enolična, se pojavi tudi Robin
Hood in še kak drug junak. Značilne za Disneyevo
produkcijo so risanke in podobe iz narave, zanimi-
vosti iz znanosti in tehnike in stripi poučne vse-
bine, ki so uvrščeni med čisto zabavno gradivo.
Večina stripov v Mikiju je barvnih, seveda pa je
tudi ovitek obvezno v pisanih barvah.
Posebne vrste sloves so si ustvarile pri nas N. P.
»Dečje novine« iz Gornjega Milanovca, ki zalagajo
naše tržišče z romani X-100 in drugo zabavno
»šund« literaturo. Seveda izdajajo tudi revijo »za
strip in zabavo« z naslovom »Zenit«. Zaradi popol-
nosti je treba našteti stripe, čeprav se bojimo, da
gre le za monotono ponavljanje že znanih tem.
Resnično je prav tako kot na drugih področjih tudi
v stripu težko ustvariti nekaj čisto novega; origi-
nalne ideje so tudi tu redke; zato tudi verjetno
tako dobro plačujejo. Risarji stripov imajo po na-
vadi bujno domišljijo, toda kljub temu si ni lahko
Kavbojska idilika
85
izmisliti čisto novega junaka, ki ne bi bil bodisi
Tarzan bodisi iz družine supermanov, junaških še-
rifov, samotnih jezdecev, pronicljivih detektivov in
drznih pilotov. No, kljub vsemu so producenti stri-
pov venomer na lovu za novimi osebnostmi. Neka-
teri od teh junakov uspejo in ustvarijo celo kopico
posnemovalcev, drugi neopazno živijo in premine-
jo. Da je stiska za junaki že precej velika, nam
kaže že strip, katerega junak je »Faraonov vitez«,
ki junači v starem Egiptu, sicer pa ima vse poteze
dobrega junaka iz stripa, je pošten, pravičen, po-
staven, odličen jezdec, strelec in nasploh popoln v
vsakem oziru. Neha s serioznim besedilom (potem
ko je junak uspešno premagal vse nasprotnike):
»In tako je propadel še en poizkus hetitske vojske,
Ramzes II. pa je lahko razširil egipčansko civiliza-
cijo na vso Sirijo . . .«
Iz starega Egipta nas naslednji strip »Lens«
(Warren Tufts Enterprises) popelje na Divji Zahod
z Indijanci, mnogo streljanja ter obveznim happy
endom.
Za nujen ščepec humorja poskrbi strip o dobro-
dušnem orjaku velikanu Tomu Tajfunu. Kljub
komični vsebini pa nas strip vendarle popelje med
pristaniške delavce in njihovo borbo za kruh. Tom
Tajfun je seveda na strani poštenih in razbije tolpo
v pristanišču, ki je hotela terorizirati delavce in jim
vzeti zaslužek. Tom Tajfun premlati v dvoboju
strašnega Gardo Garollo — že ime daje slutiti na
italijansko poreklo in zveza z gangsterji je tu — in
tako bodo sedaj lahko zgradili novo pristanišče.
Tom Tajfun pa odhaja naprej, kajti tam, kjer se
ne dogaja nič zanimivega, ni prostora za Toma.
Sicer so si vsi junaki v tem podobni, nihče ne
mara mirnega življenja, saj potem ne bi bil junak.
Rečeno je bilo, da dobri junak nujno potrebuje
svojega nasprotnika, zločinca ali kriminalca. Tudi
Roy Texas ni nobena izjema. Nastopa v epizodi
»Skrivnost zastrupljene reke«. Očividno imajo
western stripi način risanja, ki je zasnovan na film-
skem realizmu. Nekoliko drugačen je strip Laredo
Crocket (The Register and Tribune Syndicate) ri-
sarja Boba Schoenkeja. Dokaj nenavadna za resni
western je rahla poteza h karikiranju v sicer rea-
listični risbi. Tudi zgodba sama ni fantastična, am-
pak skuša obravnavati ljudi take, kakršni so, brez
črno-belega risanja značajev. Spori med živinorejci,
sovraštvo med družinami, nedeljske zabave: prav-
zaprav brez velikih avantur, toda dokaj napeto.
Y. W. Broux (verjetno psevdonim) ima na sploh
veselje do nenavadnih tem: na začetku Faraonov
vitez, v sredini pa še »Grad duhov«, napol strašlji-
va, napol kriminalna zgodba.
Da pa ne bi kdo mislil, da v Gornjem Milanovcu
priobčujejo samo tuje stripe, pa moramo takoj
povedati, da Gornji Milanovac izdaja tudi zvežčke
pod naslovom: »Nikdar sužnji«. To je zbirka stri-
pov, ki obravnavajo zgodbice iz jugoslovanske pre-
teklosti v obliki stripa. Risar je domač (Zika Ata-
nackovič). Nekoliko naslovov teh zvežčkov: Parti-
zanski vlak. Odločitev pod Siskom, Železna krona.
Hrabri trubadur. Neustrašni skojevci I. in II. del.
Car Samuel, Junaki s Kumanova itd. itd. Res je,
da je Atanackovič dokaj verziran risar, vendar pa
je prav na tem primeru lepo razvidno, da risanje
stripa le ni tako preprosto.
Človeške postave so risane leseno in dostikrat
delujejo neprepričljivo, masovni prizori so prazni,
prizorišče nestvarno, dialogi pa naivni. Rokodelska
stran stripa — da se tako izrazim — tu pač ni na
tisti višini, ki smo je sicer vajeni pri boljših vsaj
poprečnih tujih risarjih stripov. Mogoče je tudi res,
da laže prenesemo popolnom.a fantastične zgodbe v
stripu in pa take, ki so nam krajevno in časovno
močno oddaljene. V teh nas razhčne nepravilnosti
in netočnosti pač ne motijo tako kot pri zgodbah,
ki so nam blizu. NOB v obliki stripa prav tako kot
druge zgodbe iz naše zgodovine so gotovo izredno
občutljiva naloga, ki zahteva od oblikovalca veliko
znanja, takta in kreativnega prijema. Razni banal-
ni spodrsljaji, ki nas pri kakem supermanu sploh
ne motijo, delujejo tu skrajno neprijetno: zgodbe
so nam namreč preveč blizu, da bi lahko sprejeli
naivno in neresno obdelavo.
Našteli bi lahko še več publikacij s stripi na ju-
goslovanskem tržišču, vendar naj bo dovolj. Ted-
niki s stripi se pojavljajo preko noči, izhajajo nekaj
časa in prenehajo. Skupna lastnost vseh je, da ob-
javljajo predvsem tuje stripe, ki smo jih našteli,
imajo pa priložnostno enega ali dva domača. Le v
redkih primerih lahko govorimo pri domačih stri-
pih o kvaliteti ali celo o lastnem značaju, z drugimi
besedami o originalnosti. Omenimo naj le še »Po-
litikin zabavnik«, ki izhaja vsako soboto v Beogra-
du in to v cirilici. Politikin zabavnik je na razme-
roma dobrem papirju, ima večino stripov v
barvnem tisku in kvaliteta je za naše razmere zelo
dobra. Med stripi je nekaj starih znancev: King
Feature Syndicate je dal »Kapetana Kejta«, gusar-
sko zgodbo z južnih morij (S. Kelly), potem pra-
staro risanko, ki se v Politikini priredbi imenuje
»Bim in Bum«, v originalu pa so to stari in dobri
»Katzenjammer Kids« iz leta 1897, prav iz prvih
časov stripa. Ko so leta 1917 ZDA stopile v vojno
z Nemčijo, je Dirks prekrstil svoj strip Katzen-
jammer Kids (ki ga je od 1912 risal pod novim
naslovom »Hans in Fritz«) v »Kapitan in otroci«.
Ta naslov je ostal v ZDA, v Franciji pa so ga pre-
imenovali v »Bim in Bum«, podobno pri nas. Sedaj
riše strip Joe Musici, ki skuša ohraniti karikaturi-
stičen način starega Rudolfa Dirksa, njegove grobe
poteze, poenostavljene obraze in predmete. Kaže,
da so vragolije dveh malih dečkov, ki že 70 let
zabavajo generacije šolarjev po vsem svetu, še ved-
no aktualne. Vsekakor je 70 let lepa starost za nek
strip in priča, če drugega ne, vsaj o veliki vitalnosti
te zvrsti. V Politikmem zabavniku imarno dalje
Flasha Cordona. Riše ga Dan Barry, ki pa skuša
seveda čim bolj posnemati originalno risbo Alexa
Raymonda. Frank Robbins riše strip »John Ha-
zard« precej po načinu Miltona Caniffa. Popularna
Miki Miška nastopa v Disneyevem stripu »Miki«,
ki ga prav tako distribuira King Feature Syndicate.
Med Disneyevimi stripi je še »Moj oče čudak«, ki
ga distribuira Walt Disney Production in spada v
vrsto tako imenovanih družinskih stripov. Poleg
teh imamo otroški strip (francoski) »Tatoš na počit-
nicah«, ki smo ga srečali že v Panorami, »Tajin-
stveni profesor«, »Gru-Gru in Capa«, komični strip
86
iz Južne Amerike, Disneyev Racman, »Avanture
Cordona Jima«, »Denis Pokora« in »Zakleta hor-
da«. Se in še bi lahko naštevali naslove, vendar naj
bo dovolj.
Seveda pa na slovenskem tržišču nimamo samo
slovenskih in srbohrvaških stripov, temveč lahko
kupijo za strip navdušeni bralci tudi zvezke s stripi
v tujih jezikih, predvsem v nemščini. V Ljubljani
je naprodaj MV 68, ki izhaja vsak teden, izdaja
pa ga Ehapa-Verlag GMBH, Stetten, Stuttgart. Po-
samezna številka stane pri nas 3,00 ( !) N din, papir
je boljši, stripi so vsi v barvah in sicer v bakro-
tisku. Kvaliteta tiska je zelo dobra. M V 68 tiskajo
v Nemčiji, vendar gre očividno predvsem za fran-
coske stripe in ima avtorske pravice založba Ehapa,
Dargaud S. A. Pariz. Tednik izhaja pod kontrolo
»Code Moral Europressjunior«, Bruselj, kar pome-
ni, da so vsi stripi v njem podvrženi cenzuri in da
so skrbno pregledani, torej primerni za mladino.
Ce samo prelistamo, bomo kmalu ugotovili, da ta
»Code Moral« drži in da so stripi kvalitetni, kar
zadeva risbe in vsebino in da v njih ne najdemo
niti seksa niti nasilja. Na prvem mestu je zname-
niti francoski strip »Asterix«, ki ga piše Goscinny
riše pa Uderzo. (O Asterixu je bilo že govora.)
Naslednji je francoski »Mojster detektiv Ric«, ki
ga dogodivščine peljejo širom Francije, od Pariza
do morske obale, vseskozi pa preganja in lovi raz-
lične zločince. Ric je v nasprotju z drugimi detek-
tivi zelo mlad, pravzaprav prikupen mladenič z
modno frizuro, ima pa svojega prijatelja, sivola-
sega komisarja, s katerim delata skupaj.
Priljubljeno področje za risarje stripa so avto-
mobilske dirke, dirkači, njihove težave in avanture.
Svet hitrih avtomobilov obravnava zgodba o Mi-
chelu Vaillantu »Na vražji progi«. Značuni za ta
strip so modno risani junaki, vsi po vrsti taki, kot
bi pravkar prišli iz modne revije. Idealni tipi po-
stavnih, atletsko razvitih mladih ljudi so nekoliko
neosebni, celo brez posebnih karakternih lastnosti.
Med seboj so si močno podobni, tako da jih ločimo
pravzaprav le po barvi las in dovršeno ukrojenih
suknjičih. Sicer pa je bolj zanimiva množica dir-
kalnih avtomobilov, ki tuleč drvijo po nevarnih
tekmovalnih stezah.
Naslednji je strip, v katerem nastopa dr. Jena
Lund, »vesoljski« zdravnik, in njegov prijatelj geo-
log Mark. Pravkar sta pristala s svojim helikop-
terjem v južnoameriški džungli in sta na najboljši
poti, da odkrijeta tu sredi džungle med Indijanci
obiskovalce z drugih planetov. Kljub fantastiki je
v stripu množica tehničnih podrobnosti, ki so točne.
Seveda noben zvezek s stripi ne more mimo we-
sterna. Ray Ringo je verjetno eden najlepše risa-
nih westernov na .svetu (William Vance). Tehnično
dovršena, realistična, vendar mehka in na čase sli-
kovita risba, poetična uporaba svetlobe in barv,
ustvarjanje razpoloženja velikih prostranstev Za-
hoda, uporaba različnih formatov, izrezov, bližnjih
posnetkov, podrobnosti, tihožitja in pogledov z raz-
ličnih točk •— skratka, risar je znal uporabiti ves
register kamere dobrega ameriškega westerna, rea-
listično obvlada predmete, prostor, svetlobo, med-
tem ko se z barvo poigrava v ekspresionističnem
načinu. Z likovnega stališča je ta strip pač eden
najboljših, kar jih trenutno imamo (izhaja tudi v
naši Panorami, vendar na slabšem papirju in v
slabšem tisku). Zanimivo pa je, da bralcem prav ta
strip ni všeč; če tako sodimo po pismu, ki ga je
uredništvu MV 68 poslal Marius K. iz Kulmbacha
in v katerem se pritožuje, češ da mu Ray Ringo
prav zaradi tega, kako je risan, sploh ni všeč . . .
Očividno so bralci stripov tako navajeni na trdi,
ostri,, banalni in poenostavljeni slog risarjev, da jih
finejša risba, mehkejši in slikovitejši način včasih
dobesedno moti. Risar Raya Ringa se namreč dobe-
sedno poigrava s svetlobo in senco in svetlobnimi
efekti, ki ob ekspresionistični uporabi barv učinku-
jejo izredno poetično. Omenili smo že, kako upc^
rablja različne formate, enkrat širok format preko
vse strani, s katerim nam pokaže рк)кгај1по ali pri-
zorišče, drugič manjši pokončni izrez za detajl, pol-
odprta vrata, s katerimi stopnjuje napetost, silhue-
te kavbojev pred ozadjem svetlega neba v okviru
vrat itd.
Se bolj v področje znanstvene fantastike astro-
navtov in kozmonavtov segajo avanture mladega
pilota Dana Cooperja z množico tehničnih podrob-
nosti.
M V 68 je torej zvezek z izbranimi stripi, ki ima-
jo bolj ali manj evropski značaj in tudi dostojen
likovni nivo.
Domači slovenski stripi
Mnenje, da strip otroka siromasi in da je torej
nevaren, je precej običajno ne samo med pedagogi.
»V stripu je premalo teksta, da bi se vzbujala do-
mišljija,« je splošna pripomba, celo pri likovnikih;
tudi ti so še povsem »literarno« usmerjeni: pred-
stave in domišljijo naj vzbujata črka in beseda, ne
pa lik. . . Očividno je, da dajemo pisani ali izre-
čeni besedi veliko večji pomen kot pa sliki. Poleg
tega se bojimo, da bi se ta sugestivna moč besede
izgubila z branjem stripa . . . čeprav praksa vedno
bolj poudarja lik, sliko, podobo. Prav značilno za
naše razmere je tudi to, da je nekaj let po vojni
strip veljal za zahodnjaško in kapitalistično iznajd-
bo, za nekaj, kar je socialistični deželi in njeni kul-
turi neprimerno in politično škodljivo. S komer-
cializacijo družbe in spremembo mišljenja pa so tu-
di naši založniki in izdajatelji odkrili to, kar so že
zdavnaj pred njimi vedeli njihovi kolegi na Zaho-
du; da je namreč strip odlična kupčija. Vsi drugi
pomisleki so s tem odpadli. Najprej so se plaho po-
javili posamezni stripi, po letu 1950 pa jih je bilo
vedno več. Naše južne republike so bile s tiskanjem
in razpečavanjem šund literature in raznih stripov
(že po predvojni tradiciji) seveda daleč pred neko-
liko puritansko Slovenijo. Sele 7. aprila 1966 smo
Slovenci dobili svoj lastni tednik s stripi, prej pa
je naša mladina brala srbohrvaške priredbe ame-
riških, angleških in drugih stripov.
Med slikarji, risarji in uredniki sicer velja strip
pretežno za manj ugledno zvrst, ki je ne gre resno
obravnavati. Tudi to je eden od vzrokov, da ima-
mo malo dobrih risarjev. Ker risarje skromno pla-
čujejo — naše tržišče pač ne omogoča takih hono-
rarjev kot ameriško — rišejo stripe tudi začetniki
87
in obskurni risarji, ki so zadovoljni z majhnim de-
narjem. Ne glede na to je že marsikateri zelo uspe-
šen akademski slikar, ki se je kdaj lotil risanja stri-
pa, presenečen odkril, da risanje stripa le ni tako
preprosto, kot si je predstavljal. Umetnik tu ni več
svoboden ustvarjalec, ki dela tisto, kar ga zanima
in kar mu »leži« — ampak mora risati po naročilu,
poznati mora tehniko stripa, biti jasen, razumljiv,
znati mora pripovedovati zgodbo, izraziti napetost,
gibanje, akcijo . .. Poleg tega je tu vprašanje sce-
narija. Podobno kot pri slovenskem filmu so tudi
slovenski stripi običajno statični, dolgočasni in na-
ivni, brez vsake dinamike. Ne da bi ne imeli dobrih
risarjev med našimi likovniki, toda kvalitetnejši
ilustratorji so sedaj predvsem zaposleni s slikani-
cami. Slog teh sUkanic — če pogledamo »Pionirski
list« — se pri nekaterih približuje slogu risanega
stripa, čeprav zaenkrat še brez tiste dinamike in
ostrine, poenostavljanj in avanturističnega realiz-
ma. Specifični za strip so poudarjeni obrisi, poeno-
stavljanje, velike ploskve enotnega tona, dvodi-
menzionalnost, simboli. . . predvsem pa akcija!
Zanimiva je primerjava slikanic v »Pionirskem
listu« s stripi v »Zvitorepcu«. Sele ob neposredni
primerjavi postane jasna vsa razlika med tehniko
pripovedi v stripu in v slikanici : slikanica ima čisto
drug značaj, tudi če gre za pustolovsko zgodbo.
Oblaček, pa tudi grafično predstavljeni šumi in kli-
ci, različno velike črke, klicaji in vprašaji na risbi
pomenilo najpomembnejši element nove pripovedi.
S tekstom v oblačku, neposredno v dogajanju, do-
bi risba novo dimenzijo in novo kvaliteto ... risar
je prisiljen delati drugače! Tudi kadri so drugače
izbrani, predvsem pa so bolj dinamični. Ilustracije
Stefana Planinca (ki ilustrira in piše slikanico
»Pleme Urdu«) ali pa Sava Sovreta (ki ilustrira
slikanico »Morska skrivnost«), so likovno izredne,
kompozicija je dovršena, vsaka ilustracija je prav-
zaprav sama zase majhna umetnina — toda v pri-
merjavi s stripom so manj dramatične, v njih je
manj akcije, so bolj statične. Pravzaprav izžarevajo
bolj lirična razpoloženja kot pa ustvarjajo dina-
mično akcijo, so preveč »likovne« tam, kjer je v
stripu samo naivna težnja po gibanju in napetosti.
Strip pretirava, kolikor pač more, da doseže ilu-
zijo gibanja, napetosti, avanture! Risar stripa ve,
da mora skoraj vse povedati z risbo, ker nima na
razpolago celega stolpca teksta pod ilustracijo, ki
pove vse to in še več, česar on ni narisal. Tekst je
pri slikanici bistven, medtem ko je pri stripu samo
organski del risbe. Pri stripu je v ospredju risba,
ki mora povedati prav vse, kar je treba. Bralec mo-
ra spoznati junaka tudi od zadaj, če ne drugače, po
ušesih . . . Pri slikanici (in pri slabem stripu) pa
tekst prevladuje nad risbo, vse tisto, česar slikar
ni znal povedati, opiše v tekstu.
Scenarij je za strip zelo pomemben, tako kot za
film, saj je treba zgodbo ali literarno predlogo vi-
zualno predelati. Sicer je najboljši strip tisti, kjer
sploh ni treba teksta — v teoretičnem smislu. »Ce
lahko nekaj poveš z risbo, potem povej z risbo!«
je geslo risarjev. Predvsem pa strip vse bolj prosto-
dušno uporablja različne simbole in druge moder-
nizme kot slikanica. Ce to radi priznamo ali ne, je
strip »modernejši«, je ta čas bližji aktualnim doga-
janjem v likovni umetnosti. »Pop art« je pravza-
prav šele nepričakovano pokazala, da so tudi v ta-
ko »vulgarni« in »vsakdanji« stvari, kot je strip,
zapopadeni nekateri zelo sugestivni in zelo živi ele-
menti moderne umetnosti. Nihče, ki bi hotel govo-
riti o sodobni umetnosti, ne bo mogel mimo stripa.
Njegovi junaki in njegova značilna risba so za li-
kovno kulturo 20. stoletja prav tako pomembni kot
npr. moderna grafika.
Stripe so tudi pri nas začeli risati po naročilu.
Med prvimi slovenskimi risarji stripa je akadem-
ski slikar Miki Muster (Ljubljana). Bil je še štu-
dent akademije, ko je v Ljubljani začel izhajati
zabavni tednik — prvi po vojni — z naslovom
»PPP« (Poletove prigode in povesti, 1952), današnji
»TT« (Tedenska tribuna). Izdajatelj je naročil med
drugim Disnevev strip, ki pa ni prišel, zato je vsko-
čil Muster, ki naj bi narisal »nekaj v Disneyevem
slogu«. Strip naj bi bil za otroke, v njem naj bi —
tako kot pri Disneyu Miki Miška in Racman — na-
stopale živali, seveda tipično »slovenske«, iz slo-
venskih basni in pripovedk. Izbrali so Lisico Zvito-
repko, ki so jo v stripu prekrstili v Zvitorepca, kot
nasprotnika dodali neumnega in požrešnega volka
Lakotnika, s katerim sta si bila od začetka v laseh,
toda kmalu sta postala prijatelja. Sčasoma se je
obema junakoma pridružil še Trdonja, želva, in od
takrat že 15 let nastopajo skupaj v stripu. Muster
je danes najbolj znano ime slovenskega zabavnega
stripa. Njegov strip-Zvitorepec izhaja vsak teden v
»TT« in v Zvitorepcu, junaki pa so postali del mo-
Miki Muster: Lakotnik
88
Andrej Novak: Sosed Janez
derne slovenske folklore. Na začetku se je Muster
očividno naslonil na Disneya, na njegov slog risa-
nja in tudi prevzel od njega način, da vzame svoje
junake iz živalskega sveta in jih humoristično kari-
kira. Pošilja jih iz ene smešne dogodivščine v dru-
go, pri čemer se obnašajo ti živalski junaki kot
ljudje; govore, žive v hišah, se vozijo z raketami,
jezdijo konje itd. Tehnika pripovedovanja, gagi in
drugo je torej znana, kar pa v bistvu nikogar ne
moti, saj se tako v stripu kot sicer v umetnosti po-
samezni avtorji zgledujejo drug po drugem. Disne-
yev risarski slog je Muster seveda povzel, sorodnost
je očitna. Kar se tiče junakov: želvo ima tudi Walt
Kelly, imel jo je pred vojno Neugebauer itd. Res
je, da je Lakotnik nekoliko podoben dobrodušne-
mu Kellyjevemu aligatorju Albertu, toda to naj bo
samo namig, da lahko točneje postavimo Mustrovo
delo v neki čas in v krog, iz katerega si je poiskal
pobude. (S Kellyjem se je Muster seznanil v zvežč-
ku stripov »Pogo«, ki ga je prinesel iz ZDA novinar
Jaka Stular; Kellyjevo delo namreč takrat pri nas
ni bilo znano.)
V teh 15 letih, odkar izhaja strip, so postali ju-
naki resnično domači in zelo priljubljeni pri bral-
cih. Iznajdljivi in prebrisani lisjak Zvitorepec je
bil dolgo poglavitna osebnost, toda izkazalo se je,
da imajo bralci pravzaprav raje korenjaškega La-
kotnika. ki se predvsem zanima za dobro jedačo
in ga imata druga dva po malem za nevednega,
naivnega. Toda prav neumnemu, kot je, mu vse
uspe! Strahu ne pozna, hladnokrvno premlati večje
in oborožene nasprotnike (zna judo in karate),
vmes stresa »močne«, je čisto neodgovoren in se
sploh obnaša kot združeni Krjavelj, S vej k in kar je
še takih ljudskih junakov. Je suno priljubljen pri
ženskah, ki mu same padajo v naročje, a se zanje ne
zmeni — raje kaj dobrega poje in popije. .. Skrat-
ka, Muster je dal Lakotniku celo vrsto potez, ki so
med ljudmi vedno priljubljene, že zaradi tihega
sovraštva do ambicioznih, samovšečnih in avtori-
tativnih osebnosti, ki sicer vladajo resničnemu sve-
tu (in grene drugim življenje). Muster hoče ljudi
zabavati in jim vzbujati zadovoljstvo. Prepričan je,
da je to tudi umetnost. Zvitorepec, Lakotnik in
Trdonja so optimisti, vedno najdejo izhod iz zadre-
ge, so viteški, pošteni, vedno na strani šibkih in
zatiranih. Muster se izogiba brutalnim scenam, do-
bro na koncu vedno zmaga. »V petnajstih letih niso
v tem stripu še nikogar zaklali ali ubili. Čeprav ne
vem, kako bomo vzdržali, saj nasilje in golota vse
bolj silita tudi v strip.«
Kar zadeva njegov odnos do Disneya, pravi Mu-
ster: »Takrat, ko sem začel delati, nismo poznali
drugega kot Disneya. Bil je ideal za nas vse. Štu-
diral sem tudi Kellyja, vplivom se pač ni mogoče
izogniti. Ce ti je nekaj všeč, povzameš, drugo pa
izločiš ... Vendar risba dozoreva in se spreminja.
Tudi karakter junakov se polagoma oblikuje in do-
biva nove poteze . . .«
V prvem PPP je sodelovalo več slovenskih ilu-
stratorjev (Aco Mavec, Tone Žnidaršič, pokojni Ma-
rij Pregelj in Savo Sovre), ki so z izjemo Sovreta
vsi risali klasične risanke. Med njimi je ostal zvest
stripu le Muster.
Risarji stripa so se pojavili tudi drugje. Inž. arh.
Marjan Amalietti je kot karikaturist in sodelavec
humorističnega lista »Pavliha« ustvaril leta 1950
možiclja s tremi ali štirimi lasmi na glavi, okrogli-
mi očmi in velikim nosom, pod katerim so črneli
majhni, pravokotno pristriženi brki. Gregor Tisi-
glavca, tako je bilo možicu ime, se je predstavil
bralcem Pavlihe 9. dec. 1950 v gagu »Zadnje vesti
s Koreje«. Toda prav kmalu je opustil zunanjo po-
litiko in domoljubne šale po direktivah. Lotil se je
domačih tem, katerim so se ljudje veliko bolj od
srca smejaU, pa naj je šlo za jugoslovanske vžiga-
lice, ki niso hotele goreti, za slabo hrano po men-
zah ali za nezgode pri smučanju. Skratka, Tisiglav-
ci se je dogajalo vse tisto, kar se je tudi popreč-
nemu državljanju, ki se je smejal, ko je videl Tisi-
glavco v stripu. Tisiglavca je bil včasih samski,
včasih pa oženjen, kar ni bilo čisto natančno dolo-
čeno. Vseskozi pa je nosil metuljčka in bil dostojno
oblečen v suknjič in kot poprečen Slovenec v neko-
liko pomečkane hlače.
Amalietti je risal v primeri z drugimi risarji, ki
so še živeli v »socialističnem realizmu«, leta 1950
zelo moderno, poenostavljal, kar se je dalo, in sploh
uporabljal sodobne prijeme v svoji karikaturi. Vsa-
ka epizoda je bila povedana v treh ali štirih risbi-
cah, včasih kot gag brez besed, običajno pa z
»oblački«. Njegovi doživljaji so bili vedno bolj vse-
stranski, nastopal je kot plašen glasek družbene
kritike, ki je lahko v šali okrog leta 1952 povedala
marsikaj, česar si zares še ni upala. Tisiglavca se
je pojavljal leta 1953, 1954 in še naprej, zašel celo
v strip parodijo romana »Monte Christo« in bil
89
sploh zelo priljubljen, dokler se ga ni avtor očitno
naveličal.
Amalietti se je pri oblikovanju »Tisiglavca« naslo-
nil na Adamsona, komičnega debeluha z enim sa-
mim zvitim lasom na glavi, ki je bil znan smešen
junak in so ga pred vojno priložnostno objavljali
naši časopisi. Tudi Adamson spada v druščino ne-
rodnih malih možičkov, ki so zabavali občinstvo od
začetkov stripa: ameriški »Mutt in Jeff« H. C. Fi-
sher j a, Mc Manusov »Jiggs«, »Barney Google«, nem-
ški »Oče in sin« itd. Vsi so si podobni, plešasti, ne-
bogljeni, nešportni tipi s tremi ali štirimi lasmi, ko-
mičnimi gibi, velikimi glavami, sicer pa dostojni
meščani, ki se jim je neprestano »nekaj dogajalo«,
običajno kaj komično neprijetnega.
»Stalno je bilo govora okrog leta 1950, da bi mo-
rali imeti tudi mi tako figuro, kot je bil Adamson,«
pravi inž. Amalietti, »ki bi bila prirejena za naše
občinstvo in naše razmere. Začel sem risati tako
figuro in jo poenostavljal — lase, glavo — že zaradi
risanja, da sem lahko čim hitreje risal. Namesto
oči — dve piki. Da pa mi ne bi bilo treba risati
vratu, sem ji dal metuljčka .. .«
Gregor Tisiglavca je bil značilen junak sloven-
skega humorističnega stripa v prejšnjem desetletju
(1950—1960). Med vsemi, ki so se občasno pojav-
ljali v Pavlihi, je obstal najdelj oziroma dosti dol-
go, da so si ga ljudje zapomnili. Ni pa bil edini —
leta 1950 so v Pavlihi poskušali z raznimi komič-
nimi figurami. Tak je bil »Jaka Nasedež«, prav ta-
ko z metuljčkom, z očali in klobukom, gospod sred-
njih let, oblečen po predvojni modi, nekakšen reak-
cionar, malomeščan, ki se je pojavil v stripu v 4
slikah z oblački. Nasedel je govorici, da se bo sol
podražila. Kupil je zalogo, ki je ni mogel prodati,
kajti sol se je — росепДа. Take in podobne uradne
šale o pocenitvi iz leta 1950 se nam danes zde še
posebej smešne . . .
Predhodniki oziroma kolegi Gregorja Tisiglavce
so takrat bili še »Pepe Smola« •— nepomemben to-
variš brez zvez, »Profesor Tiček« z baretko, brado
in očali itd. Vsi ti so bili preveč naturalistični, pre-
več osebni, predvsem pa preveč zasidrani v polpre-
teklosti, da bi lahko bili junaki novega časa. Tisi-
glavca pa je bil bolj abstrakten, poenostavljen in
predvsem — sodoben. Amalietti je v njegovi figuri
nekako zaslutil in znal izraziti nekatere poteze člo-
veka, ki je uspeval v naši stvarnosti po letu 1950
in ji dajal ton.
Slovenski domači strip se torej pomembneje raz-
vije po letu 1950. Njegovi prvi junaki so predvsem
humoristične narave (comics), tako kot v ZDA v
začetkih stripa. Lakotnik, Zvitorepec, Gregor Tisi-
glavca so naivno zabavni, vendar včasih tudi druž-
beno satirični junaki. Pustolovskega stripa, ki bi
ustvaril svoje originalne junake, ni, vsaj ne nad ni-
vojem diletantizma.
Leta 1959 sta se v »Ljubljanskem dnevniku« in
»Delu« pojavua »Jaka Sulc« (Milan Maver) in
»Peter Mozolec« (Marjan Bregar), dva komična ju-
naka, ki sta se takoj z vso vnemo lotila družbene
kritike. Avtor prvega, karikaturist in novinar Mi-
lan Maver, pravi: »Zakaj sem ustvaril Jako Sulca?
No, neposredni povod je bil pač ta, da sem rabil
denar .. . Leta 1959 si moral biti v kritiki še silno
orokavičen, zato sem moral narediti strašno neum-
no figuro, ki je lahko marsikaj rekla, pa ji nihče ni
nič mogel. Jaka Sulc je bil prav tak, bil je videti
strašansko trapast.«
Kmalu je postal Jaka Sulc s svojim velikanskim
nosom, koleričnim temperamentom in plešo z edi-
nim lasom poosebljen j e občana in njegovih nena-
vadnih doživljajev v obdobju boja za samouprav-
ljanje in demokratizacijo naše družbe. Ker se je po-
javljal v dnevnem časopisju in bil oster, duhovit in
vedno aktualen, je postal v letih 1960-68 še bolj
popularen kot svoje čase Tisiglavca. Vsekakor je
bil izrazito politična figura, navidez butalast, anga-
žiran, včasih agresiven, jezen, obupan, vedno pa je
kazal na pereča vprašanja ali pa na absurde, med-
tem ko je bil deset let pred njim Tisiglavca pravza-
prav bolj nepolitične, pustolovske vrste: nikoli nisi
Božo Kos: Kavboj Pipyec in Rdeča pesa
90
točno vedel, kdaj se bo pojavil v kakem »Monte
Christu« v sumljivi vlogi. . . Izrazna in pripovedna
tehnika, ki jo je uporabljal Maver v »Jaki Sulcu«,
je tipično stripovska. S Tisiglavco, še bolj pa z Ja-
ko Sulcem smo Slovenci dobili satirično družbeni
strip na intelektualnem nivoju, ne dosti kasneje,
kot so se pojavili taki stripi na Zahodu (okoli leta
1950). Jaka Sulc je odigral pomembno vlogo pri
osveščanju ljudi, kajti v šali, v duhovitem preblis-
ku je odpiral oči, kazal na probleme in ustvarjal
razpoloženje. Velika večina ljudi, ki sicer ni brala
dolgoveznih referatov in govorov, je redno prele-
tela Jaka Sulca. Seveda Sulc ni bil samo političen,
ampak se je loteval čisto človeških problemov, dol-
gočasja in osamljenosti modernih potrošnikov. Sulc
je bil lahko vse: tisti, ki ima prav, pa tudi nega-
tiven tip. Sulc smeši birokracijo, v naslednjem hipu
pa ves žareč iznajde nov način, kako se da obiti za-
kone. Sulc je univerzalen, je dialektična figura,
kakršno je rodila naša stvarnost, zagovornik na-
predka in človek, ki se znajde in bori za svoj stol-
ček .. . univerzalni simbol občana, samoupravljav-
ca in birokrata. Bregarjev »Peter Mozolec« pa, ki
se je pojavil istočasno kot Sulc, je bolj tip pošte-
nega »trpečega« občana, ki v spopadu s trgovino,
birokracijo, obrtniki itd. vedno potegne kratko. . .
Oba stripa — Sulca in Mozolca — lahko mimo
uvrstimo med visoke dosežke na tem področju. Ris-
ba je osebna, dialogi duhoviti. Pogrešamo kontinui-
teto, rednega, vsakdanjega dela na stripu, kot je to
v inozemstvu. Tako pa naši risarji rišejo strip mi-
mogrede, sami, in pri tem. niti oni niti uredniki ne
mislijo, da so opravili kako posebno delo. Pač ve-
lika razlika v primeri z inozemstvom, kjer avtor
dela na stripu »füll time«, vsak dan, kjer mu po-
magajo asistenti in ne misli 365 dni v letu na nič
drugega kot na svoj strip, ki je zanj edino delo.
Kljub temu je kvaliteta stripov, ki smo jih omenili
— teh dmžbeno kritičnih satir — visoka in smo
lahko Slovenci zadovoljni. Sploh se nam ni treba
sramovali teh stripov, ki bodo ostali tudi kot nad-
vse zgovoren dokument nekega časa in kulture.
Strip je našel končno svoj prostor tudi v čisto
resnem mladinskem časopisju. V »Pionirskem li-
stu«, zelo dobro urejenem listu za mladino na
osemletkah, riše Božo Kos — prav tako karikatu-
rist — že štiri leta mladinski strip »Kavboj Pipec
in Rdeča Pesa«, veselo zgodbo o fantastičnih do-
življajih malega dečka kavboja in njegovega prija-
telja malega Indijančka. Kos si je kot karikaturist
že pridobil svoj značilni slog poenostavljene, živah-
ne, sočne karikature in ga uporablja tudi v tem
mladinskem stripu (ki ga sam riše in piše). Krepki,
včasih debelejši, pa spet tanjši obrisi, enakomerno
tonirane sive ploskve, poudarjene čme površine,
beline, napravljajo živahen vtis. Kos je doumel
bistvo tehnike pripovedovanja modernega humo-
rističnega stripa in njegove risbe — in ne da bi izna-
šel nekaj čisto novega, je uspel. Kakorkoli, ta strip
je v »Pionirskem listu« po priljubljenosti med mla-
dimi bralci na prvem mestu med vsemi slikanicami
in stripi.
Bera .slovenskega stripa navsezadnje niti ni tako
slaba. Med stripe smo prišteli Jako Sulca, čeprav
njegov avtor sprva sploh ni mislil, da je risal strip.
Toda kriteriji: priljubljen junak, ki se ponovno
pojavlja, tehnika pripovedi, zgodbice v kadrih in
sekvencah, predvsem pa besedilo v oblačkih — so
dovolj jasni. Jaka Sulc je politično satirični strip.
Omeniti je treba tudi stripe s partizansko temati-
ko. Bilo jih je več, v dnevnem časopisju in drugod.
V »Zvitorepcu« je izhajal npr. strip »Marko in
Rok«, zgodba o dveh dečkih, ki gresta v partizane.
Risba je bila diletantska, scenarij prav tako. Raz-
lika je bodla v oči še posebej ob neposredni pri-
merjavi z rokodelsko dovršenimi tujimi stripi v
istem tedniku. Isto je bilo z »Bobri«, s stripom po
priljubljenih povestih o mostiščarjih Janeza Jalna,
ki bi bili v rokah veščega risarja in scenarista lah-
ko uporabna predloga za strip. Toda priredba lite-
rarne predloge, pa naj bo še tako dobra, za strip,
je stvar, ki največkrat ne uspe. Strip ima svojo
strukturo, svojo dinamiko in tehniko pripovedi in
kot kažejo slabi zgledi, se ne da romana ali povesti
kar preprosto narisati kot strip. Le malo zgodo-
vinskih junakov uspe v stripu, ki daje prednost
živemu dogajanju, aktualnim junakom. »Princ Va-
liant« (H. Poster) je bil izjema, toda njegov Valiant
je bil nekje moderen, zadel je živec občinstva — in
bil je fantastično risan.
Kaj naj rečemo o desetinah »avanturističnih«
slovenskih stripov, ki so risani tako okorno in di-
letantsko, da se človek čudi, kako je mogoče, da
jih v času, ko se vsepovsod govori o likovni vzgoji,
ko se vrste bienali in razstave na tekočem traku,
uredniki v našem časopi.sju sploh objavljajo? In
vendar jih, na zadnji strani, medtem ko so v istem
časopisu, samo dve strani naprej, čisto resne kri-
tike o tej ah. oni likovni razstavi. In ti resnično
klavrni stripi so delo risarjev, med katerimi se
mnogi iz previdnosti skrijejo za kratice ali izmiš-
ljena imena . . . Med njimi ni niti enega, ki bi ga
bilo treba omeniti, kajti zgodbe so dolgočasne, ko-
pirane po tujih, risba nejasna. Niti ne bi bilo zani-
mivo raziskovati, kje gre za direktno kopiranje
tujih stripov in kje samo za posnemanje.
Lepo lahko ločimo avtorje, ki na primer posne-
majo francoske stripe tako skrbno, da imamo v
»slovenskih« stripih značilno francoske tipe juna-
kov in arhitekturo francoskih podeželskih mestec
v ozadju . .. Manjkajo samo francoski napisi, kajti
slog risanja je posnet — treba je povedati, prav
uspešno — po Mauriceu Tillieuxu in njegovi šoli.
V drugem slovenskem stripu, ki izhaja v »Ne-
deljskem dnevniku«, imajo junaki imena kot Mor-
rison, Dan, Holms, Voster — sicer se zgodba do-
gaja v Zn\ in ^-^'n -^vtom^'-ili rjovejo tako kot v
tujih stripih: »RAOW-« . .. Pravijo, da je avtor tega
stripa nenavadno nadarjen za risanje avtomobilov,
vsekakor pa ne zna risati ljudi. Junaki so vsi enaki,
udje jim silijo proč od telesa, vsi stoje enako lese-
no, v bistvu zna risar risati en sam obraz, kaj šele,
da bi ustvaril značaje, ki se gibljejo, stoje in hodijo
različno .. . Kar pa se tiče avtomobilov, so risani
enako v »Abenteuer des Rennfahrers Michael Voss«
... v tedniku MV 68 in še kje drugje. Skratka,
strip je področje, kjer se v tem času pri nas pač
še nihče ne zmeni za to, da bi ločili originale od
posnemanja. Posnemovalcem je dana možnost —
91
sploh zelo priljubljen, dokler se ga ni avtor očitno
naveličal.
Amalietti se je pri oblikovanju »Tisiglavce« naslo-
nil na Adamsona, komičnega debeluha z enim sa-
mim zvitim lasom na glavi, ki je bil znan smešen
junak in so ga pred vojno priložnostno objavljali
naši časopisi. Tudi Adamson spada v druščino ne-
rodnih malih možičkov, ki so zabavali občinstvo od
začetkov stripa: ameriški »Mutt in Jeff« H. C. Fi-
sherja, Mc Manusov »Jiggs«, »Barney Google«, nem-
ški »Oče in sin« itd. Vsi so si podobni, plešasti, ne-
bogljeni, nešportni tipi s tremi ali štirimi lasmi, ko-
mičnimi gibi, velikimi glavami, sicer pa dostojni
meščani, ki se jim je neprestano »nekaj dogajalo«,
običajno kaj komično neprijetnega.
»Stalno je bilo govora okrog leta 1950, da bi mo-
rali imeti tudi mi tako figuro, kot je bil Adamson,«
pravi inž. Amalietti, »ki bi bila prirejena za naše
občinstvo in naše razmere. Začel sem risati tako
figuro in jo poenostavljal — lase, glavo — že zaradi
risanja, da sem lahko čim hitreje risal. Namesto
oči — dve piki. Da pa mi ne bi bilo treba risati
vratu, sem ji dal metuljčka .. .«
Gregor Tisiglavca je bil značilen junak sloven-
skega humorističnega stripa v prejšnjem desetletju
(1950—1960). Med vsemi, ki so se občasno pojav-
ljali v Pavlihi, je obstal najdelj oziroma dosti dol-
go, da so si ga ljudje zapomnili. Ni pa bil edini —
leta 1950 so v Pavlihi poskušali z raznimi komič-
nimi figurami. Tak je bil »Jaka Nasedež«, prav ta-
ko z metuljčkom, z očali in klobukom, gospod sred-
njih let, oblečen po predvojni modi, nekakšen reak-
cionar, malomeščan, ki se je pojavil v stripu v 4
slikah z oblački. Nasedel je govorici, da se bo sol
podražila. Kupil je zalogo, ki je ni mogel prodati,
kajti sol se je — pocenila. Take in podobne uradne
šale o pocenitvi iz leta 1950 se nam danes zde še
posebej smešne . . .
Predhodniki oziroma kolegi Gregorja Tisiglavce
so takrat bili še »Pepe Smola« — nepomemben to-
variš brez zvez, »Profesor Tiček« z baretko, brado
in očali itd. Vsi ti so bili preveč naturalistični, pre-
več osebni, predvsem pa preveč zasidrani v polpre-
teklosti, da bi lahko bili junaki novega časa. Tisi-
glavca pa je bil bolj abstrakten, poenostavljen in
predvsem — sodoben. Amalietti je v njegovi figuri
nekako zaslutil in znal izraziti nekatere poteze člo-
veka, ki je uspeval v naši stvarnosti po letu 1950
in ji dajal ton.
Slovenski domači strip se torej pomembneje raz-
vije po letu 1950. Njegovi prvi junaki so predvsem
humoristične narave (comics), tako kot v ZDA v
začetkih stripa. Lakotnik, Zvitorepec, Gregor Tisi-
glavca so naivno zabavni, vendar včasih tudi druž-
beno satirični junaki. Pustolovskega stripa, ki bi
ustvaril svoje originalne junake, ni, vsaj ne nad ni-
vojem diletantizma.
Leta 1959 sta se v »Ljubljanskem dnevniku« in
»Delu« pojavila »Jaka Sulc« (Milan Maver) in
»Peter Mozolec« (Marjan Bregar), dva komična ju-
naka, ki sta se takoj z vso vnemo lotila družbene
kritike. Avtor prvega, karikaturist in novinar Mi-
lan Maver, pravi: »Zakaj sem ustvaril Jako Sulca?
No, neposredni povod je bil pač ta, da sem rabil
denar .. . Leta 1959 si moral biti v kritiki še silno
orokavičen, zato sem moral narediti strašno neum-
no figuro, ki je lahko marsikaj rekla, pa ji nihče ni
nič mogel. Jaka Sulc je bil prav tak, bil je videti
strašansko trapast.«
Kmalu je postal Jaka Sulc s svojim velikanskim
nosom, koleričnim temperamentom in plešo z edi-
nim lasom poosebljenje občana in njegovih nena-
vadnih doživljajev v obdobju boja za samouprav-
ljanje in demokratizacijo naše družbe. Ker se je po-
javljal v dnevnem časopisju in bil oster, duhovit in
vedno aktualen, je postal v letih 1960-68 še bolj
popularen kot svoje čase Tisiglavca. Vsekakor je
bil izrazito politična figura, navidez butalast, anga-
žiran, včasih agresiven, jezen, obupan, vedno pa je
kazal na pereča vprašanja ali pa na absurde, med-
tem ko je bil deset let pred njim Tisiglavca pravza-
prav bolj nepolitične, pustolovske vrste: nikoli nisi
Božo Kos: Kavboj Pipec in Rdeča pesa
90
točno vedel, kdaj se bo pojavil v kakem »Monte
Christu« v sumljivi vlogi. . . Izrazna in pripovedna
tehnika, ki jo je uporabljal Maver v »Jaki Sulcu«,
je tipično stripovska. S Tisiglavco, še bolj pa z Ja-
ko Sulcem smo Slovenci dobili satirično družbeni
strip na intelektualnem nivoju, ne dosti kasneje,
kot so se pojavili taki stripi na Zahodu (okoli leta
1950). Jaka Sulc je odigral pomembno vlogo pri
osveščanju ljudi, kajti v šali, v duhovitem preblis-
ku je odpiral oči, kazal na probleme in ustvarjal
razpoloženje. Velika večina ljudi, ki sicer ni brala
dolgoveznih referatov in govorov, je redno prele-
tela Jaka Sulca. Seveda Sulc ni bil samo političen,
ampak se je loteval čisto človeških problemov, dol-
gočasja in osamljenosti modemih potrošnikov. Sulc
je bil lahko vse: tisti, ki ima prav, pa tudi nega-
tiven tip. Sulc smeši birokracijo, v naslednjem hipu
pa ves žareč iznajde nov način, kako se da obiti za-
kone. Sulc je univerzalen, je dialektična figura,
kakršno je rodila naša stvarnost, zagovornik na-
predka in človek, ki se znajde in bori za svoj stol-
ček .. . univerzalni simbol občana, samoupravljav-
ca in birokrata. Bregarjev »Peter Mozolec« pa, ki
se je pojavil istočasno kot Sulc, je bolj tip pošte-
nega »trpečega« občana, ki v spopadu s trgovino,
birokracijo, obrtniki itd. vedno potegne kratko.. .
Oba stripa — Sulca in Mozolca — lahko mimo
uvrstimo med visoke dosežke na tem področju. Ris-
ba je osebna, dialogi duhoviti. Pogrešamo kontinui-
teto, rednega, vsakdanjega dela na stripu, kot je to
v inozemstvu. Tako pa naši risarji rišejo strip mi-
mogrede, sami, in pri tem. niti oni niti uredniki ne
mislijo, da so opravili kako posebno delo. Pač ve-
lika razlika v primeri z inozemstvom, kjer avtor
dela na stripu »füll time«, vsak dan, kjer mu po-
magajo asistenti in ne misli 365 dni v letu na nič
drugega kot na svoj strip, ki je zanj edino delo.
Kljub temu je kvaliteta stripov, ki smo jih omenili
— teh družbeno kritičnih satir — visoka in smo
lahko Slovenci zadovoljni. Sploh se nam ni treba
sramovati teh stripov, ki bodo ostali tudi kot nad-
vse zgovoren dokument nekega časa in kulture.
Strip je našel končno svoj prostor tudi v čisto
resnem mladinskem časopisju. V »Pionirskem li-
stu«, zelo dobro urejenem listu za mladino na
osemletkah, riše Božo Kos — prav tako karikatu-
rist — že štiri leta mladinski strip »Kavboj Pipec
in Rdeča Pesa«, veselo zgodbo o fantastičnih do-
življajih malega dečka kavboja in njegovega prija-
telja malega Indijančka. Kos si je kot karikaturist
že pridobil svoj značilni slog poenostavljene, živah-
ne, sočne karikature in ga uporablja tudi v tem
mladinskem stripu (ki ga sam riše in piše). Krepki,
včasih debelejši, pa spet tanjši obrisi, enakomerno
tonirane sive ploskve, poudarjene čme površine,
beline, napravljajo živahen vtis. Kos je doumel
bistvo tehnike pripovedovanja modernega humo-
rističnega stripa in njegove risbe — in ne da bi izna-
šel nekaj čisto novega, je uspel. Kakorkoli, ta strip
je v »Pionirskem listu« po priljubljenosti med mla-
dimi bralci na prvem mestu med vsemi slikanicami
in stripi.
Bera .slovenskega stripa navsezadnje niti ni tako
slaba. Med stripe smo prišteli Jako Sulca, čeprav
njegov avtor sprva sploh ni mislil, da je risal strip.
Toda kriteriji: priljubljen junak, ki se ponovno
pojavlja, tehnika pripovedi, zgodbice v kadrih in
sekvencah, predvsem pa besedilo v oblačkih — so
dovolj jasni. Jaka Sulc je politično satirični strip.
Omeniti je treba tudi stripe s partizansko temati-
ko. Bilo jih je več, v dnevnem časopisju in drugod.
V »Zvitorepcu« je izhajal npr. strip »Marko in
Rok«, zgodba o dveh dečkih, ki gresta v partizane.
Risba 'je bila diletantska, scenarij prav tako. Raz-
lika je bodla v oči še posebej ob neposredni pri-
merjavi z rokodelsko dovršenimi tujimi stripi v
istem tedniku. Isto je bilo z »Bobri«, s stripom po
priljubljenih povestih o mostiščarjih Janeza Jalna,
ki bi bili v rokah veščega risarja in scenarista lah-
ko uporabna predloga za strip. Toda priredba lite-
rarne predloge, pa naj bo še tako dobra, za strip,
je stvar, ki največkrat ne uspe. Strip ima svojo
strukturo, svojo dinamiko in tehniko pripovedi in
kot kažejo slabi zgledi, se ne da romana ali povesti
kar preprosto narisati kot strip. Le malo zgodo-
vinskih junakov uspe v stripu, ki daje prednost
živemu dogajanju, aktualnim junakom. »Princ Va-
liant« (H. Foster) je bil izjema, toda njegov Valiant
je bil nekje moderen, zadel je živec občinstva — in
bil je fantastično risan.
Kaj naj rečemo o desetinah »avanturističnih«
slovenskih stripov, ki so risani tako okomo in di-
letantsko, da se človek čudi, kako je mogoče, da
jih v času, ko se vsepovsod govori o likovni vzgoji,
ko se vrste bienaU in razstave na tekočem traku,
uredniki v našem časopisju sploh objavljajo? In
vendar jih, na zadnji strani, medtem ko so v istem
časopisu, samo dve strani naprej, čisto resne kri-
tike o tej ali oni likovni razstavi. In ti resnično
klavmi stripi so delo risarjev, med katerimi se
mnogi iz previdnosti skrijejo za kratice ali izmiš-
ljena imena . . . Med njimi ni niti enega, ki bi ga
bilo treba omeniti, kajti zgodbe so dolgočasne, ko-
pirane po tujih, risba nejasna. Niti ne bi bilo zani-
mivo raziskovati, kje gre za direktno kopiranje
tujih stripov in kje samo za posnemanje.
Lepo lahko ločimo avtorje, ki na primer posne-
majo francoske strij>e tako skrbno, da imamo v
»slovenskih« stripih značilno francoske tipe juna-
kov in arhitekturo francoskih podeželskih mestec
v ozadju . .. Manjkajo samo francoski napisi, kajti
slog risanja je posnrt — treba je povedati, prav
uspešno — po Mauriceu Tillieuxu in njegovi šoli.
V drugem slovenskem stripu, ki izhaja v »Ne-
deljskem dnevniku«, imajo junaki imena kot Mor-
rison, Dan, Holms, Voster — sicer se zgodba do-
gaja v ZT)\ in ^-^'^ "vtomn'-ili rjovejo tako kot v
tujih stripih: »RAOW« . .. Pravijo, da je avtor tega
stripa nenavadno nadarjen za risanje avtomobilov,
vsekakor pa ne zna risati ljudi. Junaki so vsi enaki,
udje jim silijo proč od telesa, vsi stoje enako lese-
no, v bistvu zna risar risati en sam obraz, kaj šele,
da bi ustvaril značaje, ki se gibljejo, stoje in hodijo
različno . . . Kar pa se tiče avtomobilov, so risani
enako v »Abenteuer des Rennfahrers Michael Voss«
... v tedniku MV 68 in še kje dmgje. Skratka,
strip je področje, kjer se v tem času pri nas pač
še nihče ne zmeni za to, da bi ločili originale od
posnemanja. Posnemovalcem je dana možnost —
91
Kostja Gatnik: Jurčkovi pogovori
sicer skromnega — zaslužka pod geslom: »Strip je
pač strip.« Resnični kič v stripu predstavljajo tre-
nutno prav ti »domači« slovenski stripi, izdelki ne-
veščih risarjev, ki pa vendar najdejo svoj prostor
v časopisih. Prav ta čas izhaja v »Nedeljskem dnev-
niku« nekaj primerkov »domačega« stripa: »Ledeni
otok smrti« (M. IHihelčič, B. Debeljak), »Pilko Koz-
monavt« (F. Gale, F. Brzovič) in »Streli na peti
aveniji« (L Sušteršič), v »Ljubljanskem dnevniku«
pa »Bele sledi« (F. Sire).
Sicer je dvomljivo, da bi omenjeni stripi pred-
stavljali kakršno koli nevarnost za dober okus
mladine, kajti zgodbe so tako slabokrvne, da jih
zelo verjetno ne bere nihče. Se posebej, ker so ris-
be slabe. Konkurenca tujih stripov in njihovih ble-
ščečih junakov pa je tu in neko merilo za kvaliteto
■— vsaj rokodelsko — je s tem že podano. Primer-
java med kakim »Ciscom Kidom« (risar Salinas)
in pa med »Belimi sledmi« je poučna — jasno nam
pokaže, kakšne velikanske razlike v kvaliteti so
možne v stripu, ki se kaže na prvi pogled kot enot-
na masa.
Slovenci imamo torej svoj strip — predvsem ne-
kaj prav prijetnih zabavnih in otroških stripov
(Muster, Kos), aktualni družbeno kritični strip
(Amalietti, Maver, Bregar), nimamo pa in verjetno
ne bomo nikoli imeli dobrega stripa na tistem pod-
ročju, ki predstavlja po svetu glavnino — to je
avanturistični in pustolovski strip. Dosedanji po-
skusi so klavrni: partizanska in zgodovinska tema-
tika se ni obnesla. Res je, da na tem področju do-
slej niso delali kvalitetni risarji, toda tudi sicer so
pomisleki. Kar pa zadeva epigone, ki posnemajo
tuje junake in tuje zgodbe, je očitno, da ne morejo
konkurirati z originalnimi angleškimi, ameriškimi
in francoskimi stripi. Slovenska zemlja, značaj lju-
di in naše razmere pač niso naklonjene velikim ju-
nakom, nimamo kavbojev niti velikih detektivov.
Humoristični, satirični »antijunaki« kot Sulc imajo
več možnosti. Sicer pa imata slovenski strip in slo-
venski film marsikaj skupnega: iste napake, pred-
vsem pa precej negotovo bodočnost — majhno trži-
šče, premalo privlačna panoga za talente, v bistvu
provincialno okolje.
92
Problemi, Ljubljana, vol 7., št. 73—74, str. 93—112
Marko Rerševan:
Slovenski gimnazijci in tra-
dicionalna religioznost
Sinopsis
KERŠEVAN, Marko: Slovene Secondary-School Pu-
pihj and the Traditional Religiousness, Problemi, Ljub-
ljana, Vol. VII, No 73—74, p. 9.3—112
The Centre for the Study of Religion and Church at
VSSPN sent out in April and May 1968 a questionnaire
about the religiousness of the secondary-school pupils
(specifically pupils attending the fourth, i.e. final,
year). The results of the answer show that 50—60 per
cent of the pupils is religious, 25 per cent is non-reli-
gious, and 20 per cent of the pupils attending the
fourth year of the secondary school is undetermined.
Only 10—15 T>er cent of the pupils who were asked to
answer the questionna're are closely bound up with
the church. Girls are slightly more religious than boys.
The influence of the family environment and of the
social-cultural situation on the religiousness of youth
shows a markedly high correlation between the reli-
giousness in the family and the religiousness of youth.
The traditional religious ideas are becom'ng void and
today religion is primarily a guide foe moral life.
Sinopsis
KERŠEVAN Marko: Slovenački gimnazisti i tradicio-
nalna religioznost. Problemi, Ljubljana, vol. 7, broj
73—74, str. 93—112
Rezultati ankete o religioznosti gimnazista — četvr-
tog godišta, koju je sproveo Centar za proučavanje
religije i crkve VSSPN aprila i maja 1968, govore da je
religioznih 50—60 %, nereligioznih 25 "/o i neopredelje--
nih 20«.0 učenika četvrtog godišta. Čvršće je povezano
s crkvom samo 10—15 "/o anketiranih. Devojke su ne-
što religioznije od mladića. Uticaj porodične sredine i
socijalno-kulturnog ambijenta na religioznost omladine
govori da je naročito visoka korelacija izmedju religi-
oznosti u porodici i religioznosti omladine. Tradicional-
ne religiozne predstave se prazne i danas je religija
uglavnom uputstvo za moralan život.
Cilj pričujočega prispevka ni podati kakršnekoli globalne okvire tema-
tike: (slovenski) gimnazijci in religija; še manj dati kakršnekoli definitivne
odgovore in vrednostne sodbe. Njegov namen je posredovati del rezultatov
ankete o religiji, ki jo je med slovenskimi srednješolci izvedel Center za pro-
učevanje religije in cerkve na Visoki šoli za sociologijo, politične vede in novi-
narstvo v aprilu in maju 1968 — in to posredovati v relativno grobem in ne-
obdelanem stanju. Ne zato, ker bi bili mnenja, da je to idealna stopnja, ki (naj)
jo doseže empirično anketno proučevanje družbenih pojavov, in da je s tem
delo avtorjev raziskave zaključeno, temveč ker menimo, da je prav, če se za-
interesirana strokovna in druga javnost seznani z raziskavo tudi v taki obliki
in na taki stopnji obdelave. Pri omenjeni anketi gre namreč za prvo sistema-
tično anketo o religioznosti na slovenskem področju; prav zato in zaradi
relativne splošne nedodelanosti teoretične in praktične-operacionalne znanstve-
ne aparature za sociologijo religije je v interesu nadaljnjega raziskovanja na
tem področju, da se javnost seznani ne le s samimi rezultati in njihovo inter-
pretacijo (vključitvijo v določen pojmovni okvir), ampak vsaj delno tudi s
potjo do njih. Tako je laže kritično ovrednotiti rezultate in uporabljene meto-
de. Poleg tega puščajo tako posredovani podatki odprte možnosti za samo-
stojno interpretiranje rezultatov in (kasneje) soočenje lastnih zaključkov z
zaključki, ki so jih oziroma jih bodo naredili avtorji raziskave sami.
Predmet raziskave je (cerkvena) »religioznost in srednješolci v SRS«. Raz-
iskava je bila omejena na religioznost, kakršno formulirajo in razglašajo organi-
zirane cerkvene skupnosti, v našem primeru praktično le katoliška cerkev; ta
religioznost se tudi prekriva z običajnim, neznanstvenim »ideološkim« pojmo-
93
vanjem religije. Nismo se dotikali tako imenovanih »posvetnih oblik religije«
in »laičnih surogatov« oziroma »funkcionalnih ekvivalentov« (tradicionalne)
religije. Raziskava je vzporedno z religijo ugotavljala in proučevala tudi drugi
pol — nereligioznost oziroma ateizem. Vendar pa je bil poudarek na religiji
in religiozni populaciji.
Raziskava je tako v nekem smislu anketirance utesnjevala: nič čudnega,
če so nekateri (nereligiozni in neopredeljeni) anketiranci trdili, da je anketa ob
vsej obojestranski nepristranosti vendarle enostranska — da ne dopušča ozi-
roma premalo dopušča možnost odgovorov izven okvirov, ki jih začrtujeta
na eni strani tradicionalno cerkvena religioznost in na drugi strani izrecni
ateizem (oziroma antiteizem). Toda kljub tem pomislekom menim, da je
ustrezneje začeti raziskovanje religije s proučevanjem tradicionalnih institu-
cionaliziranih oblik religioznosti, ki so (vsaj delno) za posameznika empirična,
objektivna danost in okvir religioznega vedenja, če ne drugače, vsaj kot objekt
negacije; v nasprotnem primeru se izpostavljamo tveganju povsem subjektiv-
nih vnaprejšnjih mnenj (o tem, kaj je religija) in raziskovanja v stilu »izletov
v neznano.«1
Osrednje sredstvo raziskave je bila obsežna (85 vprašanj) anonimna anketa
z vprašanji zaprtega tipa (že vnaprej formulirani odgovori). Kot pilotska
anketa ji je služila anketa Marjana Tavčarja med goriškimi srednješolci.^
Anketa z zaprtim tipom vprašanj skriva velike nevarnosti, ker bodisi lahko
utesni odgovore bodisi umetno, »na licu mesta« spodbudi neka stališča do vprašanj,
o katerih anketiranec sploh ni razmišljal. Čeprav je za podrobnejšo analizo religioz-
nega sveta posameznih anketirancev primernejša anketa z odprtimi vprašanji, pa je
ta slabo uporabna, če hočemo dobiti kolikor toliko reprezentativne, primerljive in
posplošljive opise religioznosti v obsežnejših populacijah. Da bi se kolikor mogoče
izognili nevarnosti zaprtih vprašanj, smo se pri formulaciji alternativnih odgovorov
opirali na pilotsko anketo Marjata Tavčarja, ki je omogočala številne proste opisne
odgovore; povsod smo dajali kot možno alternativo »nisem odločen«, »ne vem, ker
nisem razmišljal« ter pomen teh alternativ posebej poudarili v spremnem pismu
k anketi. Ravno tako je bila pri pomembnejših vprašanjih dana možnost za samo-
stojno oblikovanje odgovorov.
Problem vprašanj zaprtega tipa se najostreje pokaže pri vprašanju moti-
vov religioznosti, (ki prav zaradi tega tudi niso bili med osrednjimi temami
naše raziskave) ter pri osnovnem vprašanju o veri v Boga. Ob vseh posrednih
osvetlitvah predstav, ki jih imajo anketiranci o Bogu in ki jih lahko ugotovimo
preko posrednih vprašanj in zvez med njimi, ostaja v tako zastavljenem vpra-
šalniku sama dejanska predstava o Bogu pri religioznih in morda še bolj pri
nereligioznih vendarle uganka. Osnovno vprašanje je seveda, koliko ne ostaja
to uganka pri kakršnihkoli poizkusih »identifikacije« te predstave prek po-
izkusov eksplicitnih besednih opisov. Za Boga kot kategorijo religioznega
verovanja je značilno, da nujno presega možnost logično »predmetnega« opisa.'
V anketi se moramo zadovoljiti s predstavo o Bogu v njeni »verbalni«
eksistenci: toda tudi verbalna eksistenca je eksistenca, tudi besede konstituirajo
(človekovo) stvarnost.
Raziskava je imela več ciljev, ki jih lahko delimo na
—• sociografske,
— sociološke.
' Tako tudi O. Schreuder, Strukturell-funktionelle Theorie und Religionssozio-
logie, Internationales Jahrbuch für Religionssoziologie I, Theoretische Aspekte der
Religionssoziologie, Westdeutscher Verlag, Köln u. Opladen, str. 99—133.
^ Nekaj rezultatov glej v članku: Marjan Tavčar, Mladi in religija. Teorija in
praksa 1968, št. 6-7.
^ To misel pogosto zasledimo pri katoliških apologetih, ki se hočejo tako (ne-
opravičeno) izogniti kritiki svojega govorjenja o Bogu (pozabljajoč, da je njihovo
govorjenje ravno tako govorjenje). Toda v isto smer kažejo tudi misli sicer zelo
različnih avtorjev: npr. Jaspersa z njegovim poudarjanjem, da o transcendenci ni
mogoče govoriti, da je evidentna le v eksistenci in da se o njej ne moreio izrekati
nobene obče veljavne izjave; teze Levi Bruhla o religiji kot »afektivni participaciji«;
misli fenomenologov o religiji kot specifičnem doživetju in končno tudi Marxova
misel o religiji kot specifičnem načinu prisvajanja sveta poleg spoznavno-znanstvene-
ga, umetniškega in ideološkega. (Glej Uvod v očrte kritike politične ekonomije. Prvi
osnutek 1857—58, Marx-Engels, Izbrana dela, Cankarjeva založba, Ljubljana 1968,
str. 35.)
94
— praktično-politične. (Morda je celo ustrezneje govoriti o sociološkem,
sociografskem in praktično-političnem vidiku raziskave).
1. Sociografski cilji: z ozirom na skoraj popolno pomanjkanje stvarnih
podatkov dobiti kolikor toliko zanesljiv opis, sliko o razširjenosti religioznosti
v raznih njenih vidikih in tipih.
2. Sociološki cilj: ugotovljeno sociografsko gradivo naj bi služilo tudi za
preverjanje nekaterih religioloških hipotez v zvezi s sodobno religioznostjo;
v osnovi za t. i. sekularizacijsko tezo s posebnim ozirom na notranjo logiko
razpadanja in ohranjevanja strukture religiozne zavesti.
3. Praktično-politični cilji: poleg praktično-političnih vidikov, ki jih vse-
buje že samo poznavanje zanesljivih sociografskih podatkov o razširjenosti
raznih vidikov religioznosti, smo želeli preko raziskave dobiti odgovor na ne-
katera posebna praktična in praktično-politično pomembna vprašanja (mnenja
o vlogi šolske vzgoje in izobraževanja z ozirom na religijo, mnenja o verski
svobodi ipd.).
Anketa naj bi zajela populacijo srednješolcev v SRS. Odločili smo se, da
damo v anketi prednost gimnazijcem-četrtošolcem (s pedagoškimi gimnazijami
vred). Le-ti so predvidoma sposobni odgovoriti na največ želenih vprašanj, so
posebej zanimivi kot glavno jedro bodočih študentov in intelektualcev; gimna-
zije poleg tega najbolj enakomerno pokrivajo slovensko področje. Kot primer-
jalne skupine, ki bi omogočale (opirajoč se še na druga gradiva in študije)
sklepanje o razmerju med gimnazijci-osmošolci in drugimi kategorijami sred-
nješolcev ter s tem dajale osnove za neka, čeprav ne statistično-rigorozna po-
sploševanja, smo izbrali četrtošolce tehničnih srednjih šol ter prvošolce gim-
nazij in tehniških srednjih šol. Tehniške šole pomenijo po svoji strokovni
usmerjenosti antipod gimnazijam; poleg tega imajo moško večino nasproti
precej feminiziranim gimnazijam (ostale srednje strokovne šole so pretežno
»ženske«).
Ob pomoči Zavoda za šolstvo SRS je bil iz populacije (seznama) vseh
razredov ustreznih tipov šol izbran vzorec:
25 razredov četrtih letnikov gimnazije (oziroma petih letnikov pedagoških
gimnazij — skupaj 643 dijakov)
10 razredov tehniških srednjih šol (200 dijakov)
6 razredov prvega letnika gimnazije (176 dijakov)
5 razredov prvih letnikov tehniških srednjih šol (139 dijakov)
Skupno 46 razredov s 1158 dijaki.
Vzorec je bil stratificiran; šole so bile razdeljene na velikomestne (Ljublja-
na, Maribor) in ostale.
Anketa je bila kolektivno pismena pod vodstvom anketarja in brez navzočnosti
članov profesorskega zbora. Izvajana je bila drugo in tretjo šolsko uro. Dijaki o njej
niso bili vnaprej obveščeni. Izpolnjene anketne liste so zalepili v pripravljene
kuverte.
Vodstva šol so sprejela anketo z zadostnim razumevanjem, čeprav zanje ni
bila ravno v najugodnejšem času.
Dijaki so anketo v večini ugodno sprejeli. Odklanjanja ankete in izrazito
neresnih odgovorov ni bilo. Anketa bi namreč lahko vzbudila neustrezne re-
akcije 1) zaradi poudarka, ki ga daje religiji in religioznim vprašanjem, pri
tistih ateistih, ki jim je religija že nekaj povsem tujega ali celo smešnega in 2)
pri religioznih zaradi nezaupanja in sumov glede ciljev ankete. Slednje smo
poskušali meriti z neposrednim vprašanjem.
Na vprašanje »Ali ima pomisleke o anonimnosti ali o ciljih ankete, (da
služi zaostritvi protiverske propagande ipd.)«, je odgovorilo med dijaki četrtih
razredov gimnazij z
Pri dijakih drugih tipov šol (zlasti pri prvošolcih tehniških srednjih šol)
je odstotek nezaupljivih razumljivo nekoliko večji, čeprav ne bistveno druga-
čen. Le-ti dijaki so nasploh manj navajeni na anl:etiranje, obravnavanje reli-
95
gije v šoli jim je bolj tuje itd. Največje zaupanje v anketo, ki so ga pokazali
gimnazijci, še posebej potrjuje smiselnost njihovega izbora za osrednjo opa-
zovano populacijo.
V celoti lahko rečemo, da je bila anketa sprejeta z dovolj zaupanja. Ne-
zaupanje pri religioznih — po izkušnjah sodeč — ne vodi do skrivanja religioz-
nosti; že zato, ker so bili pomisleki glede same anonimnosti vsaj med gimna-
zij ci-četrtošolci skoraj izključeni. Raje, čeprav ne vedno, vodi do bolj pravo-
verno krščanskega odgovarjanja, kot bi bilo sicer, če bi bili povsem iskreni.
(Neka anketiranka je to lepo izrazila, ko je pripisala: »Kot katoličanka sem
obkrožila odgovor, da je bil Kristus Bog, čeprav bi lahko tudi, da je bil
le človek.«)
Naš prispevek se nanaša le na kategorijo gimnazijcev-četrtošolcev, ki so
bili osrednja in najbolj skrbno opazovana kategorija. Velikost vzorca v za-
dostni meri zagotavlja njegovo reprezentativnost za generacijo gimnazijcev-
četrtošolcev letnika 1968. (Poleg tega smo imeli za kontrolo rezultatov raz-
iskavo Marjana Tavčarja med goriškimi srednješolci in anketo, izvedeno aprila
I960 na celjskih srednjih šolah. Obe sta dali ob ustreznih vprašanjih v osnovi
iste rezultate).
Poleg teh nujnih tehničnih in metodoloških pojasnil še nekaj opozoril za
ustrezno branje (smisla) dobljenih rezultatov.
1. Ne smemo izgubiti iz vida, da gre za določeno starostno kategorijo; kot
kažejo izkušnje in študije (npr. študija, ki so jo za potrebe verouka izdelali na
Hrvatskem), se religioznost glede na starost ne spreminja le po intenzivnosti in
razširjenosti, temveč tudi po motivih in v zvezi s tem po stvarni vsebini reli-
gioznosti.
2. Primerjajoč rezultate naše ankete z raziskavami v drugih deželah, mo-
ramo upoštevati:
a) kot skupno potezo (hipotezo) procese sekularizacije oz. laizacije v so-
dobnih industrijskih družbah: le-ti se kažejo v osamosvajanju vseh sfer druž-
benega in osebnega življenja (politike, znanosti, umetnosti, filozofije, družbenih
odnosov, spolnosti itd.) iz religioznih oz. cerkvenih okvirov; v zvezi s tem se
kažejo v privatizaciji religije (in razcerkvenjenju kot njeni pojavni obliki), ki
ima za eno od posledic naraščanje nekonformističnega odnosa do tradicionalnih
cerkvenih religij in cerkvene avtoritete sploh; nekonformistični odnos spodbuja
že samo dejstvo, da je človeku današnje civilizacije vedno teže združevati svojo
novo »sliko sveta« (po.sledico znanstvenega oz. tehničnega ali, če hočemo, »eno-
dimenzionalnega« načina mišljenja) z religioznimi predstavami in pojmovanji
v tradicionalni cerkveni formulaciji.
Ta problem »enodimenzionalnega načina mišljenja« (iVIarcuse) srečamo na nelvi
način tudi v Heideggrovem »pozabljanju biti«, usmerjenosti v »poprečnost, vsak-
danjost«. Pri tem ni ogrožena le religija, temveč tudi drugi tradicionalni »svetovni
nazori«, ki se ukvarjajo z vprašanji smrti, smisla ipd.^
Ti procesi se najizraziteje kažejo v najbolj modernih sredinah — v veliko-
mestnem okolju, med mladino in ljudmi v najaktivnejših letih življenja (30 do
50 let) — čeprav ne le med njimi.^ (Več o tem glej v člankih: Marko Kerševan,
Nekaj socioloških vidikov religioznosti v sodobnih družbah, Problemi 1967,
št. 49 in Marjan Tavčar, Vprašanja sociologije religije. Teorija in praksa
1968 3.)
b) Kot posebnost socialističnih držav prizadevanje po izraziti laizaciji ali
celo ateizaciji javnega življenja in v zvezi s tem tudi (čeprav vsaj pri nas
normalno le posredno) po laizacijskem ali celo ateizacijskem vplivu šolske
vzgoje in izobraževanja. Upoštevati pa je treba, da so ta prizadevanja imela
poleg želenih tudi druge posledice, ki so učinkovale v nasprotno smer: bolj
ali manj stalno navzoče politično in ideološko gledanje na religijo je zaviralo
proces njene privatizacije, ustvarjalo je nove motive za identifikacijo z reli-
gioznimi nazori oz. cerkvijo (pojav, ki je dobival največ spodbud ob krizah in
težavah socialističnega družbenega sistema).
" Ne bi se spuščali v vrednotenje tega procesa. Zanimivo je, da zasledimo tudi
med ateističnimi misleci odklanjanje takega »praktičnega ateizma«, češ da je izraz
malomeščanske samovšečnosti in plitvosti, na drugi strani pa ga nekateri teologi
pozitivno vrednotijo kot izraz človekove zrelosti in samostojnosti.
* Kot je pokazala anketa v Zvezni republiki Nemčiji, npr. v skupini ljudi med
50. in 59. letom odstotek verujočih v posmrtno življenje ni višji kot pri starosti 18 do
24 let. (Glej Der Spiegel, 18. december 1967).
96
Ob takem izhodišču bi bilo logično pričakovati, da je pri nas v poprečju
sicer manj »kulturno religioznih« (religioznih, ker je religija v svojih javnih
manifestacijah sestavni del obstoječe uradne družbene strukture in ker jo
obstoječe javno mnenje in ideologija pozitivno ocenjujeta), zato pa nebistveno
manj ali celo več intenzivneje in zavestneje religioznih ali «cerkve zvestih« kot
npr. v nekaterih zahodnoevropskih deželah.
RAZŠIRJENOST RELIGIOZNOSTI
Osrednje — predhodno — vprašanje pri raziskovanju razširjenosti religioz-
nosti je:
1. kako religioznost teoretično opredeliti;
2. kako — po čem — jo opazovati (meriti — operacionalno opredeliti
v okviru sredstev, ki jih nudi anketa).
Problem je toliko težji, ker je religija izrazito kompleksen pojav in ker
noben posamezen kazalec (operacionalna opredelitev) ne izčrpava vseh po-
membnih elementov njene strukture. Npr. z merjenjem intenzivnosti doživlja-
nja religije še nič ne povemo o razvitosti religioznih predstav, formiranosti in
strukturi verovanj; intenzivna povezanost s cerkvijo lahko kaže le šibko sub-
jektivno religioznost in podobno.
Očitno je, da lahko religioznost opazujemo oziroma ugotavljamo:
1. glede na lastne izjave ljudi, da so ali niso religiozni. Sodba »sem
religiozen« je že sintetična sodba, ki vsebuje določeno samoanalizo, ki zopet
vključuje določene nazore o tem, kaj je in kaj ni religija. Ti nazori so običajno
»ideološkega«, neznanstvenega značaja. To nas sili k ugotavljanju religioznosti
2. glede na ugotovljena posamezna anketirančeva stališča in ravnanja. V
tem primeru naredimo sintetično sodbo o religioznosti anketiranca sami na
osnovi naših — po možnosti znanstveno preverjenih — predpostavk o tem, kaj
je bistveno za religijo in na osnovi podatkov, ki nam jih o sebi posreduje
anketiranec. Ce je taka opredelitev religioznosti bolj enoznačna in laže primer-
ljiva kot samoocena anketiranca, pa skriva nevarnost, da zaradi pristopa od
zunaj ne uspemo ugotoviti stvarnega razmerja med posameznimi dobljenimi
informacijami, njihove teže v zavesti določenega človeka. Ujeti smo v na-
sprotje med dejstvom, da celote religiozne zavesti ne moremo opazovati dru-
gače kot preko posameznih informacij, ki smo jim z našimi instrumenti (vpra-
šanji) že dali formulacijo, in dejstvom, da celote nikdar ni mogoče razbiti na
dele, ne da bi te dele deformirali. Zato se tudi raziskave religije včasih zatekajo
k neke vrste behaviorizmu in opazujejo religioznost le
3. glede na povsem objektivne kazalce — religiozno obnašanje: običajno
udeležbo pri obredih. Pomanjkljivosti tega kazalca ni treba posebej navajati:
zlasti pri mladini, ki je še v neposredni odvisnosti od staršev, je njegova
enostranskost lahko problematična.
fMimogrede: Tudi cerkvena teološka misel o tem. kdo je religiozen in kdo
ateist, niha v teh okvirih in gre od sodb, ki se opirajo le na obnašanje (npr.
»vsi krščeni«), do ocen, da so pravzaprav tudi tisti, ki se imajo za ateiste, v
bistvu religiozni z ozirom na določene kriterije. Praktični problem o tem se
pojavlja npr. v zvezi s cerkvenim obredom.)
Zaradi omejenosti vsakega posameznega vidika smo opazovali populacijo
z vseh treh vidikov ter iskali pokrivanja in razhajanja med njimi.
RAZŠIRJENOST RELIGIOZNOSTI GLEDE NA LASTNE IZJAVE
Anketirancem smo predložili, naj izbirajo med šestimi tipi odnosa do reli-
gije (dva tipa religioznih, dva tipa neopredeljenih, dva tipa ateistov). Imeli so
seveda tudi možnost za svojo osebno opredelitev, ki pa so se je poslužili le v ne-
znatnem številu.
1. »Sem prepričan katoliški vernik« (v nadaljnjem besedilu »cerkveno
konformni«).
97
Poudarek je na zavesti pripadnosti določeni verski skupnosti (katoliški) in
identifikaciji z njo (prepričan), kar vključuje strinjanje z (vsemi) njenimi te-
meljnimi nauki — dogmami, nazori. Religioznost se predpostavlja.
2. »Sem religiozen, čeprav ne sprejemam vsega, kar cerkev uči« (v nadalj-
njem besedilu »nekonformistični verniki«).
Poudarek je na odločitvi »sem religiozen«, toda kritičen, skeptičen do
cerkve in njenih religioznih naukov in se le delno ali sploh ne indentificiram
z njo. Podrobnejša analiza je pokazala, da so anketiranci dejansko razumeli
opredelitev, čeprav obstaja določen delež takih, ki so se izrekli za »prepričane
katoličane«, pa se dejansko ne strinjajo celo z nekimi bistvenimi nauki, in
delež »nekonformistov«, ki se imajo za take, ker se ne strinjajo z nekimi manj
pomembnimi cerkvenimi stališči. Razhajanje izvira verjetno iz različnega oce-
njevanja, kaj ima kdo za pomembno, in iz različne stopnje zavesti identifici-
ranja s cerkvijo; povezano pa je lahko tudi z značajem, ki teži bodisi k pri-
padnosti in avtoritarnosti bodisi k nekonformizmu.
3. »Večkrat razmišljam o tem, pa si nekako še nisem na jasnem, ali prav-
zaprav verujem ali ne« (v nadaljnjem besedilu »neodločeni«).
4. »Ne vem, kaj bi rekel, do verskih zadev sem bolj ali manj ravnodušen«
(»ravnodušni«).
Prvi tip neopredeljenih je dejansko neodločen, razmišlja in niha, ker ne
najde trdne osnove za samooceno, medtem ko drugi niti ne razmišlja. V anketi
je zadnjih manj, kot smo pričakovali. Treba pa je reči, da anketa, ki v celoti
in podrobno obravnava religijo, ustvarja vzdušje, ki ni naklonjeno »nerazmi-
šljujočim«; anketa, kjer bi bilo vprašanje o religiji vključeno med druga
vprašanja, bi verjetno pokazala večje število takih. Težko je reči, kaj je
ustreznejše. Ozračje specialne ankete je umetno; umetno ustvari vsaj delno
zanimanje za določene probleme, jim da pečat pomembnosti, ki ga sicer lahko
nimajo. Res pa je, da tako pridejo na dan stališča, ki sicer niso »vsakodnevno«
navzoča, ki pa se pojavijo, kadar postane problem iz različnih razlogov aktua-
len. Tovrstne ankete dajo zato morda konkretno več religioznih na eni in pre-
pričanih ateistov na drugi strani, kot jih sicer v »vsakdanjosti« opažamo —
kar pa ne daje pravice soditi, da jih ni.
Kot se je izkazalo, skoraj nihče iz skupine neodločenih ne trdi, da izrecno
ne veruje v Boga; vsi vsaj dopuščajo njegov obstoj. Istočasno pa jih dobršen
del brez prave religiozne prakse •—• ne obiskuje obredov in ne moli; ravno tako
ne veruje v mnoge pomembne religiozne dogme. Viri neodločenosti so tako
očitni.
Opomba: Zaradi nizkega števila ravnodušnih bomo uporabljali za primer-
jave običajno le skupino »neodločenih«.
5. »Nisem religiozen, čeprav nisem nasprotnik religije« (v nadaljnjem bese-
dilu »nereligiozni«). Kadar bomo govorili o nereligioznih nasploh vključno
z »nasprotniki religije«, bomo uporabljali izraz brez narekovajev.
6. »Nisem religiozen in sem proti religiji« (v nadaljnjem besedilu »na-
sprotniki religije«).
Zadnja opredelitev v nasprotju s prvo daje poudarek zavesti, da religija ni
več stvar privatnega okusa, temveč negativen pojav vsaj na določeni ravni
(negativen npr. le med izobraženimi ljudmi ipd.). Razlika, ki jo vključujeta
zgornji formulaciji, s tem delno vključuje tudi različno sprejemljivost ali ne-
sprejemljivost religije za samega anketiranca.
Anketa je dala naslednjo razvrstitev:
Na vprašanje »ali dopušča, da bi kdaj v prihodnje bistveno spremenil svoj
odnos do religije«, anketiranci odgovarjajo: (v Vo)
f<8
Nereligiozni so dosti bolj prepričani v trdnost svojega stališča, čeprav ne
gre zanemariti skoraj 1/3 »nereligioznih«, ki »ne vedo«; toda isto, le še v večji
meri, velja za nekoformistične vernike. Kot kažejo izkušnje in študije, se v teh
letih začne proces utrjevanja odnosa do religije, ki se je v osnovi že oblikoval,
doživlja pa še možen razvoj v smeri, ki jo nakazuje. Po tujih študijah sodeč,*
pa tudi glede na statistike udeležencev pri verskih obredih gre osnovni tok
razvoja k nereligioznosti še tja do 24—35 let, ko doseže tudi svoj višek.
Drugo vprašanje v zvezi z izrecno zavestno opredelitvijo, ki smo ga za-
stavili, je vprašanje o »svetovnem nazoru«. Svetovni nazor je sicer dokaj
slabo in različno oprcdeljevan pojav: v osnovi naj bi zajemal celoto temeljnih
predstav o naravi sveta in človeka ter s to predstavo povezanih temeljnih
vrednot, ki jih človek sprejema in ki dajejo smer in smisel njegovemu delo-
vanju. Slednje se deloma prekriva s tistim, kar imenujemo »ideologija«, čeprav
se z njo običajno misli le na neke vrednote, ki neposredneje izražajo interese
določenih grup ali razredov. Odprto je tudi vprašanje o razmerju med »sliko
sveta«, nazorom o naravi sveta in človeka, ter cilji in vrednotami, ki jih neki
človek sprejema, razmerje med tem, kar je in kar naj bi bilo. Kakor ni
mogoče pretesno vezati obeh vidikov (iz tega, kar je je, še ne izhaja tudi, kaj
naj bo), pa ju po drugi strani tudi ni mogoče docela ločevati.
Na vsak način pa pomeni »sprejemati določen svetovni nazor« in »biti
religiozen« pojava na različnih ravneh. Prvi predpostavlja določen miselni
sistem (lahko sicer še tako nekoherenten in neizdelan), ki odgovarja na vsa
temeljna vprašanja človekovega odnosa do sveta. »Biti religiozen« (ali misliti,
da si) pa lahko pomeni tudi le dokaj neosmišljeno razpoloženje, ki pride do
izraza ob določenih situacijah, oziroma sprejemanje določenih (religioznih)
predstav), ne da bi bile le-te koherentno vključene v neki »pogled na svet« in
predstavljale njegov nepogrešljiv del. Organizirane religije — katoliška npr.
— se običajno trudijo, da povežejo religiozne predstave skupaj z drugimi pred-
stavami v celovit in koherenten religiozen oziroma »katoliški svetovni nazor«;
včasih že tako, da religiozne predstave v njem zgubijo svojo religiozno naravo
in se spremenijo v golo sredstvo za razlago teoretičnih svetovnonazorskih
vprašanj.
Vprašati, ali nekdo sprejema katoliški svetovni nazor, pomeni torej vpra-
šati več in deloma nekaj drugega, kot vprašati, ali je religiozen. Sprejemati
katoliški svetovni nazor pomeni v našem primeru sprejemati 1) vse osnovne
religiozne dogme katoliške vere, brez katerih si sicer lahko religiozen, ne pa
katoličan; zlasti pa 2) sprejemati določene, v ožjem smislu nereligiozne sesta-
vine katoliškega nazora (npr. do nedavnega zavračati razvojni nauk, ali danes
spreiemati določena cerkvena načela o družini, spolni vzgoji ipd.). Očitno noiem
»katoliškega svetovnega nazora« ni preveč jasen, čeprav je dosti v »obtoku«.
Rezultati potrjujejo zgornja razmišljanja.
Izmed cerkveno-konformnih vernikov sprejema
katoliški svetovni nazor v celoti 75 "o, delno 6*/o, neodločenih je 19*/»;
izmed nekonjormističnih vernikov sprejema
katoliški svetovni nazor 13 */o v celoti, 23 "/o delno, medtem ko jih 39 */»
ni odločenih, ll*/o ima svoj nazor itd. Marksističnega svetovnega nazora ne
sprejema nihče od religioznih.
Izmed nereligioznih ne sprejema nihče katoliškega svetovnega nazora, zato
pa sprejema marksističnega;
izmed »nereligioznih« 25 */o v celoti in 19*/» delno; drugi so v glavnem
neodločeni.
Izmed »nasprotnikov religije« pa 62 */» v celoti in 17 */o delno.
V celoti sprejema
13 "/o anketirancev delno ali v celoti katoliški svetovni nazor;
32*/» marksistični svetovni nazor;
* Npr. G. Allport, The Individual and His Religion, New York 1958.
99
8 "/o ima svoj poseben svetovni nazor;
6'"/o ni razmišljalo o tem in
40 "/n ni odločenih.
Za ocenjevanje odnosa do religije smo uporabili tudi neosebna vprašanja:
»Ali je danes pri nas religija človeku potrebna ali ne«.
Potrebnost religije:
Odgovori (v "io):
sploh ni potrebna........21 "/o (od tega »škodljiva« le 2 "/e)
potrebna morda neizobraženim   .   .   17 "/o
za izobražence morda potrebna kveč-
jemu osebna religioznost, ne pa
cerkev.........25 °/o
religija in cerkev sta koristni . . . 15*/»
religija in cerkev sta nujni ....    4*/i)
drugi odgovori.........4*/(» (ni razmišljalo 7 °/o, ne ve: 7 */o).
Opazno je majhno število izrazitih odklonilnih stališč do religije; toda
malo — manj kot religioznih anketirancev — je tudi tistih, ki poudarjajo
potrebnost religije, zlasti pa cerkve; opazna je kategorija, ki diferencira med
»izobraženci« in »neizobraženimi« ter med možno potrebo po religiji in po-
trebo po cerkvi — slednje je očitno eden od izrazov privatizacije religije.
Zanimiva je porazdelitev glede na razne skupine vernih oziroma nevernih:
ctrkveno-konformni (logično) skoraj v celoti poudarjajo potrebnost religije
in cerkve, čeprav jih le 40 "/o poudarja tudi njuno nujnost;
za nekonformistične vernike cerkev in religija ni več nujna (le 5 "/o), v
glavnem je koristna, toda 20 '/o jih že zanika potrebnost cerkve;
pri neodločenih je kategorija »morda religija da, cerkev ne« v večini
(41 "/o), za ostale je religija s cerkvijo bodisi koristna (22 "/o) bodisi niso odlo-
čeni (22'"/o); nujna religija sploh ni več;
tudi pri »nereligioznih« je na prvem mestu »morda religija, ne pa cerkev«
(29 "/o), na drugem »morda za neizobražence« (27 Vo) in šele na tretjem »ni
potrebno« (24 */o) — ni pa ne škodljiva, ne koristna ali celo nujna;
za nasprotnike religije religija »ni potrebna« (54 "/o) ali je celo škodljiva
(toda le 13*/»); ne zanikajo pa morebitne potrebnosti za neizobražence (25 "o).
Celo pri tej kategoriji ni »bojevitega« razpoloženja do religije (pač pa obstaja,
kot kažejo druga vprašanja, tak odnos do cerkve).
Posebno je vredna pozornosti ugotovitev, da tudi dobršen del nereligioznih
ne zanika potrebnosti religije »za našega človeka danes«, celo ne za izobra-
žence. Religija se pojmuje očitno kot zelo osebno vezana — kot nekaj, kar za
nekoga ni, drugi pa ne more biti brez nje (tako tudi komentirajo s pripisi),
ne da bi imel kdorkoli pravico posploševati ali celo absolutizirati svoja stališča
in svoje potrebe.
DEJANSKA RELIGIOZNOST
Kot rečeno, je izraz »dejanska« le pogojen — glede na naše pojmovanje
nujnih in zadostnih znakov religioznosti. Religioznost je — najsplošneje for-
mulirano — odnos do svetega; vključuje torej navzočnost predstav o svetem
ter odnos do njega. Točneje: za religioznost kot specifičen odnos (oziroma kot
specifično človekovo prakso poleg umetniške, znanstvene in druge) je značilno,
da sama navzočnost predstave svetega že vključuje navzočnost nekega osebnega
odnosa do njega. Religiozen objekt je le tisti objekt (lahko seveda zgolj psihičen
objekt — predstava), ki med njim in človekom obstaja možnost obojestran-
skega odnosa. To je seveda le nujen, ne pa še zadosten znak »svetega«.
Konkretno lahko za naše kulturno območje govorimo o religioznosti, če
posameznik veruje v Boga in če vzdržuje določen odnos z njim (bodisi preko
molitve — pojmovane kot vsako obračanje k Bogu, bodisi preko iskrene ude-
ležbe pri cerkvenih obredih). Le slednje je zagotovilo, da Bog ni le (psevdo)
filozofska predstava, le eksplikacijska hipoteza, le ime za neko idealistično
filozofsko kategorijo brez specifično religiozne narave. Tiste, ki le izjavljajo,
da je možno, da Bog obstaja, ni mogoče šteti za religiozne.
Namesto molitve bi bil lahko kriterij tudi vera v posmrtno življenje, po-
vezana z vero v Boga; tudi če tak človek morebiti ne moli, živi z ozirom na
svojo posmrtno usodo in s tem z ozirom na Boga. Vendar je bila ta možnost
100
le formalna. Število tistih, ki molijo, namreč daleč presega število verujočih
v posmrtno življenje; med slednjimi ni takih, ki ne bi tudi molili.
Glede na vero v Boga in molitev je dejanska religioznost razširjena tako:
Tistih, ki molijo »le ob izjemnih trenutkih«, nismo šteli k verujočim,
čeprav je med njimi verjetno tudi kaj resnično religioznih — odvisno od motiva
molitve. Podrobnejša analiza kaže, da moli tudi del tistih, ki se imajo sami
za nereligiozne; pri tem navajajo pretežno nereligiozne motive oziroma motivov
sploh ne uspejo navesti. Slednje je seveda zopet lahko znak neizoblikovane,
toda obstoječe religioznosti. Vsekakor jih ni mogoče šteti med nereligiozne. j
Dobljena slika se dokaj dobro prekriva z izjavami anketirancev o lastni j
religioznosti. Izmed religioznih i
99 "/o cerkveno-konformnih in I
83 "/o nekonf or mistično religioznih izjavlja, da veruje v Boga (drugi vsaj |
dopuščajo njegov obstoj). i
Obe skupini se ločita po »trdnosti« vere: v skupini cerkveno-konformnih
pride na štiri trdno verujoče le en tak, ki »veruje, a tudi dvomi«; v skupini
nekonformistov je razmerje obratno; večina je takih, ki »tudi dvomijo« (60 "/o.) .
in le manjšina (22 Vo) »trdno verujočih«. (Ne smemo pozabiti, da navzočnost:
»dvoma« ni nujno znak slabše religioznosti; nekateri teologi jo imajo celo ;
za nujen znak avtentične religioznosti.)
V skupini »neodločenih« praktično ni trdno verujočih; največ jih meni, da
je »možno, da bog obstaja« oziroma »se ne more izreči« (37 «/o + 27 "o = 64 «/o), :
29 "/a jih »veruje, a dvomi«, le 2 Vo jih »ne veruje«. [
Kar zadeva molitev, praktično vsaj včasih molijo vsi cerkveno-konformni :
verniki, medtem ko moli le ob izjemnih trenutkih ali pri obredih 35 "/o ne- !
konformističnih vernikov; izmed »neodločenih« je takih že 45 Vo, medtem ko i
jih 11 Vo sploh ne moli.
Izmed »nereligioznih« jih 20 "/o dopušča, da bog obstaja, oziroma se ne :
morejo izreči; prav toliko jih tudi moli »ob izjemnih trenutkih«. Med »na-¡
sprotniki religije« takih praktično ni. I
Udeležba pri obredih je še posebej pri mladih, ki so odvisni od staršev, \
zanesljiv kazalec religioznosti kvečjemu pri visoki intenzivnosti udeležbe, ne j
pa že pri izpolnjevanju minimalnih zahtev, ki veljajo kot norma ali navada v
nekem okolju.
Dobljeni podatki iz ankete kažejo, da se ob večini nereligioznih oziroma
takih, ki ne obiskujejo obredov, obiskovalci obredov ne grupirajo večinsko I
okrog cerkvene norme (redna nedeljska maša z vsaj enkratnim letnim obha-
jilom), temveč razpadajo na dve skupini:' nerednih obiskovalcev »pod normo«
in skupino, ki izpolnjuje več, kot zahteva cerkvena norma. To očitno kaže na
obstoj posebne in ožje intenzivno religiozne skupine.
Udeležba pri obredih:
K zadnji skupini (večkratna spoved in obhajilo) spada
75 "io cerkveno-konformnih (ostali v skupini 3, 4, 5)
25 Vo nekonformistično religioznih, toda tudi
10 Vo neodločenih.
Ulli
Zato pa se maš sploh ne udeležuje ali pa le ob velikih praznikih
16 "/o nekonformistično religioznih in
65 "/o neodločenih.
K maši hodi (v glavnem ob velikih praznikih) tudi 8 V» iz skupine »ne-
religioznih«.
Na vprašanje »Ali se čuti svobodnega pri odločanju za obiskovanje ali
neobiskovanje verskih obredov,« odgovarjajo:
1. da............ 84 »/o
2. ne, hodil bi rad v večji meri   .   . 2 */o
3. ne, ne bi hodil, če me ne bi silili . 5 "/o
4. ne ve........... 6 "/o
brez odgovora......... 3 "/o
skupaj............ 100 «/o
Na vprašanje o nagibih za udeležbo pri cerkvenih obredih jih
80 "/o navaja religiozne nagibe (verska dolžnost, posebno doživetje)
29 "/o »utilitaristične« razloge (»lepo je«, zaradi prijateljev)
28 "/o izrazito nereligioznih (navada — 16*/o, prisila 12 "/o)
(možna sta bila dva odgovora).
Vsi trije tipi kazalcev religioznosti v ožjem smislu dajo v poprečju nasled-
njo podobo: i
Osnovna razporeditev se dovolj jasno kaže: polovica nereligioznih, druga
polovica razpade na nekoliko večji delež religioznih in manjši delež neoprede-
ljenih. Razlike glede na različna merila kažejo — kolikor so zanesljive — na
težnjo k slabitvi cerkvenega vidika religioznosti (to potrjujejo tudi odgovori
o potrebnosti religije in cerkve). Zanimivo je tudi, da je po naših ocenah
religioznih nekoliko več, kot jih je po njihovih lastnih izjavah. Ankete v
zahodnoevropskih deželah kažejo običajno nasprotno sliko: več jih izjavlja,
da so religiozni, kot to pokažejo drugi kazalci. Razlika je očitno v drugačnem
družbenem ugledu (prestižu) religije in religioznosti pri nas ali v zahodno-
evropskih deželah.
Podatki nam kažejo tudi na obstoj ožje skupine intenzivno religioznih.
Glede na različne kriterije lahko mednje štejemo:
Čeprav se skupine ne pokrivajo docela, je očitno, da obstaja skupina
10—14 "/o intenzivno religioznih. Kot bomo videli, se v okviru teh številk gib-
ljejo tudi kazalci večje povezanosti s cerkvijo in večje koherentnosti religioznih
nazorov (kar pa še ne pomeni enakega odstotka nekritično navezanih na
cerkev — o tem pričajo nekatera tipična testna vprašanja: mnenja o razvezi
zakona, spolnih odnosih pred poroko, ocene cerkvene vloge).
POVEZANOST S CERKVIJO
Povezanost s cerkvijo lahko merimo po objektivnih kazalcih in po zavesti
pripadnosti ter mnenjih o cerkvi. Zavest pripadnosti je bila vključena že v
vprašanje o odnosu do religije (»prepričan katoliški vernik«), svetovnem na-
zoru (sprejemanje katoliškega nazora), delno pri vprašanju potrebnosti religije
(diferenciacija med religijo in cerkvijo).
102
Povezanost s cerkvijo je lahko ožje religiozne ali nereligiozne narave. Obi-
čajno se pri nas intenzivnejša religioznost izraža tudi v večji udeležbi pri cer-
kvenih obredih. Poleg tega pa poznamo vrsto oblik povezanosti s cerkvijo (ozi-
roma kazalcev te povezanosti), ki presegajo neposredno versko dolžnost in
versko potrebo v ožjem smislu.
Med objektivne kazalce povezanosti s cerkvijo lahko štejemo:
1. udeležbo pri glavnih cerkvenih obredih (krst, birma)
2. udeležbo pri rednih obredih (maše, obhajilo)
3. udeležbo pri nereligioznih (nekultnih) cerkvenih dejavnostih (izleti, sre-
čanja verne mladine ipd.)
4. udeležba pri verouku
5. naročnino in branje verskega tiska
6. osebne stike z duhovnikom
Objektivni kazalec povezanosti s cerkvijo je na svoj način tudi sprejema-
nje tistih cerkvenih naukov, ki so ožje vezani na cerkev in niso splošno
religioznega pomena (ne npr. vera v Boga ali posmrtno življenje, ki je vsaj
logično pred pripadnostjo cerkvi, pač pa danes npr. sprejemanje katoliških
načel o družini, razvezi zakona itd. — zlasti z ozirom na težo, ki jo danes
cerkev daje takim vprašanjem, in glede na dejstvo, da so v nekatoliških
sredinah skoraj v celoti prodrla nasprotna gledanja).
Če upoštevamo vse te kazalce, dobimo naslednjo sliko (za primerjavo še
nekaj drugih relevantnih podatkov):
Od vseh anketirancev
krščeno     ............. 79 «/o
birmano............. бО "/o
gre vsaj kdaj k maši......... 38 "/o
verouk v osemletki tudi po birmi .   .   .   . 26 "/o
(religiozen po lastni izjavi....... 24*/o)
naročen in bere redno vsaj en verski list . 18 "/o
obiskuje cerkvene obrede vsaj v skladu s
cerkveno normo......... 18"/»
(ima cerkev za božjo ustanovo..... 14 "/o)
se vsaj kdaj udeleži nereligioznih (neobred-
nih) cerkvenih dejavnosti..... 14 "/o
se vsaj kdaj osebno pogovarja z duhov-
nikom     ............ 14 "/o
sprejema katoliški svetovni nazor .   .   .   . 13 "/»
se še zdaj udeležuje verouka..... 7 "/o
(je proti spolnim odnosom pred poroko .   . 8*/» tudi del nereligioznih)
(je proti razvezi zakona....... 5 "/o)
Očitno je težko določiti merilo za to, kdo je katoličan oziroma pripadnik
cerkve in kdo ne. Od tod tudi pogosto špekulacije z različnimi merili. S kato-
liškega vidika je tako merilo lahko normativno — ali krst (79 "/o katoličanov)
ali pa priznavanje cerkve za božjo ustanovo (14*/» katoličanov). Praktično-
sociološko pa so taka merila lahko udeležba pri obredih na različnih stopnjah
(38 oziroma 18 "/o), sprejemanje specialnih cerkvenih nazorov itd.
Primerjava po posameznih skupinah glede na izjave o lastni religioznosti
nam da zanimivo sliko:
Delež s cerkvijo tesneje povezanih glede na naslednja merila:
S cerkvijo je tesneje povezanih 4'5 cerkveno-konformnih, več kot 1 3 ne-
konformistično religioznih in kakih 10—15*/» neodoločenih.
103
Da povezanost s cerkvijo še ne pomeni nujno nekritičnega sprejemanja
cerkvenega nauka in zahtev, nam kažejo odgovori na naslednja vprašanja:
1. na neposredno vprašanje: »v katerih zadevah je prav, da ima cerkveno
vodstvo pravico zahtevati od svojih vernikov, da mu slede ne glede na lastna
mnenja«:
V skladu s cerkveno normo je, da je vernik dolžan slediti cerkvenemu
vodstvu, če se izreče v versko-moralnih zadevah (tako je odgovorilo le 15 */о
religioznih anketirancev oziroma, če temu dodamo še skupino tistih, po katerih
je vernik dolžan slediti cerkvenemu vodstvu v vseh zadevah, o katerih se
izreče, 20 «/o religioznih anketirancev).
2. Na vprašanje o naravi katoliške cerkve je odgovorilo, da je to
»božja in sveta ustanova, ki vodi ljudi k zveličanju pod skrbnim vod-
stvom božje previdnosti, ki jo varuje napačnega ravnanja« — 25 "/o
cerkveno konformnih in 10 "/o nekonformističnih vernikov;
»da je sicer božja, a hkrati tudi človeška ustanova s številnimi napa-
kami, ki vzbujajo upravičeno kritiko« pa 52 cerkveno konformnih in
24 "/o nekonformistično religioznih;
23 "/o cerkveno konformnih in 65 "lo nekonformistično religioznih cerkve
nima za božjo ustanovo ali vsaj dvomi v to.
3. Pri testu upoštevanja posebnih cerkvenih norm (ki se poleg tega še
prekrivajo s tradicionalnimi, čeprav danes v glavnem preseženimi družbenimi
nazori), katere ima danes cerkev in verski tisk stalno v ospredju, smo dobili
naslednjo podobo:
Spolni odnosi pred poroko:
Razlike med nereligioznimi in religioznimi sicer obstajajo, a so izrazite
le glede na skupino »cerkveno-konformnih«, pa še tu večina, vsaj kar zadeva
razvezo zakona, ne sledi cerkvenim nazorom. Se več: pri skupini, ki še sedaj
obiskuje verouk, jih je celo več (45 "/o) za možnost razveze zakona in le 31 */o
proti (proti spolnim odnosom pred poroko jih je 50 "/o). Tako je veroučna
skupina anketirancev v bistvu celo odprtejša in kritičnojša od skupine cer-
kveno-konformnih.
104
4. Kot testno vprašanje smo postavili tudi vprašanje o oceni ravnanja
papeža Pija XII. med drugo svetovno vojno. O tej temi je naš verski tisk
zadnji dve leti dosti pisal in to povsem nekritično papežu v prid.
Toda da je papež pravilno ravnal, ko je molčal ob pokolu Židov, meni le
10 "/o cerkveno-konformnih in 5 "/o nekonformnih (skupaj 7 "/o verujočih), med-
tem ko ta molk obsoja 23 "/o cerkveno-konformnih in 38 "/o nekonformističnih
vernikov (skupno 1/3 vernih). Ostali verujoči (več kot polovica) niso »nič
slišali« oziroma niso odločeni. Tudi med obiskovalci verouka se jih le 15 "/o
strinja s papeževim ravnanjem, medtem ko ga 32 Vo obsoja.
(Odstotek tistih, ki niso »nič slišali«, je med verujočimi nekoliko preveč
visok: gre za izraz neiskrenosti oziroma izogibanja odločanju v neprijetni za-
devi — toda tudi to govori o majhni prepričljivosti cerkvenih argumentov.)
RAZŠIRJENOST RELIGIOZNOSTI GLEDE NA SPOL, STATUS STARŠEV,
RELIGIOZNOST V DRUŽINI IN VERSKO VZGOJO, OKOLJE
(VAS, MESTO)
Na nivoju analize, na katerem se giblje poročilo, se bomo, govoreč o reli-
gioznosti, omejili v glavnem na religioznost glede na lastne izjave anketiran-
cev; videli smo že, da se porazdelitev po tem kriteriju dokaj dobro ujema z
delitvijo glede na druga merila. Skrčili bomo tudi status staršev na njihovo
izobrazbo (ki se dokaj prekriva z drugimi vidiki statusa — s poklicem oziroma
položajem na delovnem mestu).
Spol
Spol se običajno navaja kot pomemben vzrok razlike v religioznosti: žen-
ske naj bi bile bolj religiozne. Razlage gredo na račun bolj čustvene psi-
hične strukture žensk na eni strani, na drugi strani pa na račun njihove po-
sebne družbene vloge (mati, gospodinja). Ker se s šolanjem in zaposlovanjem
razlike glede na družbene vloge manjšajo, bi morale prihajati v ospredje bolj
razlike, povezane z drugačno psihično strukturo žensk. Anketa je dala nekaj
zanimivih osvetlitev tega odnosa.
Na splošno so ženske nekoliko religioznejše; vendar razlike niso tako iz-
razite, da bi spremenile osnovna razmerja.
Ali se ima za religioznega:
Pri tem sta skrajni skupini (»cerkveno konformni« in »nasprotniki reli-
gije«) enako številni pri moških in pri ženskah; razlike so med zmernimi sku-
pinami: »nekonformistično religioznimi«. in »nereligioznimi«; razlike so tudi
znotraj skupine neopredeljenih: pri ženskah so to v veliki večini neodločene
v ožjem pomenu besede, pri moških pa je kar polovica »ravnodušnih«.
Zanimive so tudi razlike, ki kažejo na različno strukturo religioznosti.
Največje so razlike med moškimi in ženskami glede na:
— molitev (16 "/o več žensk moli);
— udeležbo pri obredih (10—11 "/o več v prid ženske religioznosti);
— po lastni izjavi je le 8—9 "/o več žensk religioznih kot moških.
Glede sprejemanja konkretnih religioznih predstav so razlike še manjše.
Ženske npr. skoraj popolnoma enako ocenjujejo cerkev kot moški; enako je
z vero v Kristusa ali v čudeže.
S tega vidika je zanimivo tudi razmerje med gimnazijami in tehniškimi
šolami. Čeprav v 4. razredih gimnazije izrazito prevladujejo ženske (64 "/o),
medtem ko jih je v 4. razredih tehniških šol le 22 »/o, so dijaki tehniških šol
v splošnem nekoliko religioznejši kot gimnazijci. Vpliv različnega tipa šole in
različnega socialno kulturnega izvora dijakov obeh tipov šol (o tem kasneje)
hitro odtehta večjo žensko nagnjenost k religioznosti.
105
Verska vzgoja — vernost v družini
Vernost domačega okolja nasploh oziroma verska vzgoja posebej najbolj
neposredno in najbolj očitno vplivata na to, ali je neki dijak religiozen ali ne
(na obravnavani ravni cerkvene religioznosti!).
Korelacijo lepo pokaže že zelo površen kazalec verske kulture v družini
(ki pa je hkrati za razliko od drugih dokaj »objektiviran«):
Ali naredite doma jaslice (v Vo):
Iz dosledno nereligioznih družin praktično ni religioznih, toda tudi iz dru-
žin s samimi »trdnimi verniki« ni nereligioznih, čeprav to velja v manjši
meri: dokaj je že neodločenih. Pojav mlačnih poleg trdno verujočih že vpliva
na pojav močne skupine neverujočih, zlasti pa na premik od cerkveno-kon-
formnih k nekonformističnim vernikom.
Religiozni izhajajo
iz pretežno religioznih družin......83 "/o
iz družin z mlačnimi in nereligioznimi člani    9Vo
iz docela nereligioznih družin......0,6 "/o
(za druge ni mogoče ugotoviti)
Neopredeljeni izhajajo
iz pretežno religioznih družin...... 45 V«
iz družin z mlačnimi in nereligioznimi člani 38 Vo
iz docela nereligioznih družin...... 6%
neugotovljeno............ 11 Vo
Izrazit je celo že vpliv neverujočega člana v sicer povsem religiozni dru-
žini, kjer sta religiozna tudi oba od staršev.
Žal je druga skupina premalo številna, da bi dovolila statistično zaneslji-
vejše sklepanje, vendar ima v sklopu celotne problematike svojo težo.
Ker »mlačni« verniki in neverujoči prevladujejo tudi med starši, tako da
je kompaktno trdno verujočih družin le 12 Vo, je vsaj med gimnazijci priča-
kovati še nadaljnje močnejše rekrutiranje nereligioznih tudi iz sicer deloma
religioznih družin.
108
Neposredna verska vzgoja je le del celotne verske kulture družine. Po
izjavah anketirancev se slika verske vzgoje pokriva s sliko religioznosti v dru-
žini; zato korelacij med versko vzgojo in vernostjo v družini na tem mestu
ne bi podrobneje prikazovali.
Ker so ocene dijakov o vernosti staršev in domači vzgoji lahko močno
subjektivne, jih je treba podpreti s podatki o krstu in birmi ter udeležbi pri
verouku (v osemletki) kot objektivnimi kazalci stopnje religioznosti v družini
(objektivnimi seveda v smislu stvarnih kazalcev, ne v smislu točnih, za-
nesljivih).
Od tistih, ki so hodili k verouku v osemletki, jih je torej 60 o ostalo
religioznih, 23 */o je neodločenih, 18 "/o je postalo nereligioznih. Podatek kaže,
da se že v osemletki v grobem ustalijo glavna razmerja med religioznimi in
nereligioznimi, da nadaljnji razvoj sicer dela v škodo religioznosti, vendar ne
vodi do bistvenih premikov. Obisk verouka v gimnaziji je že v večji meri
izraz zavestne religioznosti, še bolj pa zanimanja in težnje, razčistiti odnos do
religije. Izredno zanimiv je podatek o tistih, ki so z veroukom v gimnaziji
prenehali (čeprav je žal številka tako nizka, da je nevarno delati iz nje za-
nesljive zaključke): od 30 takih anketirancev jih je le nekaj več kot polovica
(17) ostalo religioznih (celo manj kot tistih, ki so obiskovali verouk le v osem-
letki in tam tako ali drugače »razčistili« svoj odnos do religije), 5 jih je ne-
odločenih, 4 so nereligiozni in 4 celo nasprotniki religije. Od tistih, ki verouk
obiskujejo še v času anketiranja, jih je 63 "/o cerkveno-konformnih, 25*/» ne-
konf ormističnih in 10 °/o neodločenih.
Izobrazba staršev
Natančnejšo sliko o razmerju med izobrazbo in religioznostjo bo pokazala
anketa Javno mnenje 1968. Dejstvo je namreč, da je vsaj v zahodnoevropskih
deželah inteligenca (razen ozkega .sloja humanistične) bolj religiozna, vsaj bolj
religiozno kultivirana in povezana s cerkvijo kot delavski razred in »nižji
107
sloji«. Pri nas in v socialističnih deželah je, kot vse kaže, stanje obratno; toda
že to govori, kako je izobrazba sama po sebi v odnosu do religije izrazito dvo-
rezen dejavnik. Izobrazba (višja) je v splošnem bolj pot v vodstveno strukturo
(»zgornji sloj«) neke družbe in od ideologije te strukture in s tem »oficialne
družbe«, njenega odnosa do religije in cerkve, je v dokajšnji meri odvisna tudi
korelacija med izobrazbo in religioznostjo. (Izobrazba sama po sebi pa nedvom-
no vpliva na tip religioznosti, vsebino religioznih predstav ipd.)
V osnovi bi lahko pri nas sklepali, da je iz družin z višjo izobrazbo manj
religioznih, da pa zveza nikakor ni enostranska.
Prikazali bomo le nekaj najkarakterističnejših skupin glede na izobrazbo:
Razmerje vas — mesto
Razlika med vasjo (bolj religiozno) in mestom (manj religioznim) je dolgo
znana. V novejšem času jo potrjujejo na Zahodu s številnimi študijami, ki
kažejo — vsaj kar zadeva udeležbo pri obredih — skoraj premočrtno pove-
zanost: večji kraj — manjša udeležba pri verskih obredih. Podrobnejše študije
sicer ugotavljajo, da ta zveza ni vedno nujna; poznamo okolja, kjer so mesta
bolj religiozna od zaledja. Vendar v splošnem omenjena razlika vseeno obstaja.
Potrjuje jo tudi naša anketa:
Očitno se v manjših krajih (do 2000 prebivalcev) udeležujejo obredov tudi
praktično vsi neopredeljeni, medtem ko v večjih krajih le še del. (Zopet ena
od značilnosti mest.)
Zanimiva ie orimeriava slede svetovnega nazora:_____ .
Pomembni sta dve ugotovitvi:
1. nesporno upadanje katoliške svetovnonazorske opredeljenosti z veča-
njem naselja;
2. upadanje marksistične opredelitve v Ljubljani in Mariboru.
V splošnem obe ugotovitvi potrjujeta tezo o upadanju klasične svetovno-
nazorske opredeljenosti sploh v razmerah velikomestnega »sodobnega življenja«.
Poenostavljeno bi lahko rekli, da je center katolicizma vas, marksizma pa
srednje velik industrijski center.
Kaj je neposredno tisto, kar najbolj vpliva na omenjene tendence v upa-
danju religioznosti, je težko reči. Tudi anketa kaže, da se v mestu kumulira
visoka izobrazba (34 "/o družin z visoko izobrazbo v Ljubljani in Mariboru,
5 "/o v krajih do 2000 prebivalcev); uslužbenski poklic z vsaj srednjo izobrazbo
108
(52 "/o takih v Ljubljani ali Mariboru, le 17 »/o v kraju do 2000 prebivalcev);
v slednjih je 20 Vo kmetov in 26 Vo delavcev, medtem ko je v Ljubljani le
13 "/o delavcev in 2 "/o kmetov (periferija); več je tudi članov ZK itd. Med
kraji z nad 10.000 prebivalci v anketi imajo največjo težo industrijski centri
Celje, Kranj, Koper, Jesenice, Trbovlje — od tod verjetno tudi »nepravilnost«
v trendu. V teh krajih je celo več članov ZK kot v Ljubljani ali Mariboru
(45 o, o družin z vsaj enim članom med starši proti 42 Vo takih družin v Ljub-
ljani ali Mariboru).
Poleg omenjenih obstoje še drugi dejavniki manjše religioznosti mest.
Naj omenimo le še enega: medtem ko je cerkev na vasi in v manjših krajih
v preteklosti uspela organsko vključiti religijo v sklop ljudske kulture in na-
čina življenja in mu celo dati svoj pečat, pa v mestih, ki so doživela hiter
razvoj ali celo nastala na novo, tega iz različnih razlogov ni več mogla. Ljudje,
ki so se preselili v mesta iz vaškega okolja, so v mestih v dobršni meri hkrati
z vaškim načinom življenja zavrgli, pozabili tudi svojo religioznost, ki je bila
njegov sestavni del. Obstoječi cerkveni organizaciji v mestih ne uspeva pri-
tegniti vse priseljence, čeprav se za to v novejšem času zelo trudi, upajoč, da
bo z utrditvijo mesta in integracijo priseljencev vanj tudi cerkev znova dobila
vsaj del tiste vloge, ki jo je imela na vasi (pri nas je tak primer Nova Gorica,
Koper, Izola). Podatki vsekakor kažejo, da cerkev tudi v mestih računa na del
prebivalstva. (Nemški religiozni sociologi govorijo o 35 */o ljudi, ki da bodo
ostali povezani s cerkvijo tudi v razmerah industrijske družbe.)
VSEBINA RELIGIOZNE ZAVESTI
V anketi smo poskušali preveriti tudi hipotezo, da doživlja danes tradicio-
nalno krščansko formulirana religioznost (religiozne predstave) krizo in razkroj,
tako da bi dejansko le za del religioznih danes lahko rekli, da so krščansko re-
ligiozni (ne glede na to, kaj sami mislijo o sebi). Pri tem se različne religiozne
predstave kažejo kot različno odporne. Kot najodpornejša velja vera v Boga,
izrazito krizo pa doživlja vera v posmrtno življenje, pekel, Kristusovo božan-
stvo in čudeže. Tudi sama predstava o Bogu ne ustreza več tradicionalni
krščanski predstavi.
Da je Bog ustvaril svet, je odgovorilo z nedvoumnim da 12 "/o anketiran-
cev; da ne, a da dopušča to možnost, 14 V»; odločno ne 34 Vo; za 28 Vo je vpra-
šanje »nesmiselno«, 10 "/o jih ne ve.
Da Bog posega in na neki način vodi dogajanje v svetu, meni 9 °/o anke-
tirancev, te možnosti ne izključuje 13 Vo, veruje v Boga, toda ne v njegovo
vodstvo dogajanja v svetu 8 "/o, ni razmišljalo oziroma sploh ne veruje v Boga
68 Vo.
Tako rekoč najmanj anketirancev je prepričanih v trditev o božjem izvoru
osnovnih moralnih norm. Skupaj z večinskim mnenjem (tudi religioznih anke-
tirancev), da morala ni nujno povezana z religioznostjo, ter skupaj s krizo vere
v »pekel« kot eno od sankcij moralnih norm, nam to kaže na naraščajočo avto-
nomizacijo morale nasproti religiji v sodobni kulturi. To potrjujejo tudi druge
študije in raziskave. Prav zveza med religijo in moralo pa je religiji v pre-
teklosti omogočala, da je bila tako rekoč dominantna oblika družbene zavesti.
Kot bomo videli, tudi danes večina religioznih navaja kot glavni pomen (svoje)
religioznosti to, da je napotek in pomoč za »pravilno in pošteno življenje«; toda
pri tem ne gre več toliko za povezanost morale z religijo kot za reduciranie
religije oz. cerkvenega nauka na »moralo« in moralni nauk (»etizacija« re-
ligije.)
109
MOTIVACIJA RELIGIOZNOSTI IN ATEIZMA
V anketi smo postavili nekaj vprašanj tudi o tem, kako religiozni in
ateisti motivirajo svoje stališče, čeprav je bila anketa usmerjena v celoti bolj
v kaj, kako, koliko kot v »zakaj«. Za večje približanje svetu motivacij bi
rabili obsežnejši psihološki aparat; poleg tega pa je za to izrazito primernejša
anketa z odprtimi vprašanji.
Na vprašanje, ki smo ga postavili religioznim, »kaj ti pomeni vera«
(vprašanje 43), smo dobili naslednjo razporeditev odgovorov: (vsak anketiranec
je lahko obkrožil dva odgovora; navedeni so le povzetki dejanskih formulacij):
1. moralni nauk (opora za »pravilno in pošteno življenje«) .... 38 "/o
2. notranja potreba (brez vere notranje prazen, izgubljen, utesnjen) 25 "/o
3. pomoč pri premagovanju življenjskih težav........ 18 ^/o
4. narodna in družinska tradicija............. 17 '/o
5. najboljša »filozofija« (najboljši odgovor na vprašanje, od kod
svet, človek, moralni red)............... 14*/o
6. duhovna skupnost — cerkev............. 6 */o
7. upanje v posmrtno življenje.............. 3 "/u
(»težko bi odgovoril«)................ 13 ^/o
ne ve, ni razmišljal................. 16 */o
drugi, samostojno oblikovani odgovori.......... 6 "/»
Primerjava posameznih skupin religioznih ter neodločenih (cerkveno-kon-
formnih, nekonformistično religioznih in neodločenih) pokaže:
1. Povsod absolutna prednost »opore morali« kot motiv religioznosti (44*/»,
44 »/o, 17«/o).
2. »Morala« se pri cerkveno-konformnih (ki so tudi v večini intenzivneje
religiozni) povezuje enakovredno z »notranjo potrebo« (44 Vo) in »najboljšo
filozofijo« (37 °/o), pri skupini nekonformističnih pa z »notranjo potrebo« (26 "/o)
in »tradicijo« (24 "/o), medtem ko »filozofija« zgubi na teži (le 10 ",'o). Podobno
je pri »neodločenih«, le da tu skoraj povsem izgine tudi že »notranja potreba«
(7 "/o); ostane le tradicija. Vzporedno s tem narašča število tistih, ki razmišljajo
o lastni religioznosti (O "/o, 10*/», 35 */o). Polovica nekonformističnih in skoraj
2/3 neodločenih se izreka bodisi za tradicijo bodisi svojega odgovora ne uspe
opredeliti — torej ima v bistvu nereflektiran odnos do lastne religioznosti.
3. Dokaj trdno se drži religija kot »pomoč pri premagovanju življenjskih
težav« (25 Vo, 21 */o, 10 "/o — vedno na četrtem mestu).
4. Skoraj brez teže je »vera v posmrtno življenje«; enako velja za religijo
kot duhovno skupnost.
Pri večinski skupini religioznih (nekonformističnih) ima religija v zelo
majhni meri eksplikativno funkcijo (formulirano v vprašalniku kot »religija
ja zame predvsem najboljši odgovor na vprašanje, od kod svet, človek, duh,
moralni red«). Proti taki religioznosti polemika s stališča »znanstvenega sve-
tovnega nazora« očitno ne more imeti dosti učinka.
Ne smemo pozabiti, da gre pri zgornjih odgovorih za anketirančeve racio-
nalizacije lastnih motivov za religioznost; nimamo merila, da bi sodili, koliko
se ti odgovori prekrivajo z dejanskimi globljimi motivi, zlasti ne, ker so bile
variante odgovorov že vnaprej formulirane. Odgovori nam tako služijo bolj
za dopolnitev slike tipov religioznosti kot za stvaren odgovor na vprašanje
o dejanskih osebnih motivih za religioznost.
Nereligiozni so odgovarjali na analogno vprašanje: »Kaj jim pomeni ate-
izem; v čem vidijo njegovo prednost pred religijo« in vprašanje »Zakaj zavrača
religijo«.
11 f>
Na vprašanje »Kaj ti pomeni ateizem, v čem je zate predvsem prednost
ateizma pred religijo,« so imeli anketiranci na razpolago naslednje možne
odgovore (lahko so obkrožili hkrati dva odgovora — v oklepaju odstotek do-
bljenih »glasov«):
1. »Le ateizem v polni meri izraža zavest, da človek (oz. človeštvo) je in
mora biti sam gospodar samega sebe in graditelj svojega sveta: le taka zavest
omogoča resnično svobodno, odgovorno in odprto človekovo delovanje in mu
daje smisel.« (44 "/o)
2. »Ateistični nazor je laže združljiv z znanostjo o naravi in človeku ter
z doslednim znanstvenim mišljenjem.« (35 "/o)
3. »Ateizem je bolj dosleden, bolj brezkompromisen; bolj brez iluzij in
lepih, a nestvarnih upanj odgovarja na osnovna človekova vprašanja.« (22 "/o)
4.—5. »Najnaprednejša družbena gibanja v novejši zgodovini so bila in so
ateistična; ateizem in ne religija je v našem obdobju glavni nosilec in spodbud-
nik napredka.« (11'"/o)
4.—5. »Nereligiozen posameznik je svobodnejši pri svojih dejanjih; ni
vezan s tolikimi zapovedmi, prepovedmi in predsodki kot religiozen.« (11 Vo)
»Pravzaprav bi težko povedal, toda težko si predstavljam sebe drugače
kot ateista, kot nereligioznega. (15 "/o)
Drugi odgovori (7Vo).
Na vprašanje, kaj (nereligiozne) anketirance navaja, da zavračajo religijo,
so anketiranci odgovarjali takole:
1. religija je preveč polna protislovij in zastarelih nazorov — 37 Vo
2. ne vem dosti o religiji, a ne čutim nobene potrebe po njej — 29 "/o
3. religija mi je tuja, brez smisla, nič mi ne pove — 19 Vo
4. njene posledice so negativne — 4*/o
5. ne ve, ni razmišljal — 9 Vo
6. drugi odgovori — 2Vo
Skupaj 100 Vo.
Cim manj verske vzgoje so imeli nereligiozni anketiranci, tem bolj po-
udarjajo, da jim je religija tuja.
Podobno razmerje nam kaže primerjava glede na kraj prebivanja.
POVZETEK
1. Poročilo se nanaša na sociografski opis dela z anketo dobljenih podatkov
o religioznosti gimnazijcev-četrtošolcev.
2. Razširjenost religioznosti — opazovane preko različnih kazalcev: lastne
izjave, posameznih elementov religioznih predstav in vedenja ter udeležbe
pri cerkvenih obredih kaže naslednjo sliko: nekaj več kot polovica — 50 do
60 "/o nereligioznih, 1/4 religioznih, 1/5 neopredeljenih. Okrog 10 Vo je inten-
zivno religioznih dijakov. Med dijaki je malo izrazito odklonilnih stališč do
religije (le 12 "/o se jih je proglasilo za nasprotnike religije, le 2 "/o menita, da
je religija škodljiva), toda malo je tudi takih (tudi med religioznimi), ki go-
vore o nujni potrebnosti religije, zlasti pa cerkve (4 Vo).
3. Sodeč po različnih kazalcih — udeležbi pri obredih in verouku, branju
verskega tiska, stikih z duhovniki in različnih lastnih izjavah, je s cerkvijo
tesneje povezanih kakih 10 do 15 "/o dijakov. Vendar ta povezanost ne pomeni
tudi že nekritičnega sprejemanja cerkvenih naukov, religioznih in nereligioznih.
111
v nazorih, ki jih cerkev danes najbolj propagira —■ o spolnih odnosih pred
poroko in o družini •— ji npr. ne sledi niti večina zelo ozke skupine dijakov,
ki še obiskujejo verouk, in ravno tako relativno ozke skupine, ki se sama šteje
za »prepričane katoličane«. Le 14 Vo dijakov ima cerkev za božjo ustanovo,
toda več kot 2/3 teh ugotavlja, da je kljub temu upravičena kritika njenega
ravnanja.
4. Dekleta so nekoliko bolj religiozna od fantov, vendar ne toliko, da bi
bila pri njih osnovna razmerja med vernimi in nevernimi drugačna kot pri
fantih. Vpliv različne družinske sredine in socialno-kulturnega okolja hitro
odtehta večjo nagnjenost deklet k religioznosti. Na splošno lahko ugotavljamo,
da je iz družin z višjo izobrazbo več nereligioznih; ravno tako iz Ljubljane in
Maribora ter industrijskih centrov — krajev z nad 10.000 prebivalci. Najbolj
očitna in neposredna pa je zveza med religioznostjo v družini in religioznostjo
dijakov: iz kompaktno trdno verujočih družin praktično ni nevernih dijakov,
kvečjemu »neopredeljeni«; ravno tako iz nereligioznih družin praktično ni
religioznih — pač pa se iz versko mešanih družin in družin s pretežno mlačnimi
verniki v vedno večji meri rekrutirajo nereligiozni dijaki.
5. Anketa potrjuje hipotezo o praznjenju tradicionalnih religioznih pred-
stav: čeprav vsi, ki se imajo za religiozne, izjavljajo, da verujejo v Boga, pa
jih nekaj manjši odstotek veruje v Kristusovo božanstvo, posmrtno življenje,
čudeže, božji izvor norm itd. Tudi predstava o Bogu odstopa od tradicionalne
formulacije.
6. Religiozni anketiranci vidijo v svoji veri predvsem oporo in navodilo
za moralno življenje. Pri intenzivneje religioznih se to veže tudi z občutkom
»notranje potrebe po veri«. Opazna je razlika med manjšo skupino, ki oba
zgornja elementa povezuje s pojmovanjem religije kot najboljšega odgovora
na vprašanje, od kod svet — človek — red, in večinsko skupino religioznih,
ki ju povezuje z družinsko tradicijo. Dobršen del religioznih, zlasti pa ne-
opredeljenih ne razmišlja o pomenu svoje religioznosti.
Ateisti navajajo kot razlog zavračanja religije njeno protislovnost in ra-
zumsko nesprejemljivost ali pa to, da jim je enostavno tuja in da ne čutijo
nobene potrebe po njej. Slednji prevladujejo med anketiranci brez religiozne
vzgoje; tisti, ki so imeli več religiozne vzgoje, bolj poudarjajo protislovnost
religije. Pomen svojega ateizma vidijo ateisti največkrat v tem, da izraža
zavest, po kateri človek je in mora biti (postati) gospodar samega sebe in
svojega sveta; na drugem mestu navajajo lažjo združljivost ateizma z zna-
nostjo, mnogi pa vidijo prednost ateizma tudi v tem, da je bolj brezkompro-
misen in da bolj brez iluzij odgovarja na osnovna človeška vprašanja.
112
Problemi, Ljubljana, vol. 7, št. 73—74, str. 113—136
Spomenka Hribar:
Vrednote mladih
Sinopsis
HRIBAR, Spomenka: The Evaluation of the Young.
Problemi, Ljubljana, Vol. VII, No 73—74, p. 113—136
The analysis is an interpretation of the answers in
the questionnaire about the socio-political values of
the young which were compiled by the Institute of
Sociology and Philosophy of the University of Ljub-
ljana in April and May 1968. The results of the answers
reveal the présent truth about the young generation,
as it is evident from the structure of the thought of
the young in their direct answers to such questions as
»what (who) is man?«, »what is his essence?». In this
way the analysis is concerned above all with the
problem of man's future, his wishes, fears, the admira -
tion of youth, the conception of work, and the attitude
of the young towards religion.
Sinopsis
HRIBAR Spomenka: Vrednovanje mladih, Problemi,
Ljubljana, vol. 7, br. 73—74, str. 113—136
Analiza je interpretacija ankete o društveno-politič-
kim vrednostima mladih, koju je sproveo Institut za
sociologiju i filozofiju Univerziteta u Ljubljani, aprila
i maja 1968. Rezultati ankete otkrivaju stvarnost vre-
mena današnje mlade generacije koja se vidi iz struk-
ture mišljenja omladine u vezi s neposrednim odgovo-
rom na pitanje: šta (ko) je čovek, šta je njegova
suština. Analiza ovim uglavnom razmatra problem
budućnosti čoveka, želje, strah, divljenje omladine,
shvatan,;3 rada i odnos mladine prema rehgiji.
UVODNE MISLI
Pričujoči del interpretacije anketnih rezulta-
tov ankete »Vrednote mladih« je oprt na zbranih
rezultatih po posameznih vprašanjih, tj. na totalih.
Rezultati so sortirani le po anketiranih skupinah in
po spolu.
Ta del interpretacije bo osvetlil t. i. »osebne
vrednote« mladih. Izraz »osebne vrednote« je ne-
utemeljen, svoj ркзтеп ima le kot operativni pojem
in označuje tiste vrednote, ki s političnim vredno-
tenjem nimajo neposredne in jasno razvidne zveze.
Ta del interpretacije bo zajemal odgovore na vpra-
šanja o smislu življenja, o ciljih, ki jih ima določen
subjekt, raziskovanje slike bodočnosti, ki jo ima
mladina, ter vloge, ki si jo zastavlja mladina pri
graditvi bodočnosti; nadalje raziskovanje idealov
posameznikov ter nato želja v osebnem življenju. Iz
teh vprašanj bomo skušali dobiti subjektivno sliko,
ki jo imajo mladi o sebi. z nakazovanjem nekaterih
konfliktnih situacij pa bcmo skušali prikazati nji-
hovo zavzetost za izražene cilje ter njihov dejanski
cdnos do ožje in širše pojmovanega okolja.
Pričujoča interpretacija bo potemtakem skušala
poiskati tiste osebnostne predpostavke, tiste značil-
nosti mladih, ki so osnova za razumevanje odnosa
mladine do konkretnejših družbenih pojavov. Išče-
mo torej temeljno strukturo odnosov, iščemo res-
nico časa, kot jo izraža in kot jo živi današnja
mladina.
Kaj je to resnica časa? Resnica časa je za meto-
dologijo, kakršno ima razvito sociologija ali prav-
zaprav katerakoli znanost, nekaj neoprijemljivega,
nekaj, kar se ne da definirati, ker se pač ne da iz-
meriti. Nekaj takega, kot je resnica časa, lahko za-
jame v svoje pojme filozofija. Ker pa smo na pod-
ročju rezultatov ankete in s tem na področju •soci-
ologije, znanosti, se bomo pač resnici časa poskušali
približati po bolj ovinkasti poti. Prav zato, ker ho-
čemo definirati tudi kvalitativno in ne le kvantita-
tivno, bomo večjo pozornost posvetili opisnim od-
govorom anketiranih, ki često postavljajo pred ra-
ziskovalca strukturo mišljenja in strukturo odnosa
mladih ljudi do samih sebe, do s\'ojega sveta na-
tančneje in precizneje, kot to more storiti kateriko-
li podatek.
Kaj je torej resnica časa? Resnica časa je odgo-
vor na vprašanje: kdo (ali) kaj je človek. Takšnega
vprašanja anketirani populaciji resda nismo zasta-
vili, toda odgovore smo vendarle dobili in jih bomo
skušali prezentirati v tem delu intei-pretacije.
Kaj je to mladina? Osnovni znak, ki loči mladino
od vseh drugih ljudi, je njihov čas, to je starost ali
bolje mladost. Mladina so ljudje, stari od—do; v
našem primeru je starost anketirane mladine od 16
do 24 let. Vsi drugi znaki, ki naj bi opredeljevali
mladino kot mladino, so sekundami, družbeno-si-
stemskega. ideološkega značaja ali preprosto znan-
stvene predpostavke. Edino določena starost, čas
je tisto »objektivno«, po čemer se mladina loči
od drugih ljudi in le-ti od nje. Človek namreč sa-
mega sebe razume in vidi iz svojega časa. iz svoje-
ga dojetja časa, iz časa. v katerem v resnici svoje
biti je. Resnica časa sama je del človekovega časa,
del človekovega sveta. To, da je človek pripadnik
te ali one skupine, sloja, da ima takšne ali drugač-

ne pogoje za šolanje, samoupravljanje itd., je le po-
sledica in obenem sestavni del našega časa. In v os-
novnih konturah dojeti čas je resnica časa. Ko go-
vorimo o osnovnem, mislimo s tem na tisto, kar
tvori nečemu strukturo, kar dela, da nekaj je to,
kar je.
Kakor je torej naš cilj po svoji naravi raznoro-
den, takšna bo tudi naša metoda uresničevanja tega
cilja. V tem delu interpretacije se bomo torej po-
služevali tako sociološke metode razlage kot tudi
filozofske; kvantitativne in kvalitativne.
In končno, kaj je vrednota? Za znanost je vred-
nota mirujoča točka vrednotenja. Znanost govori o
procesu, o vrednotenju. Vrednota je za znanost
analogno le presek, točka procesa vrednotenja. Pro-
ces vrednotenja pa lahko shematično označimo kot
več-manj zaželen objekt (ali karkoli). Vrednote so
odnosi znotraj odnosa več-manj. Ta odnos oziroma
ti odnosi se lahko numerično računajo, saj jim je
kvantitativnost osnova (odnos več-manj).
Za filozofijo je vrednota kot vrednota ontološko
utemeljena. Prva ali osnovna vrednota je bit, ali
obratno, bit (neko bivajoče, ki je prevzelo vlogo
biti) je tudi osnovna vrednota in kriterij vsem osta-
lim vrednotam. Vrednote so le toliko vrednote, ko-
likor participirajo na tej osnovni vrednosti. V in-
terpretaciji bomo zasledovali vrednoto tako, kot jo
opredeljuje znanost, sociologija. Resnica časa. ka-
teri bomo tudi sledili, pa seveda ne spada med
vrednote.
ČLOVEKOVA PRIHODNOST
Da bi ugotovili, kako resnica časa zveni v poj-
movanju človekove prihodnosti, smo anketiranim
postavili naslednje vprašanje:
Ali bo človeštvo s pomočjo napredka (znanosti
itd.) kdaj doseglo človeka zares vredno življenje?
1. človek že živi sebe vredno življenje
2. da, doseglo ga bo še v času mojega življenja
3. da, doseglo ga bo v daljni prihodnosti
4. ne verjamem, da ga bo človeštvo kdaj doseglo
5. ne vem. to vprašanje me ne zanima
Statistični rezultati odgovorov, gledani v p>oprečju
celotne anketirane skupine, kažejo naslednjo sliko:
modus vseh odgovorov je pri 3. modaliteti: da, do-
seglo ga bo v daljni prihodnosti (moški 38,5 odstot-
ka, ženske 34.3 odstotka, skupaj 36,5 odstotka).
Na drugem mestu je po številu obkroženj 4. moda-
liteta: človek že živi sebe vredno življenje (skupaj
doseglo (moški 31,6 odstotka, ženske 29,9 odstotka,
skupaj 30,8 odstotka). Na tretjem mestu je 1. moda-
liteta: človek že živi sebe vredno življenje (skupaj
14,5 odstotka).
Med posameznimi skupinami ni posebnih razlik
v odgovorih na to vprašanje, le pri skupini usluž-
bencev in delavcev je bilo največje število obkro-
ženj pri modaliteti: ne verjamem, da ga bo člov^
štvo kdaj doseglo (uslužbenci 41,0 odstotkov,
delavci 31,0 odstotkov) in je 3. modaliteta: da, v
daljni prihodnosti, na drugem mestu.
Pri vseh drugih skupinah je 3. modaliteta: da,
doseglo ga bo v daljni prihodnosti, na prvem me-
stu, podatki za 4. modaliteto (ne verjamem), pa
povsod dokaj tesno slede. Posebnih razlik med spo-
loma pri odgovorih na to vprašanje ni bilo opaziti
oziroma so premalo izrazite, da bi lahko napravili
kakršnekoli sklepe na tej osnovi.
V splošnem lahko rečemo, da se pričakovanje iz-
polnitve človeškega življenja v človeka res vredno
življenje prenaša v daljno prihodnost in da temu
tesno sledi nevera v izpolnitev samo. Prihodnost
je postala tako daljna, da že neopazno prehaja v
neobstojnost in nerealnost. »Vera« se spreminja v
>nevero«.
Kaj je človeka zares vredno življenje? Tega nis-
mo definirali iz dveh razlogov: kaj je to lepota, člo-
vek, »je«, življenje, človekovo dostojanstvo itd., to
so termini, ki se kot megla vlačijo v samorazumlji-
vost vsakdanjega govora in samorazumevanje člo-
veka. Pod temi termini si vsak človek »nekaj pred-
stavlja«, ima »nedoločen občutek, kaj je to« itd.
Vprašanje smo gradili na tej samorazumljivosti za-
to, da bi morda dobili določnejši odgovor: kaj si
predstavlja mladina, ki smo jo anketirali, pod člo-
veškim dostojanstvom oziroma pod življenjem, ki
naj bi bilo vredno človeka.
V raziskavah stališč in mnenj anketiranih je še
posebej zanimiva tista skupina, ki nekako odstopa
od nekega napisanega in ustaljenega ali nenapisa-
nega poprečja, skratka, skupina »ne«; v tem pri-
meru tisti, ki ne verjamejo v lepšo, človeka vredno
prihodnost, kar je isto kot človeka vredno življe-
nje. Da bi zajeli raznolikost vzrokov takega odgo-
varjanja, smo postavili naslednje vprašanje z mo-
dalitetami :
Ce ne verjamete v lepšo (človeka vredno) prihod-
nost, zakaj ne?
1. ker bodo zmeraj tudi slabi ljudje
2. ker tega na zemlji ni mogoče doseči, ampak je
3. dosegljivo v nebesih (v onostranstvu)
4. ker človek ni nikoli zadovoljen in hoče zmeraj
nekaj boljšega
5. drugo; opišite
9. človek že živi sebe vredno življenje, človeštvo
bo to doseglo, ne vem
Rezultati odgovorov so nam pokazali, da je 67"/»
moških in 70 "/o žensk, skupno torej 68.5 "/o (gleda-
no v poprečju vseh anketiranih skupin) obkrožilo
9. modaliteto — izključevalno. Modus tistih odgo-
vorov, ki so dejansko odgovarjali na to »ne« vpra-
šanje, pa je, gledano v poprečju vseh anketiranih
skupin, 4. modaliteta: ker človek ni nikoli zado-
voljen in hoče zmeraj nekaj boljšega (M 17,1 "/o, Z
19,3 «/,->, SK 18,1 «/o).
Na drugem mestu je 1. modaliteta tako v po-
prečju vseh skupin kot tudi v poprečju posamez-
nih skupin.
S povpraševanjem po prihodnosti človeka smo
dobUi odgovor na vprašanje po bistvu človeka, na
vprašanje, kaj je to človek. Odgovor je impliciran
tako v statistično navedenih rezultatih kot tudi v
navedenih posameznih odgovorih. Oglejmo si ta od-
govor :
Ce sprašujemo po človeka zares vrednem življe-
nju, sprašujemo pravzaprav po tistem življenju, ki
je najbolj ustrezno človekovi naravi. Človekovi na-
ravi najbolj ustrezno življenje je torej tisto, ki naj-
bolj ustreza človekovemu bistvu. In ko sedaj spra-
114
šujemo po tem, če bo človek kdaj dosegel samega
sebe zares vredno življenje, sprašujemo, če bo člo-
vek kdaj dosegel svoje bistvo, se z njim »spojil«,
postal z njim nerazdružna enotnost, če bo kdaj ži-
vel svoje bistveno življenje.
Kakšni so odgovori? Kdaj bo človek dosegel in
živel svoje bistveno življenje? Modus odgovorov je
pri modaliteti: da, doseglo ga bo v daljni priiiod-
nosti, in tesno za njim: ne verjamem, da ga bo
človeštvo kdaj doseglo. Navidezno sta si moda-
liteti bistveno nasprotni. Vendarle se vprašajmo,
kaj je pravzaprav »daljna prihodnost«. Vzemimo
prihodnost kot najbolj in najmanj opredeljeno, kot
absolutno prihodnost. Kaj je to absolutna prihod-
nost? Je absolutna neskončnost, neopredeljenost.
Daljna prihodnost je prav tako neopredeljenost,
baljna neskončnost je lahko jutri, toda bolj ver-
jetno je, da je vedno jutri, vedno jutri, ali kakor
je opisal eden od anketiranih: »Do tedaj bo minilo
mnogo let.« Ta »mnogo« je neopredeljen prav tako,
kot je neopredeljen »kdaj« v 4. modaliteti. Le
kar se v tretji modaliteti pozitivno trdi, se v četrti
dvomeče zanika. Vsebina pa je ista.
In kakšno je tedaj bistvo človeka, ali bolje, kako
se kaže bistvo človeka? Bistvo človeka, kot veje iz
odgovorov anketirane populacije, je, da človek svo-
je bistvo živi, a ga vendarle nikoli ne doseže.
Oglejmo si nekatere opisne odgovore na vprašanja,
zakaj človek ne verjame tistega, kar ga po drugi
strani dela za človeka, ali kakor je formulirano
vprašanje: zakaj ne verjamete v lepšo prihodnost
človeka?
Ker je v vsakem človeku dobro in slabo.
Ker so prevelike razlike med ljudmi, ki se ne
bodo nikoli izravnale, ampak kvečjemu še povečale
(to velja za celotno človeštvo).
Ker človek ni nikoli zadovoljen (človek ni vre-
den človeka).
Ker ni popolnosti, ne bo človek mogel doseči
prave vrednosti.
Človeštvo še ni doseglo svoje zrele dobe.
Človek ne bo nikoli postal človek.
Človek človeku — zver.
Človek ne sme doseči svojih ciljev, ker 50 mu
želje in cilji gonilna sila.
Napredek le težko spreminja, še posebej celotno
človeštvo; kaj je sploh za človeka zares vredno
življenje?
Zato, ker je človek hkrati bog in nič, ker mu je
dano hkrati vse in nič, ker se z ničem nikoli ne bo
sprijaznil.
Ne da se odgovoriti, a človek mora verovati in
upati v boljše življenje.
Ker bo človeštvo s pomočjo napredka mučilo sa-
mega sebe.
Od danega položaja si nimamo ničesar več obe-
tati.
Vsak teh odgovorov nosi s seboj resnico časa, je
že resnica časa sama. Vsak tak odgovor zasluži po-
sebno interpretacijo, vendar bi zašli predaleč od
sociologije, če bi se hoteli podati na to pot. Osvet-
limo le, v čem je pravzaprav tisto in kaj je tisto,
kar smo imenovali resnica časa.
Kako človek vidi, razume samega sebe? Človek
bo v daljni prihodnosti dosegel samega sebe, svoje
bistvo, sebi primerno življenje. Dosegel ga bo v
daljni prihodnosti, kadarkoli ga bo (ne bo) dosegel.
Zakaj? Človek »ne sme doseči svojih ciljev, ker so
mu želje in cilji gonilna sila«. Človekove potrebe
so torej tiste, ki človeka bistveno opredeljujejo, ki
ga ontološko utemeljujejo in delajo človeka za po-
trebno bitje, bitje večnih potreb in večnih gonov
po zadovoljitvi teh potreb. S čim zadovoljuje člo-
vek svoje potrebe? Z delom. Človek je, kar je,
po delu kot svoji generični dejavnosti. Ce je bistvo
tisto, po čemer je nekaj, kar je, in je človek to, kar
je, po delu, potem je delo bistvo človeka, njegova
generična dejavnost. Vsakokratni človek je rezul-
tat dela vseh generacij pred njim in svojega last-
nega. Človek je človek v delu. Človek je ustvarja-
lec. Po delu je človek podoben bogu, ki ustvarja
in z ustvarjanjem prinaša bivajoče v luč pred ničem.
Človek je subjekt samega sebe in svojega sveta.
Postal je bog svojega sveta, ker je boga izrinil iz
svojega sveta, ker v prostoru njegovega, človeko-
vega ustvarjanja ni prostora še za boga. Toda v ti-
stem trenutku, ko bi se, hipotetično vzeto, ustavila
človekova dejavnost, ne bi človek uničil le samega
sebe, kot pravi Marx, temveč bi vse, kar je ustvaril,
ves njegov svet, proizvod človekovega dela, vse to
čudo, ki si ga je udomačil, vse bi postalo plen niča,
smrti. Zato mora človek neprestano samega sebe
potrjevati, neprestano »delati«, da se trga niču. Ne-
prestano si mora podrejati svet neznanih reči, ne-
prestano jih mora trgati niču iz ničenja. Prav zato
pa človek tudi nikoli ne doseže svojega bistva: ni-
koli ne more in »ne sme« postati tisto, po čemer je
omogočen. Da človek ostane človek, mora biti ved-
no v delu, vedno mora biti na poti do tistega, kar
je absolutno, delo kot tako, kar ga omogoča, ne mo-
re pa človek postati delo samo, kajti delo je njego-
vo bistvo, ki ga omogoča. Človek je vedno na poti
k svojemu bistvu, k totaliteti svojega bistva. S tem
ni rečeno, da je vsakokratni zgodovinski človek
ali posameznik brez-bistven, nebistven. Njegova
vsakokratna bistvenost je prav v tem. da je udele-
žen na svojem bistvu, ne da bi ga kdaj dosegel,
gledano v absolutnem.
Takšna je podoba človeka o samem sebi, takšen
je današnji človek. Prav isto strukturo pogleda na
človeka in na svet ima tudi Marx. Tudi po njego-
vem mišljenju je delo bistvo človeka, njegova ge-
nerična dejavnost. Seveda ne gre le za to in sploh
ne gre za to, da bi mišljenje anketiranih primerjali
z Marxovim in pri tem ugotavljali njihovo »pravo-
vernost«. Gre nam za to, da ugotovimo horizont,
v katerem se giblje današnje zrenje človeka na sa-
mega sebe, in če govorimo konkretno o mladini,
kako današnja mladina samo sebe vidi, samo sebe
razume in se morda tako tudi hoče. Ugotovili smo,
da je horizont tega mišljenja isti, kot ga zasledi-
mo pri Marxu in pri vsej klasični evropski misli
od Descartesa dalje. Pravimo isti, kar pa ne pomeni
enak. Vendar bi bili površni, če bi ostali zgolj pri
tem zaključku, zakaj v mislih: »Ne da se odgovoriti
(zakaj ne verujem v lepšo bodočnost človeka — op.
SH), a človek mora verovati in upati v boljše živ-
ljenje« ali »Ker bo človeštvo s pomočjo napredka
115
uničilo samo sebe« itd.; v teh mislih se budi nekaj,
česar tradicionalna filozofija ne pozna: ogroženost
človeka pred samim seboj in krčevito, brezglavo
verovanje v karkoli, da bi se človek rešil pred ni-
čem: »Zato, ker je človek hkrati bog in nič, ker mu
je dano hkrati vse in nič in ker se z ničem ne bo
nikoli sprijaznil.«
Interpretaciji je morda uspelo dokazati, da nave-
deni vprašanji nikakor nista biU zgolj formalni in
da tudi rezultati, ki smo jih dobili, odgovarjajo na
vse kaj drugega kot na vprašanje po golem opti-
mizmu in pesimizmu pri gledanju mladih v bodoč-
nost. V pojmovanju bodočnosti smo odkrili bistve-
ni okvir mišljenja mlade generacije, ki smo jo an-
ketirali. Struktura mišljenja pa je vse kaj drugega
kot goli optimizem ali pesimizem. Se več, o opti-
mizmu ali pesimizmu je sploh mogoče govoriti šele
in samo na določeni strukturi, na določenem nači-
nu mišljenja in sicer prav na takšnem, kot smo ga
prikazali. Ko govorimo o načinu mišljenja, s tem
seveda mislimo tudi na način »življenja« samega,
kajti mišljenje v svoji strukturi ne more biti nekaj
povsem drugega kot način prebivanja.
Toda kakšno zvezo ima ta razkrita struktura miš-
ljenja (mišljenja, ker pač govorimo o anketnih re-
zultatih) s stališči do Zveze komunistov? V imenu
česa nastopa Zveza komunistov? V imenu prihod-
nosti. V imenu tiste prihodnosti, v kateri bo člo-
vek postal človek, človekovo življenje vredno člo-
veka. Ni natančnega datuma, kdaj bo to, čeprav
že od Marxa sem poznamo za to izraz komunizem.
Toda čas sam je neopredeljen, prav tako. kot je
neopredeljen čas izpolnitve človeka v izjavah anke-
tiranih, namreč čas. ko bo človeštvo doseglo člo-
veka zares vredno življenje. Struktura odnosa
do človeka, do človekovega časa in bistva je torej
v anketnih rezultatih v osnovi ista kot pri
programu ZKJ. čeprav ni nujno v vseh potanko-
stih tudi enaka. Sele na tej isti osnovi je mo-
goče sploh govoriti o identičnosti in neidentičnosti
ciljev današnje mlade generacije in Zveze komu-
nistov. Prav ta osnova pa je tudi ista, ki smo jo v
osebnih vrednotah predvsem iskali in jo bomo še
nadalje iskali.
Pri sestavljanju anketnih vprašanj smo izhajali
iz predpostavke, da si ljudje žeUjo čimprej doseči
človeka vredno življenje.
Zanimalo nas je, kakšnih metod za dosego tega
cilja bi se poslužila večina anketiranih. Zato smo
postavili naslednje vprašanje z modalitetami:
KAKO BI NAJHITREJE DOSEGLI ČLOVEKA
VREDNO ŽIVLJENJE?
1. Ce ne gre drugače, je treba tudi s silo prepre-
čiti delovanje ljudem, ki se upirajo napredku.
2. Samo na miren način, brez nasilja je treba
preprečiti delovanje ljudem, ki se upirajo na-
predku.
3. Ljudi, ki se upirajo napredku, je treba pre-
pričati, da nimajo prav, in jih pridobiti.
4. Ljudi, ki se upirajo napredku, je treba pustiti
pri miru.
5. Drugače, kako?
9. Človek že živi sebe vredno življenje, člove-
štvo tega ne bo moglo doseči, ne vem.
Na to vprašanje je odgovarjalo 47,2 "/o anketira-
nih (52,8 "/o je namreč tistih, ki menijo, da človek
že živi njega vredno življenje oziroma da ne bo ni-
koli dosegel človeka vrednega življenja). Skoraj po-
lovica le-teh (22,7 "/e) jih meni, da je treba ljudi,
ki se napredku upirajo, prepričati, da nimajo prav,
in jih pridobiti. Na drugem mestu je, če gledamo
še nadalje v poprečju vseh anketh-anih skupin, mo-
daliteta 2: samo na miren način, brez nasilja, je
treba preprečiti delovanje ljudem, ki se napredku
upirajo (14,5 "/o).
Prav tako sta 3. in 2. modaliteta na prvih mestih
tudi v poprečju posameznih skupin (moški in žen-
ske).
Prva modaliteta: če ne gre drugače, je treba tudi
s silo preprečiti delovanje ljudem, ki se napredku
upirajo, je v poprečju cele anketirane populacije
dobila 4,6 «/» glasov (6,4 "/o moških in 2,7 »/o žensk).
Za to modaliteto se je odločilo, gledano po skupi-
nah, največ študentov (3 Vo), kmetov in srednje
strokovne šole (5,8 *•/» in 5 "/o).
Oglejmo si še nekaj opisnih odgovorov, ki nam
bodo razgrnili celo paleto zanimivih, navidez zelo
različnih mnenj in predlogov:
Kako bi najhitreje dosegU človeka vredno živ-
ljenje:
Da pustimo tako, kot je.
Kakor si kdo k srcu jemlje, tako se z njim ravna.
Ljudi je treba spametovati na kakršenkoli način.
Odvisno od situacije in od ljudi, ki sc upirajo
napredku.
Negativne ljudi je treba s silo odstraniti iz druž-
be.
Z razvojem.
Ce bi lahko spremenili človeka (v duhovnem
smislu)
Samo s temeljito enotno vzgojo mladih na ce-
lem svetu.
Ljudi je treba izobraziti do take stopnje, da bodo
napredek razumeli in ga zahtevali.
To bi bilo lahko, če človek ne bi ostal človek.
Vsaka država na svetu naj bo velesila.
Z dobro organizacijo v gospodarstvu.
Ce bi imeli delovni ljudje več možnosti pri sa-
moupravljanju.
Z višjimi plačami.
Zmanjšati davek od zemlje, potem je to mogoče.
Izkušnje kažejo, da je človeštvo le ob velikih pre-
tresih (vojnah I in II) naredilo ogromen korak na-
prej. To kaže, da še nismo zreli urediti se z mirnim
potom. Žalostno! Vojne se namreč zelo bojim.
Ukiniti družinsko življenje, »ljubiti« vsakega iz-
med nas, in človek bi moral biti brez čustev.
Iztrebiti vso človeško raso razen genijev.
Ali se lahko približaš obzorju?
To je trud brez uspeha.
Odgovori so zelo različni; kar jim je skupno, je
osnovni ton v vseh teh mnenjih :človek je ne-
kaj razpoložljivega; z ljudmi ravnamo
tako, kot to zaslužijo, prevzgajamo jih, spreminja-
mo; zvišujemo, znižujemo jim plače, davke, ukine-
116
mo lahko družinsko življenje, iztrebljamo rase itd.
Človek je postal nekaj tako razpoložljivega, kot je
kamen, ki ga lahko obdelamo, kot je katera-
koli stvar na tem svetu. Človek samega sebe tako
razume in se takega hoče. Znotraj te iste osnove pa
so seveda odgovori različni, razUčno relevantni
za politično akcijo, lahko jih različno okarakterizi-
ramo, kot okarakteriziramo tudi tiste, ki dajejo
kakršnekoli ideje. Ljudje se danes ločijo med seboj
po mnenjih, ki jih imajo o tem ali onem, in tudi
sami veljajo samo toliko, kolikor veljajo ta ali dru-
ga mnenja.
Ce gledamo različnost navedenih odgovorov, vidi-
mo, da se raztezajo od želje po status quo (da pu-
stimo tako, kot je) do fatalizma (to je ti-ud brez
uspeha). Pesimizem in optimizem sta se združila
v istem. Ce je želja po ohranitvi vsega takega, kot
je, izraz optimizma, in ugotovitev, da je vse to trud
brez uspeha, izraz pesimizma, sta resnično končala
v istem, saj oba zahtevata status quo, seveda iz
»različnega vzroka«.
Oglejmo si še, kaj bi lahko pomenilo tolikšno
nagnjenje anketirane populacije do prepričevanja
ljudi, da nimajo prav itd. (3. modaUteta). Kaj lah-
ko pomeni »prepričati«? Kako prepričati? Kdo bo
tisti, ki bo koga prepričal? Ali je resnično ves pro-
blem sveta v tem, da nekateri ljudje preprosto ne
razumejo, kako lepo bi bilo, če bi bil na zemlji
mir, če bi človek živel sebe vredno življenje? Kdo
je kriv, da je na svetu tako in tako in da ni druga-
če? Seveda človek. To je povsem konsekventno, če
vzamemo dejstvo, da je človek tisti, ki je subjekt
svojega sveta in ki zato nosi odgovornost, da je ne-
kaj tako in ne drugače. Vendarle je to mnenje do-
kaj površno, zakaj nobenega vprašanja, nobenega
namiga ni niti v opisnih odgovorih o možno-
stih, pogojih, t. i. objektivnih pogojih za
preobrazbo sveta. Rešitev vidijo predvsem v pre-
vzgoji, v duhovni spremembi ljudi.
Ko smo že pri obravnavanju načinov, ki mladini
najbolj ustrezajo pri reševanju družbenih proble-
mov, si oglejmo še, kakšen način življenja je zanjo
najbolj sprejemljiv. Da bi ugotovili to, smo posta-
vili naslednje vprašanje z modalitetami :
KATERI OD SPODAJ NAVEDENIH NAČINOV
ŽIVLJENJA JE ZA VAS BOLJ SPREJEMLJIV?
1. Zanimati se za vse stvari, ki imajo splošen
družbeni pomen; prizadevati si za reševanje skup-
nih zadev, čeprav se me neposredno ne tičejo; biti
koristen član družbe.
2. Skrbeti predvsem zase in za svoje najbližje,
ustvariti si čim ugodnejše življenje; čim manj se
ukvarjati z zadevami, ki se me neposredno ne ti-
čejo; reševanje skupnih zadev prepustiti drugim.
Na to vprašanje smo dobili naslednje rezultate:
zanimati se za vse stvari, ki imajo splošen družbeni
pomen; prizadevati si za reševanje skupnih zadev,
čeprav se me neposredno ne tičejo; biti koristen
član družbe — ta način je sprejemljivejši za 65,3 "/o
vseh anketiranih (65,5 »/o M in 65,1 «/o Z).
Skrbeti predvsem zase in za svoje najbližje,
ustvariti si čim ugodnejše življenje; čim manj se
ukvarjati z zadevami, ki se me neposredno ne tiče-
jo; reševanje skupnih zadev prepustiti drugim —
ta način življenja je sprejemljivejši za 31,9 */o vseh
anketiranih (31,6 «/o M in 32,2 «/e Z).
Med skupinami so precejšnje razlike. Medtem ko
se vajenska mladina, brezposelni in uslužbenci pri-
bližujejo poprečju, pa so dijaki srednjih strokovnih
šol (76,5 o/o), gimnazij (73,5 «/») in študentje (74,5 "/o)
dosti nad poprečjem v obkrožanju 1. modalitete. Di-
jaki in študentje so torej precej bolj zainteresirani
za splošne družbene zadeve in reševanje teh zadev.
Najmanj so zainteresirani za reševanje skupnih
zadev in torej bolj za urejevanje svojega privatne-
ga življenja kmetje (53,3 "/o jih je izbralo modali-
teto 2) in za njimi delavci (40,5 */o).
Med spoloma ni bistvene razlike. Opaziti je, da
je ženska mladina nekoliko bolj nagnjena k dru-
gemu načinu življenja, kar je verjetno pogojeno z
njeno družinsko funkcijo, zato ji potem ne ostane
kaj dosti časa in interesa za stvari, ki se žene ne-
posredno ne tičejo. Seveda je to le domneva, saj
majhna razlika v odstotkih sama po sebi ne daje
tega sklepa.
Vsekakor so rezultati tega vprašanja zelo pozi-
tivni za tiste družbene sile, ki hočejo mladino vklju-
čiti v svoje delovanje, kajti mladina ima očitno in-
teres, ukvarjati se z družbenimi zadevami bolj kot
s svojimi osebnimi, s standardom itd. Očitek, da
je mladina vse bolj skorumpirana, potemtakem ne
bi držal. Mladina nasprotno ima interes za družbe-
no delo. Ce je njeno delovanje mogoče manj opa-
ziti, verjetno ne smemo iskati krivde le v mladini
sami, temveč tudi tam, kjer so ali naj bi bili akter-
ji njenega delovanja. Bolj zaskrbljujoče je zapira-
nje v svoje probleme, če temu lahko tako rečemo,
pri kmečki in delavski mladini. Statistični rezultati
pravzaprav kažejo bolj na to, da lahko govorimo
o tendenci k zapiranju v svoje probleme in zmanj-
šanju interesa za splošno-družbene zadeve. Ta po-
jav je toliko bolj vreden premisleka, ker kaže na
to, da je kmečka mladina v dokajšnjih »osebnih«
težavah, saj njeno zapiranje v lastne probleme ver-
jetno ni brez vzroka. Tendenca k zapiranju v last-
ne probleme, ki smo jo torej opazili pri kmečki in
delavski mladini, ni problem le kot tendenca sama,
temveč kot tisto, kar skriva v sebi in za seboj. Kaj
je tisto, kar je kmečko in delavsko mladino razo-
čaralo ali preobrnilo, da je prisiljena ukvarjati se
predvsem s svojimi lastnimi problemi? Tu je jedro
in verjetno tudi rešitev problema, če bi jedro od-
krili in odstranili.
Videli smo torej lepo sliko pripravljenosti mla-
dine za ukvarjanje s splošno družbenimi zadevami.
Toda vprašajmo se, do katere meje? Do kod, za kaj
so pripravljeni ukvarjati se predvsem z družbenimi
problemi?
Vsako delovanje v smeri splošno družbenih za-
dev, reševanje družbenih problemov, družbi ko-
ristno delovanje — vsako tako delovanje je huma-
nistično delovanje. Do katere meje je mladina pri-
pravljena humanistično delovati? Kaj je sploh teht-
nica humanističnega delovanja? Kje se humanistič-
no delovanje preveri in stehta svojo moč?
Na smrti!
Da bi ugotovili odnos anketiranih do smrti, smo
jim postavili naslednje vprašanje z modalitetami:
117
ZA KATERO OD SPODAJ NAVEDENIH STVA-
RI BI BILI PRIPRAVLJENI NAJPREJ UMRETI?
1. za nobeno stvar na svetu ne bi bil pripravljen
umreti
2. za lepšo prihodnost človeštva
3. za svobodo domovine
4. za bratstvo med narodi
5. za življenje človeka, ki ga imam najrajši
6. za moje prepričanje v nekaj, kar vem, da je
res, pa bi se temu moral odpovedati
7. za vero
8. za moj osnovni življenjski cilj
9. drugo; opišite
Rezultati odgovorov na to vprašanje so pokazali,
da je največ anketiranih (M 18,9 »/o, 2 31,6 SK
25 "/o) odgovorilo s 5. modaliteto: pripravljeni bi
bili umreti za življenje človeka, ki jim je najbolj
drag (še posebej so tako odgovarjale ženske).
Drugo večje grupiranje odgovorov je pri 1. mo-
daliteti: 26,3 "/o moških in 18 "/o žensk, skupaj
22,3 "/o anketiranih ni pripravljeno umreti za nobe-
no -.tvar. (S tem odgovorom pa prednjačijo moški
pred ženskami.)
Tretje, manj izrazito grupiranje pa je pri moda-
liteti 3: umreti bi bili pripravljeni za svobodo do-
movine (18,4 ^/o moških, 15,3 "/o žensk, skupaj
16.9 »/c).
Ce pogledamo odgovore moških pri vseh skupi-
nah, vidimo, da je največje grupiranje pri moda-
liteti 1 (razred dijakov srednjih .strokovnih šol —
5. modaliteta, delavcev — 3. modaUteta, ter pri
brezposelnih, kjer ima isto število obkroženj 3. mo-
daliteta). Najpogostejše prvo grupiranje odgovorov
pri dekletih je pri modaliteti 5, odstopajo le kmeč-
ka dekleta, kjer je prvo grupiranje pii 1. modali-
teti, in brezposelni — pri 3. modaliteti.
Oglejmo si nekaj opisnih odgovorov na to vpra-
šanje:
Umreti bi bil pripravljen:
Ce bi bil prepričan, da bi moja smrt res koristila
človeštvu.
Za kar bi bilo potrebno.
Da Slovenija postane samostojna.
Mislim, da ni moč odgovoriti samo z enim odgo-
vorom, ker če bi prišla v tak p>oložaj, da bi z daro-
vanjem življenja rešila stvar, človeka itd., ki je
vrednejši od mojega življenja, verjetno ne bi pre-
mišljevala, ali je še kaj, za kar bi bilo bolje
umreti.
Za krivico, ki bi mi jo nekdo storil (v socialnem
smislu).
2ivljenje bi tvegal za 2, 5, 3 (!).
Za človeka, ki ga bom imel najrajši.
Za ženo.
Trenutno za nobeno, mislim, da bi se odločila za
nekaj takega glede na situacijo in to v trenutku.
Ce bi se. Sem pač ркзргеспа.
Sele pred dejstvom bi lahko odgovorila, za kaj.
Odvisno od situacije, dvakrat se ne da umreti.
118,
Žrtvovanja ne maram, boril pa bi se za domovi-
no, kjer pa je možnih več izidov.
Človek živi samo enkrat.
Težko se je odločiti ali. . .
Ce hočem doseči moj cilj, ne smem umreti.
Niso mi všeč kategorični odgovori, kot je vaš 1.
Odgovoril bi: nisem sposoben tako močnega anga-
žiranja, čeprav bi včasih rad bil.
Ce povem po pravici: za nobeno stvar ne bi bila
zavestno pripravljena umreti; pravijo, da je tak
človek prazen. Ne morem pomagati.
Vsak je prisiljen umreti, če umre.
Ne razmišljam o tem.
Za nič.
Nesmisel.
Spet nam navedeni opisni odgovori razgrinjajo
celo paleto mnenj in stališč, od politično zanimivih
do takšnih, ki sprašujejo, dvomijo, in kategoričnih
odgovorov, da ne bi za nič umrli, da je samo vpra-
šanje nesmisel. Vprašanje se nam lahko zdi nesmi-
selno, lahko celo trdimo, da je nesmiselno. Toda
da se nam to vprašanje zdi nesmiselno, to tudi ne-
kaj pomeni. Bil je že čas, ko takšna vprašanja niso
bila nesmiselna. Morda bo spet takšen čas. danes
pa, kot je videti, ni takšen čas.
Kaj pomeni, gledano v poprečju, tolikšno število
tistih odgovorov, da bi ne umrU za nič, ali tolikšno
število ženskih odgovorov, da bi umrli predvsem za
ljubljeno, drago osebo? Za stvari splošnega pomena
(za lepšo prihodnost človeštva, za svobodo domovi-
ne, za bratstvo med narodi) bi skupno bilo priprav-
ljenih umreti 28,3'»/o vseh anketiranih (enak pro-
cent moških in žensk). Vsi drugi odgovori so
porazdeljeni na druge modalitete. Ce izvzamemo
modaliteto »za vero« (skupno jo je obkrožilo le
2,2 "/o), brez odgovora in eventualno »drugo — opi-
šite«, so vsi drugi anketiranci izbirali modalitete,
ki izražajo predvsem zanimanje in navezanost na
privatne stvari, ljudi; skratka na stvari, ki se ne-
posredno ne vežejo na splošne družbene zadeve.
Seveda ima sedaj rezultat vprašanja, kateri na-
čin življenja je za anketirane primernejši: zani-
mati se za splošno-družbene zadeve ali predvsem
za svoje osebne in privatne zadeve, drugo težo.
Medtem ko smo pri prvem vprašanju dobili večino
odgovorov, da je za anketirane same (!) primernejši
način zanimati se za splošno-družbene zadeve, pa
vidimo, da umreti ne bi »hoteli« v tolikšni meri.
Dejanska pripravljenost ni tolikšna, kot je to na
prvi pogled. Križanje med vprašanji bi morda raz-
svetlilo upravičenost te teze.
Cemu tlačimo pripravljenost za smrt in izbiro
načina življenja v en koš?
Normalno je, da danes niso takšne razmere, ki
bi zahtevale žrtvovanje za domovino ali splošno-
družbene zadeve.
Normalno je, da bi vsakdo prej umrl za svojega
dragega kot pa za neke abstraktne družbene ali
splošno pomembne zadeve, ker človek pač živi naj-
prej v svojem ožjem krogu.
Normalno je, da se umre samo enkrat in da mo-
raš biti prepričan, da smrt ne bo zastonj.
Normalno je, da je to vprašanje abstraktno in
nesmiselno.
Res je, normalno je. Prav nič drugega pa tudi ne
želimo dokazati kot to, da je danes predvsem takš-
no gledanje normalno; gledanje, stanje, življenje.
Vsekakor te besede niso prav nobeno vrednostno
ocenjevanje stališč anketiranih. Ne le da objektiv-
na sociologija nima pravice do tega; tudi to je
dejstvo, da si pač ljudje niso izmislili iz čistega
neba, da ne bodo umirali za to ali ono, temveč
kvečjemu za to ali pa nič. Vsekakor se danes vpra-
šanje življenja in smrti, smrti in s tem življenja
postavlja bistveno drugače, kot se je še pred ne-
davnim časom, ko je bilo »normalno« nekaj druge-
ga. Kajti normalnost je prav tako zgodovinska ka-
tegorija, kot so vse. ki so povezane s človekom,
drugih pa tako in tako ni.
Prav tako ni s tem rečeno, da ne bi bilo in da
ne bo v spremenjeni situaciji tudi to »normalno«
videti drugačno kot danes. Prav v tem se tudi
kaže zgodovinski značaj »normalnosti«.
Toda danes je tako. V resnici je danes človek v
drugačnem pojmovanju, v drugačnem življenju
smrti. Videti je, da je vera v zagrobno življenje
ideje, na zemlji ali v nebesih, p>ostalo manj važno
vprašanje. Eshatologiji v tem smislu odmirajo ko-
renine. Vsekakor to pomeni precej, seveda pa ni
tu mesto, da bi razširili vprašanje, kaj vse se skri-
va za tem dejstvom, kolikor sploh drži.
In če drži in da drži, govore tudi opisni odgovori;
potem smo odkrili spet drugo stran obraza resnice
časa. Kajti vsak opisni odgovor kaže in skriva v
sebi resnico časa: Težko se je odločiti ali. . . Človek
umre samo enkrat. Za nič; Nesmisel — vse to so
izjave, v katerih utriplje današnji čas, ki se razli-
kuje in je obenem vendarle podoben vsem časom
človeka. »Zato, ker je človek hkrati bog in nič, ker
mu je dano hkrati vse in nič, ker se z ničem nikoli
ne bo sprijaznü.«
Naj omenimo še zanimivo dejstvo, ki je prav ta-
ko značilno in potrjuje našo tezo. Težko je govoriti
o tem, za kaj bi »hotel« umreti, normalno je, da bi
bilo laže odgovoriti, zakaj bi bil pripravljen tve-
gati celo (!) življenje. Da, normalno je, da je
odločitev lažja. Toda kakor je smrt kategorična,
tako je kategorično tudi vprašanje. Prav v tem, da
je tako težko kategorično odgovoriti, ker ni v vpra-
šanju dopustna nobena špekulacija, noben račun
s smrtjo, nobena možnost drugačnega izhoda, prav
to tudi kaže na resnico časa. Smrt se danes postav-
lja človeku drugače, kot nekaj tako dokončnega,
da je postavljen pred sam nič, ki mu je bil doslej
vedno zakrit z religioznimi in ideološkimi prevle-
kami. Seveda tudi tiste »prevleke« niča, smrti, niso
bile prostovoljne izmišljotine nekaterih ali vseh
ljudi. Bil je čas, ki so ga in kakor so ga živeli.
To skrivanje pred kategoričnim odgovorom se
kaže tudi v nekaterih opisnih odgovorih. Življenje
bi človek tvegal za marsikaj, celo za tri stvari hkra-
ti, toda dati ga — je nekaj drugega. Ne moremo pa
ugotoviti, koliko je tistih ljudi, ki so »pripravljenost
umreti« razumeli kot »pripravljenost tvegati tudi
smrt«, kar je nekaj bistveno drugega.
119
2ELJE, STRAH, OBČUDOVANJE
Prav tako, kot je bilo abstraktno vprašanje o
pripravljenosti za smrt, bodo abstraktna tudi vsa
naslednja vprašanja o željah, strahu, občudovanju
itd. anketirane populacije; in vendar bomo prav
s temi vprašanji skušali dobiti sliko želja, skrbi,
motivacij itd. ljudi, ki smo jih anketirali.
A. ŽELJE
Zelje anketirane populacije smo skušaU zajeti
z naslednjim vprašanjem:
CESA BI BILI NAJBOLJ VESELI OZIROMA
CESA SI NAJBOLJ ŽELITE?
(s številkami 1 do 3 označite stvari, ki si jih naj-
bolj želite!)
da bi našel dobrega prijatelja
da bi imel srečno družino
da bi imel zmeraj dovolj denarja
da bi v političnem in samoupravnem življenju
mogel zmeraj delovati v korist družbe
da bi bil zdrav, močan in spreten
da bi imel moč preprečiti vojno
da bi se uveljavil v političnem življenju
da bi mogel potovati po svetu
da bi mi bilo zares jasno, čemu živim, v čem je
smisel življenja
drugo; opišite
ne vem, česa si najbolj želim
Anketiranci so vrednote rangirali. Zaradi pre-
glednosti posredujemo le rezultate vseh treh ran-
gov.
Razlike med rezultati odgovorov so med skupi-
nami majhne, večina anketiranih se je odločila za
tri modalitete kot najvažnejše ali med tremi naj-
važnejšimi v njihovem življenju. To so: srečna
družina, zdravje, moč, moč preprečiti vojno. Strah
pred vojno je za našo mladino torej precejšnja
skrb, verjetno najbolj skrita skrb. ki se ne kaže
glasno in očitno v vsakem hipu. je pa prisotna v
našem življenju kot stalna skrb in upanje na naj-
boljše. Lahko domnevamo, da je strah pred vojno
oziroma želja, da bi vojne ne bilo, usmerjena pred-
vsem k realizaciji tiste želje, ki se je izkazala za
največjo vrednoto: srečna družina. Želimo si, da bi
ne bilo vojne na zemlji, da bi si lahko ustvarili
srečno in zadovoljno življenje, srečen dom našim
otrokom, srečo nas samih. Tudi zdravja si želimo
predvsem za to. Tako vidimo, da med modaliteto,
ki je bila največkrat obkrožena in ki jo zato lahko
štejemo za največjo vrednoto v nizu imenovanih
modalitet — želja, in drugimi vrednotami — želja-
mi ni logičnega protislovja. Kajti logično je, da se
vrednote, ki so bile največkrat izbrane, dopolnju-
jejo in ne izključujejo. Načelno ne more torej biti
protislovja med tisto, ki je bila največkrat izbrana,
med vrednoto A in med drugima dvema, B in C.
Oglejmo si sedaj po skupinah rezultate vseh treh
rangov za prve največkrat izbrane modalitete:
120
skupaj:
da bi imel srečno družino....... 73,0
da bi bil zdrav, močan in spreten .... 51,9
da bi imel moč preprečiti vojno..... 3'7,5
da bi mogel potovati po svetu..... 23,0
da bi mi bilo zares jasno, čemu živim, v
čem je smisel življenja....... 29,0
Interesantna je zlasti študentska skupina, ki na
neki način odstopa od poprečja. Studentski skupi-
ni je važnejše vprašanje po smislu življenja kot pa
preprečitev vojne, saj ga je 41 »/o študentov obkro-
žilo v prvem, drugem ali tretjem rangu. Tudi pri
drugih skupinah smo opazili dokajšnje povpraše-
vanje po smislu življenja. Za to modaliteto se je
odločilo 20 do 30 "/o vseh anketiranih, različno po
skupinah. Dokaj velik procent kaže na to, da po-
staja to vprašanje za mladino vedno bolj aktualno.
Delno je to morda povezano z njihovo starostjo,
saj naše anketirance prav vse karakterizira starost
oziroma njihova mladost. V mladosti pa si človek,
ko išče svoje mesto v družbi, ko išče samega sebe,
še posebej postavlja vprašanje, kaj je to smisel živ-
ljenja, čemu sploh živeti. Navadno proti »koncu
mladosti« to vprašanje tudi »usahne^' in dobi svoj
odgovor v tako ali drugače zastavljenem življenju,
v takšnem ali drugačnem početju, kajti običajno je
odgovor v tako ali drugače zastavljenem življenju,
ljenja sam, delovanje samo.
Vendar je možno, da nosi vprašanje po smislu
življenja tudi drug pomen, saj je študentska sku-
pina, ki je najmočnejše izrazila povpraševanje po
smislu življenja, kot skupina »starejša« npr. od
vajenske, srednješolske in gimnazijske. Morda se
danes to vprašanje postavlja tako drugače kot vče-
raj, da povpraševanje dalj časa kljuje v človeku.
Nedvomno se danes to vprašanje postavlja drugače;
vsak čas si f>ostavlja in odgovarja na to vprašanje
drugače in ni razloga, da bi se zdaj nekaj let po-
stavljalo enako in se enako odgovarjalo. Vprašanje
je le, kakšen bo odgovor in kako bo ta odgovor
vplival na človekovo življenje: kakšna je danes
resnica časa, ki jo ves čas zasledujemo. Morda nam
bo uspelo, da bo iz te kopice podatkov pogledala
na dan. če ne drugače, pa v obliki vprašanja sa-
mega. Delno se nam je že pokazala, ko smo govorili
o bistvu človeka, kajti odgovor na vprašanje po
bistvu človeka je obenem tudi odgovor na vpraša-
nje po smislu življenja, saj imata smisel in bistvo
iste korenine. Kjer govorimo o bistvu, lahko govo-
rimo tudi o smislu in obratno. Bistvo in smisel se
razumeta in rasteta na isti strukturi mišljenja in
načina življenja.
Oglejmo si še nekaj opisnih odgovorov, ki pa
niso tako raznoliki, kar kaže na to, da smo v mo-
dalitetah zajeli večino možnih odgovorov.
Vesel bi bil, želel bi si:
Delati, biti upoštevana in zato tudi kdaj nagra-
jena.
Da bi uspel v poklicu.
Da bi bil srečen v svojem poklicu, da bi imel ob-
čutek, da sem nekaj doprinesel v dobro ljudem.
Da bi bila srečna v službi in pri delu.
Želim, da bi bil sposoben ustvarjalno misliti in
delati.
Da bi živel »produktivno^< v smislu, kot ga poj-
muje E. Fromm.
Da bi dobila službo.
Da bi dobil službo.
Da bi dobil delo.
Da bi dobu dobro službo.
Želim si samo eno pošteno delo.
Da bi podedoval posestvo.
Želim čimprej končati šolo.
Dokončati študij in se zaposliti.
Lagodnega in prijetnega v življenju.
Zdravja in denarja.
Da bi imel toliko denarja, koUkor ga ima Tito.
Da bi imel hišo, avto, weekend.
Da bi si pridobil zaupanje delovnih ljudi. Rad bi
bil nekomu koristen in potreben.
Da bi v svojem življenju koristU družbi.
Da bi izpolnil pričakovanja drugih ljudi.
Da bi koristila drugim ljudem.
Želim tudi, da bi bili vsi ljudje notranje zado-
voljni in srečni. Sicer pa so vaši odgovori vzročno
povezani.
Da bi bilo vse človeštvo srečno in sito.
Da bi bili vsi ljudje na svetu srečni. Nič sovra-
štva.
Želim si, da bi bil mir na svetu brez vojn.
Da bi živel v miru.
Da bi me pustili na miru, če to želim.
Da bi imel mir.
Da bi bil dovolj močan, da bi srečno vzdržal v
današnjem ekonomskem in političnem boju.
Da bi bili ljudje — ljudje, ne živali.
Da bi bil človek v pravem pomenu besede.
Da bi mogel premagati vse slabo na svetu.
Da si ustvarim značaj, kakršnega hočem imeti.
Da bi si pridobil toliko znanja o svetu, da bi lah-
ko nemoteno pisal o njem.
Da bi kaj dosegel v znanosti.
Srečo v ljubezni.
Da bi imel urejen in prijeten dom.
Da bi našel prijateljico, a z njo se ne bi poročil,
ker bi s tem uničil zaupanje ter svobodo obeh.
Uničiti človeška čustva.
Da bi se mi izpolnile želje ali načrti, ki sem si
jih zadala.
Želim si prilike za osebno uveljavitev.
Doseči kariero v življenju.
Prvak v smučarskih skokih.
Vse je relativno.
Velika večina odgovorov (nismo navajali vseh)
izraža željo po sreči v poklicu, poklic, dobro službo
ali kakršnokoli že službo. Očitno je, da je pomanj-
kanje delovnih mest za našo mladino pri nas že
dokaj akutno in da bo treba v tem pogledu opraviti
še natančnejše raziskave o življenju nezaposlene
mladine, kakor tudi raziskave še prostih ali poten-
cialno prostih delovnih mest. da bi mladino še v
pravem času preusmerili na poklice, kjer bi še bila
prosta mesta. Uspešnost v poklicu, odnos do dela
pa bomo obravnavali ob vprašanju, ki smo ga za-
stavili o tem problemu.
Zanimivo si bo ogledati še rezultate pri izbiri
3. modalitete:
121
Vesel bi bil, da bi imel dovolj denarja. Težko bi
pritrdili tistim tezam, ki našo mladino razglašajo
za tako imenovano materialistično, mladino, ki ji
je glavno denar in udobno življenje. Vsekakor to
ni masovni pojav. Za to modaliteto se je v enem
od treh rangov odločilo skupaj le 23,5 "/» vseh an-
ketiranih (razlike med spoloma ni). Tudi pri kmeč-
ki mladini, kjer se je skoraj polovica anketiranih
odločila tudi za to modaliteto (48,3 */o iz te skupine,
razlika med spoloma je minimalna), ne bi po na-
šem mnenju mogli govoriti o tako imenovani ma-
terializaciji, temveč kvečjemu o resničnem pomanj-
kanju denarja in sredstev nasploh, ki je pri nas
značilna predvsem za kmečko mladino. Da ta teza
drži, dokazuje tudi precej visok odstotek odgovorov
s 3. modaliteto, ki smo jo opazili pri brezposelnih
(32,6 "/o v vseh treh rangih). Kakor kmečka mladi-
na, tako je tudi ta materialno najbolj prizadeta.
Kolikor večje pa je pomanjkanje nečesa, toliko
močnejša je običajno tudi želja po tem. Rezultati
odgovorov s tretjo modaliteto v vseh treh rangih so:
Da bi imel zmeraj dovolj denarja:
"/»
vajenci     .............29,4
srednje strokovne šol3........15,5
gimnazije.............11,0
študentje.............15.5
delavci     .............24,5
uslužbenci............23,5
kmetje     .............48,3
brezposelni............32,6
S k u p a j :............23,5
Najmanjše število odgovorov v vseh treh rangih
je dobila 7. modaliteta: vesel bi bil, da bi se uve-
ljavil v političnem življenju (vajenska mladina:
3,3 »/o, srednja strokovna šola: 5,50/0, gimnazijska:
3,0'»/o, študentska: 1,5 «/0, delavska: 8,5 «/0, usluž-
benska: 3,5 »/o, kmečka: 0,8 «/o, brezposelni: 6,0 »/o,
skupaj: 4,0 "/0). Najmanjša pripravljenost za delo
v političnem življenju je pri kmečki in študentski
mladini. Vzroke za to bi iz rezultatov te ankete
težko raziskali.
Dokaj majhno število odgovorov je dobila 4. mo-
daliteta, gledano skupno v vseh rangih: vesel bi bil,
da bi deloval v korist družbe (vajenska mladina:
17,8 "/o, srednje strokovne šole: 21,5 "/o, gimnazij-
ska: 16,50/0, študentska: 17,0 «/0, delavska: 21,0 Vo,
uslužbenska: 12.5 "/o, kmečka: 9,2 "/o, brezposelni:
22,7 Vo, skupaj: 17,5 Vo).
Vidimo, da so rezultati odgovorov s to modaliteto
in sploh rezultati odgovorov na to vprašanje dru-
gačni, kot so rezultati odgovorov na vprašanje,
kakšen način življenja bi bil za anketirane najpri-
mernejši: zanimati se za svoje osebne probleme ali
predvsem za splošno družbene probleme. Vprašanje
je, kaj je vzrok temu neskladju: ali si mladina v
resnici želi, kot je to izrazila pri vprašanju o
ustreznem načinu življenja, delovati in zanimati se
predvsem za splošno družbene zadeve, pa jo pri
tem karkoli ovira in se zapira v svoje privatno
življenje in želje za svoje osebne zadeve in srečo,
ali pa si nasprotno želi ukvarjati se predvsem s svo-
jo osebno srečo, svojo bodočnostjo, pa jo pri tem
ovirajo splošno družbeni problemi? Dvomili bi o
tem, da so tako zelo neiskreno odgovarjali. In če-
tudi so odgovarjali dvakrat različno, mora to imeti
svoj vzrok. Kakšnega?
Ogledali smo si, kaj si mladina želi, oglejmo si
sedaj, česa se boji.
Da bi ugotovili, česa se anketirana mladina naj-
bolj boji, smo postavili naslednje vprašanje z mo-
dalitetami:
B. STRAH
CESA VAS JE NAJBOLJ STRAH, CESA SE
NAJBOLJ BOJITE?
(S številkami 1 do 3 označite tiste tri stvari, ki
se jih najbolj bojite!)
vojne
lakote
bolezni ali da bi moral mlad umreti
da bi ostal brez službe
da si ne bi mogel ustvariti srečne družine
da bi se moral vse življenje boriti za dinar
da bi v življenju nič ne dosegel in nikomur nič
ne pomenil
drugo; opišite
ničesar se ne bojim
Anketiranci so svoje odgovore rangirali prav ta-
ko kot pri vprašanju o željah. Zaradi preglednosti
bomo tudi tu navedli le rezultate vseh treh rangov.
Naj omenimo le, da je v prvem rangu najmoč-
neje izstopila 1. modaliteta, ki izraža strah pred
vojno. Strah pred vojno je pri mladih ljudeh zelo
močan, čeprav so to ljudje, ki sami neposredno
niso občutili grozote vojne. Očitno je ta strah tako
močan, da ga mladina vsrka že iz svojega nepo-
srednega in posrednega okolja. Ce smo pri prejš-
njem vprašanju videli, da si velika večina mladih
želi srečen in prijeten dom, pa lahko sedaj sklepa-
mo, da je ena največjih ovir za uresničitev te že-
lje, pa seveda tudi drugih želja, prav možnost voj-
ne, neprestano režeča in preteča možnost nove
vojne. Ta strah je v mladini najmočneje izražen
oziroma ta strah je mladina najmočneje in najenot-
neje izrazila, kajti vse druge modalitete, najsi bo
v prvem, drugem ah. tretjem rangu, so dobile dosti
manj, neprimerno manjše število glasov.
Rezultati vseh treh rangov kažejo naslednjo
sliko :
CESA VAS JE NAJBOLJ STRAH. CESA SE
NAJBOLJ BOJITE?
122
Kot vidimo, povzroča mladim ljudem največji
strah možnost vojne; več kot tri četrtine anketira-
nih je izbralo to modaliteto s številko 1, 2 ali 3. Do>-
sti manjši je strah pred vsemi drugimi možnimi
nezgodami in nesrečami v življenju; v skupnem
poprečju vseh treh rangov imajo naslednje modali-
tete: bojim se bolezni ali da bi moral mlad umreti;
da bi v življenju nič ne dosegel in nikomur nič ne
pomenil; lakote; skoraj enako število obkroženj, a
veliko manj kot modaliteta: bojim se vojne. Se
posebej močan je strah pred vojno pri kmečki mla-
dini (91,4«/»!).
Tudi strah pred lakoto je zelo močan, pri vajen-
ski, delavski in kmečki mladini je močnejši od stra-
hu pred boleznijo in zgodnjo smrtjo. Skupine, ka-
tere označuje praviloma višja izobrazba od osta-
lih, imajo še eno značilnost: na drugem mestu po
pomembnosti, takoj za strahom pred vojno, je pri
njih strah, da v življenju ne bi ničesar dosegli ali
nikomur nič ne pomenili. To so skupine: srednje-
šolska mladina, gimnazijci, študentje in uslužbenci.
Pri teh skupinah je motivacijski svet očitno dokaj
razgiban, pa tudi možnosti za to morajo imeti, saj
med možnosti za zadovoljevanje svojih ' aspiracij
mirno lahko računamo že okolje samo, ki aspiracije
poraja. Ce vzamemo ekstremne skupine po izobraz-
bi, študente in kmečko mladino, vidimo, da se je
za to modaliteto odločilo 64,5 "/» študentov in le 25,8
odstotka kmečke mladine. Motivacije in asociacije,
ambicije so možne le v okolju, kjer je možnost
vsaj v določeni meri dana, če ne drugače, pa kot
abstraktna želja, ki se reahzira ali pa ne. Mladina,
ki svojih ambicij ne more realizirati, je enkrat
prizadeta, mladina, ki ambicij sploh nima ali v tako
majhni meri, pa je prizadeta dvojno.
Sicer pa vidimo, da prevladujejo t. i. elemen-
tarni strahovi: strah pred smrtjo, boleznijo in se-
veda vojno, ki je združitev vseh strahov. Prav v
tem, da je vojna dobila toliko število odgovorov, pa
se tudi vidi, da ima strah družben značaj. To po-
meni, da če pravimo »elementarni« strah, s tem ne
mislimo nekaj prirodnoga, danega od prirode, am-
pak nasprotno: vsak strah je družben, je družben
pojav in se družbeno tudi rešuje. Človek sam se
rešuje, ko se še prej ali istočasno sam zapleta v
svoje lastne mreže, seveda človek kot vrsta. Lakota
je prav tako družben pojav, kot je tudi strah pred
lakoto družben pojav in kot tudi nekaj pomeni, da
je pri na;em anketiranju pri določenih skupinah
strah pred lakoto na drugem mestu, pri drugih
skupinah pa je nekje na koncu. Ne bi si upali trditi,
da mladina iz teh skupin gladuje, pač pa, da je
mnogo bliže možnosti, da jo to doleti, kot je to pri-
mer pri drugih skupinah ali da je standard pri teh
mladih ljudeh že zdaj dosti slabši kot pri drugih
skupinah, ki lakote skorajda ne omenjajo. Pri sku-
pini brezposelnih, vajenski in delavski skupini je
dokaj močan tudi strah pred tem, da bi ostali brez
službe.
Oglejmo si še nekaj opisnih odgovorov.
Bojim se, strah me je:
Nimam izrazite bojazni glede na trenutno situa-
cijo.
Glede družbe se ne bojim ničesar.
"Bojim se vpliva birokratizma na naše gospodar-
stvo.
Za našo SFRJ.
Vsega, kar ste našteli, se pomalem bojim. Pa še
kaj drugega me skrbi.
Med drugim usoda slovenskega naroda.
Da bi zemljo osvojila bitja, ki so bolj razvita od
nas.
Da bi bila brez službe, ko končam študij.
Da ne bom dobila ustrezne izobrazbe.
Da bi si z enim samim dejanjem »pokvaril vse
življenje«.
Nerazumevanja in neuresničenih idealov.
Da bi umrl prej, preden najdem samega sebe.
Da bi umrl pred izpolnitvijo cuja, če bi ga bil
zastavil.
123
Bojim se, da ne bom spoznal, čemu res živim.
Da ne bi znal živeti kot drugi.
Da bi bil v starosti nemočen in tečen ter drugim
v nadlego.
Osamljenosti.
Teme in ljudi v njej.
Bojim se samega sebe.
Da bi šel človek v istem tempu »naprej«.
Nihče ne ve, ali res kaj doseže, ker je vse rela-
tivno.
Odgovori so zanimivi in karakteristični. V njih
se kaže tako skrb za nekatere družbene pojave ka-
kor tudi skrb in strah pred človekom, kakorkoli se
že kaže sam sebi danes in v bodoče. V nekaterih
citiranih odgovorih se že kaže resnica časa današ-
njega človeka, ko se sprašuje, kaj je vse to, kar
človeka žene, kam ga žene in kam ga bo pripeljalo.
Človek je postal sam sebi strah, največji in edini
strah. Ta bojazen postaja tudi v mladih ljudeh vse
izrazitejša. Kaže se v iskanju samega sebe, v spra-
ševanju, kdo sem in kam vodi moja in človekova
pot. In nič ni tako plodnega, kot je to iskanje. Le
to iskanje človeka, iskanje samega sebe je porok,
da »se bo nekaj spremenilo«. Da bo človek postal
drug, drugačen. Da bo sebe samega drugače razu-
mel in se drugačnega hotel, da bo drugače razumel
svoje bistvo, svojo bit.
In končno si oglejmo še tiste, ki so odgovorili, da
se ne bojijo ničesar, tj. 3,0 "/o vseh anketiranih. Po
skupinah je slika neboječih takale: vajenska: 2,8
odstotka, skupina srednjih strokovnih šol: 0,5 Ve,
dijaki gimnazij: 5,0"/o, študentje 5,0 delavska
skupina 2,5 "/o, uslužbenska skupina 3,0 */o, kmečka
skupina 1,7"/», skupina brezposelnih 3,3"/».
Kot vidimo, je največ odgovorov, da se ne boje
ničesar, med študenti in gimnazijci. Kaj kaže ta
procent? Kdo so ti ljudje? Kakšen je njihov odnos
do življenja in smrti? Zakaj med življenjem in
smrtjo je strah. Kaj jim pomeni smrt? Odkod pri
tem delu mladine ravnodušnost do smrti, če je to
res ravnodušnost. Brez križanja med vprašanji ni
mogoč odgovor na ta vprašanja. Prav tako je vpra-
šanje, zakaj in kaj pomeni to, da je prav v štu-
dentski in gimnazijski skupini največ teh odgovo-
rov. Seveda odgovorov z modaliteto: ničesar se ne
bojim, ni veliko, celo malo jih je v primerjavi z
ostalimi koncentracijami odgovorov pri drugih mo-
dalitetah. Toda odgovor s to modaliteto pomeni na
neki način skrajnost v možnosti odgovarjanja na to
vprašanje in zato je tudi ta skupina zanimiva. Se
posebej zaradi narave odgovora.
C. OBČUDOVANJE
Kaj in koga mladina občuduje? Tudi iz odgovo-
rov na to vprašanje bomo skušali dobiti sliko am-
bicij in motivacij mladine. Da bi to ugotovili, smo
anketiranim zastavili naslednje vprašanje z moda-
litetami:
KATERE OD SPODAJ NAVEDENIH LJUDI
NAJBOLJ OBČUDUJETE? (S številkami 1 do 3
označite tiste tri vrste ljudi, ki jih najbolj obču-
dujete!)
znane filmske igralce
vrhunske športnike
svetovno znane pevce in člane ansamblov, kot so
npr. Beatlesi
velike znanstvenike
velike revolucionarje
velike umetnike
velike državnike
visoke cerkvene osebnosti
astronavte, junake vesolja
beatnike
drugo; opišite
nikogar ne občudujem
Anketiranci so tudi pri tem vprašanju rangirali
svoje odgovore po pomembnosti, po stopnji občudo-
vanja, navedli pa bomo (zaradi preglednosti) samo
rezultate vseh treh rangov. Naj omenimo le, da je
v prvem rangu na prvem mestu modaliteta: naj-
bolj občudujem velike znanstvenike (M 23,3 "/»,
Z 24,6 »/», SK 23,9 "/»). Razlika med spoloma je mi-
nimalna.
V drugem rangu je v skupnem poprečju zopet
modaliteta: občudujem velike znanstvenike, v tret-
jem rangu modaliteta: občudujem velike državnike.
Naj takoj opozorimo, da pri tem vprašanju ni izra-
zitega grupiranja odgovorov. Odgovori so zelo raz-
pršeni, anketirani so odgovarjali dokaj enakomerno
z vsemi modalitetami in nismo opazili takšnega
grupiranja (množičnega odgovarjanja z eno modali-
teto) kot npr. pri vprašanju, česa se anketiranci
najbolj boje.
KOGA NAJBOLJ OBČUDUJETE (rezultati vseh
treh rangov)

Zbirni rezultati so bolj zanimivi in dajejo več
možnosti za sklepanje. Najzanimivejša je vsekakor
kmečka skupina, za katero lahko rečemo, da je pri
njej očitno ne le pomanjkanje izobrazbe, ampak je
njeno okolje samo takšno, da ta mladina išče takšne
in ima takšne vzornike, ki ji pri njenem nadalj-
njem oblikovanju ne pomagajo in je ne usmerjajo
v samooblikovanje v ljudi samostojnih in realnej-
ših aspiracij. Kmečka skupina anketirancev pa ni
edina skupina, pri kateri veliki znanstveniki po
številu obkroženj niso na prvem mestu, gledano v
poprečju vseh treh rangov. Pri vajenski in delavski
mladini je na prvem mestu modaUteta: najbolj ob-
čudujem vrhunske športnike, toda že na drugem
mestu je modaliteta: občudujem velike znanstve-
nike, medtem ko je prav pri kmečki mladini ta
modaliteta šele na četrtem mestu. Vsekakor nam ti
rezultati kažejo na to, da se kmečka mladina bolj
vdaja nerealnim idolom, kot je to primer pri ostali
mladini. Že razbitost »občudovanja« na naštete mo-
dalitete je tolikšna, da so grupiranja okoli neke
modalitete pri tej skupini zelo majhna: to kaže, da
te skupine še zdaleč ne karakteriziraj© iste moti-
vacije, ki bi si v veliki večini izbirale svoje vzor-
nike med eno vrsto ljudi, pač pa je nasprotno raz-
bita glede na iskanje svojih vzornikov. Mladini na
vasi je v večini primerov dostopen le film in radio
in preko teh masovnih komunikacijskih sredstev
tudi razvija svoje občudovanje in išče vzore. Prav
tako je pri tej skupini še zelo močan vpliv cerkve.
Kolikor večjo izobrazbo ima neka skupina ali ko-
likor večje možnosti za izobraževanje ima, toliko
večji je tudi procent tistih anketiranih, ki so izra-
zili svoje občudovanje velikih znanstvenikov. Prav
tako tudi velja, da kolikor večja izobrazba ali mož-
nost izobrazbe opredeljuje neko skupino, toUko
večja je tudi homogenost skupine: odstotki odgo-
vorov pri istih modalitetah so si podobni. Seveda
s tem ni rečeno, da so le skupine nasploh homo-
gene, istih interesov itd., pač pa pomeni, da je en
interes, izražen skozi občudovanje določenih ljudi,
tako močan, da je že značilen za skupino, medtem
ko bi za kmečko skupino pravzaprav ne mogli reči,
koga pravzaprav najbolj občuduje, ker so grupira-
nja pri posameznih modalitetah tako majhna.
Kmečka mladina si išče svoje vzore povsod, prav-
zaprav pa nikjer kot skupina, temveč le kot posa-
mezniki, ki prebivajo v različnih krajih in so v
takšnih ali drugačnih odnosih do kulture, do ma-
sovnih komunikacijskih sredstev in predvsem do
cerkve. Nimajo možnosti za intenzivnejše usmerja-
nje svojih interesov, pač pa so prepuščeni več ali
manj sami sebi in njihovi interesi, ki se kažejo tudi
skozi občudovanje določenih ljudi, so razbiti. Nji-
hovo občudovanje je idealiziranje. Vsako občudo-
vanje je na neki način idealiziranje. Toda če reče-
mo, da je občudovanje pri kmečki mladini idealizi-
ranje, s tem mislimo na to, da si ta mladina išče
svoje vzornike med ljudmi, ki so ji v vsakem pri-
meru nedosegljivi, a obenem predstavljajo idealizi-
ranje in beg iz njene stvarnosti. Ce trdi študent, da
občuduje velike znanstvenike, je med njegovim
občudovanjem in med subjektom občudovanja ven-
darle neka zveza — zveza skozi studentovo sedanje
in bodoče delo. Občudovanje ga lahko in ga verjet-
no tudi inspirira in žene k svojemu objektu
občudovanja. Zveza med subjektom in objektom
občudovanja je globlja, smiselnejša in v tem smislu
realnejša. V tem smislu občudovanje znanstvenikov
tudi ni idol — za tiste skupine, ki imajo možnost ali
ki so že na poti do znanosti. Toda za vse tiste, ki te
možnosti nimajo, za tiste mlade ljudi, ki nimajo
realne možnosti, da bi se izobraževali, da bi sledili
tistemu, kar občudujejo, tudi znanstvenike, pa je
tudi občudovanje znanstvenikov idologija. Ni torej
treba in ni pravilno iskati vzroke za t. i. idologijo
pri mladini le pri njeni nesposobnosti, da bi si po-
iskala vrednejših idealov in vzornikov, kot jih ima,
pač pa tudi in predvsem v tem, kar se ji nudi. In
nudi se ji mnogo različnega, le da je ponekod ta
različnost kaj malo pestra, posebej na vasi. Mladina
išče in vzame, kar dobi. Ce hoče izbirati, mora ime-
ti izbor. Ce hoče v svojem iskanju vzornikov iz-
brati realnejše ali »prave« vzore, jih mora poznati.
Ce pozna le ene »velike ljudi«, se lahko odloči se-
veda le za tiste in ne tudi za druge. Tako pridemo
do paradoksa, da so velike cerkvene osebnosti često
za kmečko mladino realnejši vzor kot pa npr. veliki
znanstveniki, saj jim je često laže postati duhovnik
kot pa inženir, zakaj cerkev pri nas vedno bolj skr-
bi za svoj kadrovski podmladek. Situacija je spre-
vržena. In prav sprevržene situacije porajajo vso
mogočo idologijo in ideologijo.
125
Oglejmo si nekaj opisnih odgovorov:
Občudujem:
Delavca, ki se bori za vsakdanji kruh.
Preproste ljudi, ki kljub trdemu delu ne izgube
optimizma, ljudi, ki si iz težav pomagajo s humor-
jem.
Vse ljudi, ki imajo določene sposobnosti, se jih
zavedajo in jih pravilno uporabijo — ustvarjajo,
delajo.
Preproste ljudi, ki znajo več povedati z dejanji
kot z besedami.
Ljudi, ki delajo dobro drugim, pri tem pa ne
mislijo samo nase.
Vse tiste ljudi, o katerih se kot posamezniku
nikjer veUko ne sliši, vendar se trudijo, da bi
ustvarjali kar se da lepo življenje.
Ljudi, ki so zadovoljni z majhnimi dohodki in
znajo z njimi živeti.
Ljudi, ki se javno nikoli ne pokažejo, pa vendar
naredijo toliko dobrega.
Občudujem vsakega človeka, ki živi pošteno do
sebe in drugih.
Velikega človeka — z vsemi kvalitetami, kolikor
jih človek lahko razvije.
Ljudi z visokimi moralnimi kvalitetami.
Vse, ki so na svojem področju veUki.
Vse, kar je dobro in človeku ne škoduje.
Resnično velike revolucionarje, ne pa samo tiste,
ki se štejejo za revolucionarje.
Ljudi, ki ae zavedajo, da so ljudje in niso sužnji
ljudi, ki si mislijo, da so ljudje.
Občudujem uspešne, preudarne in dosledne po-
prečne ljudi.
Obveščevalce.
Majhne borbene narode, npr. Vietnam.ce.
Velike mislece.
Borce za mir in enakost.
Hippies in vse, ki ljubijo cvetje in mir.
Zdravnike.
Najbolj občudujem ustanovitelja RK — Dunana
in ustanovitelja IO Coubertina.
Ljudi, na katerih preizkušajo zdravniki operacije.
Profesorje.
Dobre delavce.
Filozofe, ki samo filozofiraj o.
Filozofe.
Alpiniste.
Vse tiste in samo tiste, ki delajo za skupno bla-
ginjo.
Vsi ljudje so enaki.
Humaniste, eksistencialiste.
Humaniste.
Ljudi, ki so našli samega sebe.
Ljudi, ki se sploh borijo proti svetu.
Potnike brez cilja.
Všeč so mi znani ljudje z različnih področij, ven-
dar nikogar posebno ne občudujem.
Sama ne občudujem drugih ljudi, ker sem mišlje-
nja, da bi njihova mesta in dela opravili drugi, če
ne prej, pa nekoliko pozneje, ker bi dogodki sami
pripeljali do tega.
Ljudi, ki se jim sploh še ljubi živeti, pa čeprav
niso od življenja dobili nič drugega kot življenje in
česa drugega niti nimajo.
Razgrnili smo celo paleto objektov občudovanja
anketirane mladine: od preprostih, poštenih ljudi,
delavca, do velikih ljudi in do zanikanja občudo-
vanja kot takega, »kajti vsak človek je zamenljiv«.
V naštetih modalitetah se kaže tako idealiziranje
preprostih ljudi kot njihovo pravo upoštevanje,
upoštevanje in pretiravanje moralnih lastnosti kot
tudi vsakršno zanikanje, nadalje veje iz nekaterih
odgovorov pravi fatalizem, celo cinizem. Prav vsi
navedeni odgovori so zanimivi, saj odražajo čas,
njegova nasprotja, probleme in interese mlade ge-
neracije.
Toda poglejmo, kaj pomenijo izrazi »majhen člo-
vek«, »velik človek«, »poprečen človek«, ki so na-
vedeni v nekaterih opisnih odgovorih? 2e take j
opazimo, da gre tu za neko primerjanje, majhen,
velik, poprečen, to so kvantitativna merila za ne-
kaj, v tem primeru za človeka. Da je človek velik
ali majhen ali poprečen, to seveda ne more biti v
človekovi »naravi«, ker bi sicer bili vsi ljudje ali
veliki ali majhni ali poprečni. Ni v naravi človeka,
da je majhen (v tem primeru je seveda mišljeno
skromen, itd.) ali poprečen. Na človeka gledamo v
tem primeru kot na rodovno bitje, kot na generično
bitje. Ce gledamo tako, je človek človek, ne maj-
hen, ne velik, ne poprečen, ampak človek, ker ga
kot človeka opredeljuje njegovo bistvo. Kadar to-
rej govorimo o človeku, da je velik, majhen, po-
prečen, tedaj nanj polagamo neko merilo, ki ni
imanentno v njegovi naravi. Ljudi delimo po nekih
kriterijih: če pravimo, ta človek je velik, to za nas
v takšnem govorjenju pomeni, da je ta človek za-
služen za nekaj, kar je posebno imenitno za člove-
ka. Veliki so, kot se govori, znanstveniki itd., ker
le ti prispevajo k napredku človeka, k njegovemu
vse večjemu razmahu. Majhni so tisti ljudje, ki
sicer niso tako zelo zaslužni za človeštvo, gledano
v splošnem, pač pa so mirni, delavni in tihi, skrom-
ni. In poprečni ljudje so tisti, ki jih dnevno sreču-
jemo in še pomislimo ne, kaj je z njimi, kakšno
življenje žive, ki nikogar posebej ne razburjajo, ki
govore, delajo in o katerih navadno mislimo, ko
rečemo, da »se govori«, »se dela«, »se kritizira«
itd. Kaj je posledica in kakšne so predpostavke
takšnega gledanja? Vidimo, da smo ljudi naenkrat
razdelili na tri grupe, čeprav je vsak človek zase
»jaz«, sedaj in tu. Nihče ne dojema samega sebe
drugače kot jaz. Ljudje so torej v takšnem gledanju
»na druge« razdeljeni na osnovi nekega merila.
Ljudi merimo, kakor merimo vse druge kvalitete
in stvari sploh. Kriterij za merjenje ljudi je lahko
moralen, ekonomski, statističen itd., povsod se člo-
vek pojavlja kot moment tega merila, kot enota te
poti. Človek torej ni gledan ven s svoje biti, tem
več iz meril, ki jih tudi sicer postavlja človek. Tako
smo pristali v krogu, v katerem človek sam postav-
lja merila, po katerih sam sebe meri, se deli na ta-
ke in drugačne ljudi. To isto strukturo mi.šljenja
pa smo že obravnavali. Kajti kdaj namreč človek
samega sebe tako gleda in se takega hoče? Kdaj so
ljudje majhni, veliki, poprečni? Samo tedaj, kadar
je človek človek glede na neko bistveno pot, ki" jo
človeštvo opravlja. Človeštvo je na poti k vse več-
jemu počlovečenju samega sebe in prirode, to smo
že ugotovili. Človek postaja vse bolj človek preko
126
SCARLETT DREAM, predstavnica novega seksualnega vala v stripu. Predstavnice tega vala so še
francoska Barbarella, ameriška Phoebe, belgijska Jodelle, francoska Saga . ..
1271
dela, preko generične dejavnosti, ki ga je kot člo-
veka sploh postavila in ki mu kaže vedno dalje na
svoji poti počlovečenja. Vsi ljudje, ki se z večjimi
koraki bližajo temu cilju, ki se ga ne da meriti
časovno, ki lebdi kot idealni cilj pred nami, vsi ti
ljudje so »veliki«, majhni so tisti, ki gredo počas-
neje, ki pravzaprav capljajo za velikimi; toda ne
iti za tem ciljem, ne biti popotnik na poti človeštva
sploh ni mogoče. To je neodvisno od človeka, to je
namreč človekovo bistvo, kar ga vleče zmeraj dlje
in dlje. Človek je človek samo, dokler neprestano
uresničuje svoje bistvo, dokler je neprestano v
delovanju (gledano v generičnem smislu). V takš-
nem gledanju človeka nase in takšnem hotenju
človeka se bistveno kaže čas, resnica časa, ki jo že
ves čas zasledujemo. Končno pa smo s tem prišli
tudi do skupnega imenovalca vseh opisanih odgo-
vorov.
Razložimo še, zakaj smo kot nekakšen kriterij
»pozitivnega« vzeli občudovanje znanstvenikov in
ne npr. koga drugega. Za to nam daje opravičilo že
kvantitativni podatek sam, saj se je v poprečju vseh
skupin največ anketiranih odločilo, oziroma je naj-
več anketiranih izjavilo, da občudujejo znanstveni-
ke. Drugi in nič manj utemeljen razlog pa leži v
poprejšnji razlagi: človek je na poti k samemu sebi,
to je k vse večjemu počlovečenju samega sebe. K
temu vodi edina pot — preko dela •— in najbolj
seveda preko tistega dela. ki je sestavljeno, zgodo-
vinsko »naplavljena« usedlina dela vseh generacij,
to je znanstveno delo, ki je tudi tista najbolj na-
prej — kažoča — pot. Zato je, če povzamemo prej
opisano stnakturo mišljenja, znanstveno delo tudi
najbolj »vredno«^ ker je najbliže svojemu cilju člo-
veka. Zakaj smo dali vredno pod narekovaje? Ali
je človek, ki ga okarakteriziramo za velikega, kaj
v osnovi drugače pojmovan kot tisti, ki mu pravimo
da je majhen ali poprečen? Ne. Ne zato, ker so vsi
ljudje, znanstveniki, torej veliki ljudje prav tako
kot mali, momenti cilja, počlovečenja človeka. Sam
človek se pojavlja kot sredstvo za svoje lastno po-
človečenje. Človek je tako samemu sebi namen,
cilj in sredstvo, znanstveniki v tem gledanju nič
manj kot vsak drug človek. Vsi ljudje so sredstvo
nekega procesa, ki mu morajo nujno slediti in mu
slede, saj se prav iz tega sledenja razlaga in hoče
človekovo bistvo. Zato je čas, da vprašamo, ali takš-
no gledanje zajame človeka in odgovori na vpraša-
nje, kdo je človek. Odgovarja na vprašanje, kaj da
je človek: človek je participator na delu kot ge-
nerični dejavnosti. Človek je delavec. S svojim de-
lom je ustvaril blaginjo, vsa prava čuda tega sveta,
ustvaril pa je tudi vsa uničevala tega sveta. Zdaj
je na razpotju. Vse to, tudi razpotje samo, je ustva-
rilo delo.
POJMOVANJE DELA
A.
Ce pa je delo tako zelo pomembno, si oglejmo,
kaj o njem meni anketirana mladina. Postavili smo
naslednje vprašanje z modalitetami:
KATERE SO PO VASEM MNENJU GLAVNE
ZNAČILNOSTI PRAVEGA DELA? (S številkami 1
do 3 označite tri glavne značilnosti!)
PRAVO DELO JE TISTO, KI:
ga človek z veseljem opravlja in ob njem doživ-
lja zadovoljstvo
daje človeku občutek, da nekaj ustvarja in ob
njem preizkuša svoje sposobnosti in znanje
prispeva k napredku družbe
omogoča dober zaslužek in udobno življenje
omogoča človeku, da pozabi na vsakdanje težave
omogoča človeku, da napreduje na višji družbeni
položaj
omogoča človeku veliko prostega časa
drugo; opišite
ne vem
Navedli bomo le zbirne rezultate vseh treh ran-
gov.
Največje grupiranje odgovorov tako v skupnem
poprečju kot po posameznih skupinah v 1. rangu
je bilo pri modaliteti 1 : pravo delo je tisto, ki ga
človek z veseljem opravlja (M 66,9«/», Z 76,4 «/o,
SK 71,5 "V). Razhka med spoloma je precejšnja in
kaže na domnevo, da so poklici, ki jih opravljajo
dekleta, pogosto taki, da jih ne opravljajo z vese-
ljem, oziroma da dekleta nimajo tolikšne možnosti
opravljati tisti poklic, ki bi jih veselil, kot je to
pri fantih.
Katero je tisto delo, ki ga človek opravlja z vese-
ljem? Kakšne morajo biti njegove lastnosti, da daje
občutek veselja? Kaj je veselje in kaj je delo in
kakšna je osnova njune povezanosti?
Veselje je takšno človekovo duševno razpolože-
nje, v katerem se človek čuti sproščenega. Spro-
ščenega se čuti, če tisto, kar je v njem, sprošča. Kaj
je v človeku? Ustvarjalne delovne sile. Človek je
torej sproščen, kadar se sprošča, kadar sprošča svo-
jo naravo. Človekova narava pa je, kot smo že vi-
deli, narava dela. dejavnosti. Človeka je postavilo
delo ali bolje, člcvek se je postavil skozi delo in
z delom. To je tisto pravo delo in pravo delo oprav-
lja človek z veseljemi, ker se v delu sprošča njegova
narava, ker je v delu pri »sebi«, pri svojem bistvu.
V delu človek sprošča svoje bistvo. Človek kot po-
sameznik in človek, pojmovan kot vrsta, kot gene-
rično bitje.
Tako smo spet dospeli do bistva človeka. Vidimo,
da anketirana populacija dosledno ima (in more
imeti) zgolj eno osnovno pojmovanje bistva člove-
ka, ki ga zasledujemo skozi vso interpretacijo in
kar imenujemo tudi resnico časa. V takem in ne
drugačnem pojmovanju človekove narave, človeko-
vega bistva se kaže resnica časa.
Toda videli smo, da so nekateri anketirani odgo-
vorili tudi z drugimi modalitetami na vprašanje,
katere so glavne značilnosti pravega dela. Kako je
to mogoče, če imajo vsi eno osnovno pojmovanje
dela kot bistva človeka? Oglejmo si drugi rang in
ostale rezultate odgovorov na to vprašanje.
V drugem rangu je na prvem mestu po številu
obkroženj modaliteta 2 : glavna značilnost pravega
dela je, da daje občutek ustvarjalnosti (M 42,4 */»,
2 42,3 Ve, SK 42,3 «/»).
128i
Rezultati vseh treh rangov:
PRAVO DELO JE TISTO, KI. ..
vajenska skupina '■'■>
ga človek z veseljem opravlja in ob njem
doživlja zadovoljstvo........ 92,3
daje človeku občutek, da nekaj ustvarja in
ob njem preizkuša svoje sposobnosti in
znanje.............. 55,0
prispeva k napredku družbe...... 50,5
omogoča dober zaslužek in udobno življenje 45,0
srednje strokovne šole
ga človek z veseljem opravlja in ob njem
doživlja zadovoljstvo........ 94,0
daje človeku občutek, da nekaj ustvarja in
ob njem preizkuša  svoje sposobnosti in
znanje.............. 68,0
prispeva k napredku družbe...... 66,5
omogoča dober zaslužek in udobno življenje 32,0
gimnazije
ga človek z veseljem opravlja in ob njem
doživlja zadovoljstvo........ 92,0
daje človeku občutek, da nekaj ustvarja in
ob njem preizkuša svoje sposobnosti in
znanje.............. 71,0
prispeva k napredku družbe...... 68,5
omogoča dober zaslužek in udobno življenje 33,5
študentje
ga človek z veseljem opravlja in ob njem
doživlja zadovoljstvo........ 93,0
daje človeku občutek, da nekaj ustvarja in
ob njem preizkuša svoje sposobnosti in
znanje.............. 85,2
prispeva k napredku družbe...... 57,3
omogoča dober zaslužek in udobno življenje 26,0
delavci
ga človek z veseljem opravlja in ob njem
doživlja zadovoljstvo........ 89,1
daje človeku občutek, da nekaj ustvarja in
ob njem preizkuša svoje sposobnosti in
znanje.............. 65,3
prispeva k napredku družbe...... 45,9
omogoča dober zaslužek in udobno življenje 41,8
uslužbenci
ga človek z veseljem opravlja in ob njem
doživlja zadovoljstvo......... 89,5
daje človeku občutek, da nekaj ustvarja in
ob njem preizkuša svoje sposobnosti in
znanje.............. 75,0
prispeva k napredku družbe...... 46,0
omogoča dober zaslužek in udobno življenje 45,0
kmetje
ga človek z veseljem opravlja in cb njem
doživlja zadovoljstvo........ 82,6
daje človeku občutek, da nekaj ustvarja in
ob njem preizkuša svoje sposobnosti in
znanje.............. 53,3
omogoča dober zaslužek in udobno življenje 45,8
omogoča človeku, da pozabi na vsakdanje
težave.............. 42,5
prispeva k napredku družbe...... 40,0
brezposelni
•/•
ga človek z veseljem opravlja in ob njem
doživlja zadovoljstvo........ 84,7
prispeva k napredku družbe...... 50,0
daje človeku občutek, da nekaj ustvarja in
ob njem preizkuša svoje sposobnosti in
znanje.............. 49,4
omogoča dober zaslužek in udobno življenje 49,3
skupaj
ga človek z veseljem opravlja in ob njem
doživlja zadovoljstvo........ 89,9
daje človeku občutek, da nekaj ustvarja in
ob njem preizkuša svoje sposobnosti in
znanje.............. 65,6
prispeva k napredku družbe...... 55,9
omogoča dober zaslužek in udobno življenje 39,5
Kot vidimo, se vse skupine ujemajo v prvih dveh
glavnih značilnostih pravega dela; to je tisto delo,
ki ga človek opravlja z veseljem in ob njem do-
življa zadovoljstvo, delo, ki daje človeku občutek,
da nekaj ustvarja in ob njem preizkuša svoje spo-
sobnosti in znanje. Lahko rečemo, da je velika ve-
čina izbrala ti dve modaliteti.
Na tretjem mestu je v skupnem poprečju'3. mo-
daliteta, na četrtem pa 4. modaliteta. Od tega skup-
nega poprečja odstopa zlasti kmečka mladina, kot
tudi sicer pri odgovarjanju na skoraj vsa vpra-
šanja.
Na tretjem mestu pri tej skupini je namreč mo-
daliteta 4. Opozorimo pri tej skupini zlasti na pre-
cejšnje število odgovorov, pri modaliteti 5: pravo
delo omogoča človeku, da pozabi na vsakdanje te-
žave. Videti je, da je kmečka mladina ne le odtr-
gana od masovnih komunikacijskih sredstev, da
ima najmanjše možnosti za izobraževanje, naj si bo
redno izobraževanje do višjih šol in fakultet, najsi
bo druge oblike izobraževanja, in se zato bolj kot
druge skupine anketiranih zateka k t. i. idealizi-
ranemu odnosu do sveta (občudovanje itd.); občuti
pa vsakdanje življenje tudi v večji meri, občutno
večji meri kot druge skupine, kot težavo, težavno
življenje, iz katere naj ji pomaga delo, da pozabi
te težave.
Čeprav je velika večina anketiranih odgovorila
s prvima dvema modalitetama : pravo delo je tisto,
ki ga človek opravlja z veseljem in ob njem doživ-
lja zadovoljstvo in ki daje človeku občutek, da ne-
kaj ustvarja in ob njem preizkuša svoje sposobno-
sti in znanje, pa je vendarle dejstvo, da so odgo-
varjali tudi z drugimi modalitetami. Oglejmo si,
kaj je pravzaprav pravo delo, da je mogoče pove-
dati isto, četudi odgovorimo z drugimi modali-
tetami na vprašanje, kaj so značilnosti pravega
dela, kot je velika večina odgovorila v enem od
treh rangov.
Ugotovili smo že, da opravlja človek delo z vese-
ljem, ker se v tem delu sprošča, sprošča svojo na-
ravo, je »pri sebi«. Takšno delo je izvir zadovolj-
stva, saj daje človeku občutek, da nekaj ustvarja,
in ne le občutek, dejstvo je, da je človekovo delo
ustvarjalno. Prav zato, ker človekovo delo je
ustvarjalno, tudi lahko daje človeku občutek, da je
ustvarjalno. Človek v takšnem delu preizkuša svo-
129
je sposobnosti in znanje, drami sile, ustvarjalne
sile, ki so v njem. S sproščanjem delovne sile, svo-
jih ustvarjalnih sposobnosti sprošča človek svojo
lastno naravo, svoje življenje, такај njegovo bistvo,
delo, se ponavlja. Takšno delo prispeva k napredku
družbe, saj napredek družbe temelji na akumulira-
nem, iz roda v rod nakopičenem delu. Delo v tem
primeru pojmujemo kot generično bistvo, skratka
kot bistvo človeka. Z vse večjim sproščanjem člo-
vekovega bistva, z vse večjim poznavanjem dela
pa seveda nujno napreduje tudi človeštvo, katerega
bistvo je prav to delo samo.
Prav tako pa je tudi res, kar trde ostale moda-
litete; vsaj v blagovno-denarnih odnosih velja, da
delo omogoča dober (tak ali drugačen) zaslužek,
omogoča človeku, da napreduje na višji družbeni
položaj, kar spet velja vse dotlej, dokler je člove-
kov položaj razdeljen na višji in nižji.
In prav tako je res, da delo omogoča pozabiti na
vsakdanje težave, saj je delo tisto, ki kaže vedno
dalje in dalje in torej ven iz sedanjega trenutka.
Delo je tisto, ki nosi čas, ki čas presega in prema-
guje. Ce iščemo torej osnovno stališče do dela, je
pravzaprav vseeno, s katero modaliteto so anketi-
rani odgovorili, kajti vsi odgovori, s katerimi so
odgovarjali, se gibljejo v nekem pojmovanju dela,
v neki predpostavki, ali kakor bi tudi lahko rekli,
v nekem osnovnem pojmovanju dela. To osnovno
pojmovanje dela smo že razgrnili; delo je bistvo
človeka, zato se človek skozi delo uresničuje, ob-
čuti ob njem zadovoljstvo, samega sebe. Tako poj-
movano delo kot bistvo človeka pa je seveda obe-
nem tudi najvišja vrednota, kajti kaj je še lahko
v tesnejši zvezi s človekom kot je njegovo bistvo
samo? Ce je človek subjekt svojega sveta, se kot
subjekt razume in se takega hoče, je tisto, kar ga
dela za takega, lahko le osnovna vrednota. Osnov-
na vrednota je delo. Tudi pri Marxu je osnovna,
prva vrednota delo. Ne gre nam za to, da bi ugo-
tavljali skladnost odgovarjanja anketirancev z Mar-
xovimi stališči, pač pa še vedno iščemo resnico časa
in ugotavljamo, da je naš čas tudi Marxov čas in
Marxov čas tudi naš čas. Kakor iz Marxovih del
veje resnica časa in je velik mislec samo toliko, ko-
likor iz njegovih misli veje resnica časa, tako lahko
to isto strukturo mišljenja in odnosa do samega
sebe, isto pojmovanje človeka in isto hotenje člo-
veka zapazimo v tako preprosti anketi, kot je ta.
Oglejmo si še opisne odgovore, da bi ugotovili,
če opisana struktura mišljenja in odnosa človeka do
samega sebe tukaj izstopa iz nakazanega okvira.
Značilnosti pravega dela so:
Da sprosti svoje notranje napetosti (duševne) in
je človek pri tem zadovoljen.
Gradi človekov notranji svet in mu vliva samo-
zavest.
Mislim, da je delo rešitelj človeštva in garant, da
z optimizmom gledamo v bodočnost.
Delo, s katerim hočemo koristiti človeštvu.
Nudi možnosti za novo spoznanje in odvrača člo-
veka od pasivnosti v duhovnem življenju.
Pravo delo da osebno zadovoljstvo.
Delo, ki ne zasužnji, delo, ki dviguje človekovo
zavest.
Širi človekovo obzorje.
Tisto delo, ki daje zadovoljstvo s samim seboj in
osrečuje še bližnje.
Tisto delo, ki ga opravljaš takrat, ko si za to naj-
bolj navdušen.
Delo, ki zagotavlja primemo materialno osnovo
in bi ga z veseljem opravljal.
Dobro delo je tisto delo, ki omogoča nadarjenim
boljši zaslužek.
Mnogo dela — mnogo denarja.
Omogoči zaslužek in prispeva k napredku družbe.
Ce pazljivo preberemo vse opisne odgovore, vi-
dimo, da ne izstopajo iz prej opisane osnove, pač
pa jo izražajo in potrjujejo. Delo je rešitelj člo-
veštva in garant, da z optimizmom gledamo v bo-
dočnost, z njim koristimo človeštvu in nam daje
zadovoljstvo itd. Vse te stvari že poznamo. Delo je
torej bistvo človeka, z njim se človek preriva skozi
čas, z njim se rešuje iz trenutnih in trajnejših tež-
kih situacij, z delom se hoče človek otresti tudi vse
tiste groze, ki jo je z druge strani povzročilo spet
prav delo samo. Delo ali bolje človek se z delom
rešuje situacij, ki jih je delo samo tudi ustvarilo.
Doklej se bo človek reševal z delom in se obe-
nem zapletal v nove situacije, iz katerih se bo
treba rešiti? Ali ni morda tudi nastopil čas, da po-
novno premislimo bistvo človeka samega? Da išče-
mo človeka v njegovi biti sami?
B.
Govorili smo o »pravem« delu. Potemtakem ob-
stoji tudi nepravo delo. To bi bilo tisto delo, ki ga
človek ne opravlja z veseljem, ki mu je tuje, nepri-
jetno, sovražno, ki ga opravlja prisiljeno. V takem
smislu uporablja Marx izraz odtujeno delo. Odtuje-
no je tisto delo, ki človeka zasužnjuje, ob katerem
se delavec občuti tujega, prisiljenega. Odtujeno je
delo v razmerah blagovno-denarne proizvodnje.
Mera dela je čas, denar izraz vrednosti dela. Cas in
denar opredeljujeta kot merili tisto delo, ki je os-
nova blagovno-dename proizvodnje, odtujeno delo.
Da bi spoznali odnos anketiranih do dela kot ta-
kega, obenem pa prodrli globlje do njihovih moti-
vacij, smo postavili naslednje vprašanje, v katerem
smo odstranili glavni značilnosti dela, čas in denar:
KATERIM OD SPODAJ NAŠTETIH STVARI BI
SE POSVETILI, CE BI IMELI ZELO UGODNE
ŽIVLJENJSKE RAZMERE, DENAR IN CAS?
(Možnih je več odgovorov!)
zabaval bi se, obiskoval bi velika mesta, letovi-
šča in zabavišča
šel bi po svetu, spoznaval tuje kraje, ljudi in nji-
hove običaje
ukvarjal bi se z vprašanji kulture, znanosti ali
umetnosti
ukvarjal bi se s politiko
ukvarjal bi se s športom
posvetil bi se dobrodelnim dejavnostim
drugo; opišite
ne vem
Največje število odgovorov v skupnem poprečju
kakor tudi pri vseh skupinah je bilo pri modaliteti:
če bi imel čas in denar, bi šel po svetu, spoznaval
tuje kraje, ljudi in njihove običaje. Grupiranje od-
130
govorov pri tej modaliteti je prav presenetljivo ve-
liko. Vprašanje je, kaj pomeni tolikšna želja anke-
tirane mladine, da bi potovala. Zlasti ženske so iz-
razile to željo; razen pri delavski mladini so pn
vseh skupinah opazno pogosteje izjavila dekleta,
da bi potovala po svetu. Kaj pomeni tolikšna želja
po potovanju po svetu? Beg iz tega koščka sveta
v drugi svet, ki je morda boljši od tega, ali rado-
vednost po vedno večjem in večjem odkrivanju
sveta, vseh skrivnosti, ki nam jih še skriva priroda
in nam neznani kraji. Zelja, biti povsod prisoten,
»biti povsod zraven-", da človek ne bi kaj zamudil
v tem kratkem času, ki mu je odmerjen? Težko bi
bilo odločiti, kateri je glavni vzrok ali коИко je
enega ali drugega ali prepletanja več vzrokov
hkrati. Vsekakor je ta rezultat vreden nadaljnjega
raziskovanja.
Grupiranja pri naslednjih modalitetah pa se od
skupine do skupine razlikujejo. Zanimivo je, da se
modaliteta: če bi imel čas in denar, bi se ukvarjal
z vprašanji kulture, znanosti ali umetnosti, sploh
ne pojavlja med prvimi štirimi večjimi grupiranji
pri vajenski mladini, delavski in kmečki mladini.
Pri teh skupinah stopa v ospredje želja po ukvar-
janju s športom, zabavo ali dobrodelna dejavnost.
Najmanj interesa za vprašanja kulture, znanosti in
umetnosti je pokazala delavska mladina; le 17 "/o iz
te skupine jih je izjavilo, da bi se ukvarjali s temi
vprašanji. Studentska mladina (53 "/o) in gimna-
zijska (51 */o) pa bi se v veliki meri ukvarjala s te-
mi vprašanji, če bi imela čas in denar.
Težnja po ustvarjalnem delu, pojmovanje dela
kot zadovoljstva je torej večja pri skupinah, kate-
rih delo je že ali pa bo v bodoče takšno, da bo v
večji meri dajalo občutek zadovoljstva, ustvarjal-
nosti. To je še vedno intelektualno delo. Kdor ima
stik s tem delom, ki daje v čim večji meri občutek
zadovoljstva, ima tudi večjo težnjo po njem in bolj
je verjetno, da bi se ukvarjal s tem delom, četudi
bi ga k temu ne priganjalo pomanjkanje sredstev
in časa. S tem nikakor nočemo reči, da delavec ali
kmet a priori ne moreta biti zadovoljna s svojim
delom. Tudi takšno delo lahko nudi zadovoljstvo,
občutek ustvarjalnosti in potrebnosti družbi, sebi
in bližnjim. Vendar ne gre za to. Jasno je namreč,
da delo, razbito na drobne faze, večkrat monotono
in samo zase, oddvojeno od ostalih faz, daje prej
občutek nesmiselnosti kakor smotrnosti in zado-
voljstva. Zato pa narašča želja po zabavi ali čemer-
koli, kar naj zapolni praznino, ki se nabere v člove-
ku v času dela. Človek je v takih primerih »doma«,
kadar ni v delu, in v delu ni, kadar je »doma«, ka-
dar se počuti domačega, zadovoljnega, veselega.
Videli smo. da je ta odnos večji pri tistih skupinah,
pri katerih lahko predvidevamo in pri katerih je
tudi empirično dokazljivo, da niso zadovoljni, v
bistvenem smislu zadovoljni v svojem delu, da pa
je želja po delu večja pri tistih skupinah, ki jim je
delo večje zadovoljstvo, ker ga narava dela sama
daje. Očitno pa je tudi, da na željo po ukvarjanju
z ustvarjalnim delom (intelektualnim delom, ker je
delo pri stroju tudi ustvarjalno, toda v drugem
smislu, kot to tu uporabljamo) vpliva izobrazba.
Nekaj opisnih odgovorov:
Ce bi imel čas in denar, bi:
Ustvarjal bi, delal.
Študiral bi vse, kar lahko ljudem koristi.
Ukvarjal bi se z vsem, kar mislim, da bi dvigo-
valo mojega duha.
Posvetil bi se znanosti.
Prebrala bi vse knjige.
Posvetil bi se glasbi.
Raziskoval bi neznane predele.
Spoznaval bi naravo in človeka.
Sedel bi na pomolu in lovil ribe.
Trudil bi se čimbolj dvigniti standard.
Ukvarjala bi se s hobijem, s fotografijo, brala
knjige.
Razbijal bi dobre avtomobile, letal z avioni in
jadral po morju.
Odšel bi iz sveta, bral in pisal.
Kot vidimo, tudi opisni odgovori ne izhajajo iz
opisnega okvira pojmovanja dela. Delo se pojmuje
kot ustvarjalno ali kot njegov surogat: zabava,
brezdelje, kar je v osnovi isto v tem, kot je dopol-
nilo ustvarjalnega dela. Brezdelje, zabava je prav
tako posledica sveta, v katerem je delo prva vred-
nota, kot je tudi bogastvo in siromaštvo ali kot je
delitev sveta na razvite in nerazvite dežele, delitev
na moč in nemoč, oblast in viadane.
Oglejmo si še, kaj bi anketirana populacija po-
čela, če bi bil zagotovljen mir in bi imela vso oblast
in moč v svojih rokah.
C.
Da bi ugotovili, kakšne so aspiracije mladine, kaj
bi želela delati, obenem pa tudi ugotovili, kaj jo
pravzaprav moti in bi sama skušala popraviti, če
bi to možnost imela, smo postavili naslednje vpra-
šanje z modalitetami:
Ce BI VEDELI, DA je MIR ZAGOTOVLJEN. IN
Ce BI VAM BILA DANA VSA OBLAST IN MOC,
KAJ BI NAJPREJ NAREDILI?
(S številkami 1 do 3 označite tiste tri stvari, ki
bi jih najprej naredili!)
sprožil bi novo revolucijo in spremenil družbeni
red pri nas
okrog sebe bi zbiral najlepše stvari (umetnino)
na svetu
odpravil bi vse neenakosti med ljudmi
dosegel bi, da ljudje nehajo verovati
dal bi zapreti vse slabe ljudi
dosegel bi, da bi bili vsi ljudje verni
onemogočil bi svojega najhujšega nasprotnika
vse sile bi usmeril v razvoj znanosti, kulture in
gospodarstva
odpravil bi razlike med razvitimi in nerazvitimi
deželami
drugo; opišite
ne vem
V prvem rangu izstopa pri vseh skupinah moda-
liteta 3: če bi imel oblast in moč, bi odpravil vse
neenakosti med ljudmi. Najmanjše grupiranje pri
tej modaliteti je pri skupini brezposelnih in kmečki
skupini, pri katerih je precej odgovorov dobila mo-
daliteta 1 : če bi imel moč in oblast, bi sprožil novo
revolucijo in spremenil družbeni red pri nas, ter
131
modaliteta 5: če bi imel moč in oblast, bi dal za-
preti vse slabe ljudi. Prva modaliteta se v tem ran-
gu kaže kot pomembna tudi pri delavski skupini.
V drugem rangu najmočneje izstopajo odgovori
pri modaliteti 8: vse sile bi usmeril v razvoj zna-
nosti, kulture in gospodarstva. Ta ista modaliteta
je na prvem mestu tudi, če gledamo po posameznih
skupinah, razen pri kmečki skupini, kjer je na pr-
vem mestu 5: dal bi zapreti vse slabe ljudi, ki je
pri tej skupini tudi v prvem rangu dobila precej
odgovorov. 5. modaliteta je med prvimi tremi v
tem rangu tudi pri delavski mladini in brezposel-
nih. Očitno mladina iz teh skupin občuti svoje oko-
lje in ljudi v njem bolj sovražno in neprijazno kot
mladina iz ostalih skupin. Tako si namreč razlaga-
mo nekakšno maščevalnost mladih iz teh skupin,
kar še zlasti velja za ženske. Seveda je vprašanje,
zakaj ravno mladina iz teh skupin občuti ljudi kot
slabe, slabše, kot jih občutijo anketirani iz drugih
skupin.
V tretjem rangu je občutno največje grupiranje
odgovorov pri modaliteti 9: če bi imel moč in
oblast, bi odpravil vse razlike med razvitimi in ne-
razvitimi deželami. Ta modaliteta je tudi pri posa-
meznih skupinah dobila največje število odgovorov
v tem rangu.
Oglejmo si rezultate odgovorov v vseh treh ran-
gih po skupinah:
Kot nam kažejo rezultati vseh treh rangov, je na
prvem mestu po številu odgovorov modaliteta 3:
če bi imel moč in oblast, bi odpravil vse neenako-
sti med ljudmi. Upravičeno lahko smatramo, kot
že rečeno, da je to dejstvo tisto, ki mlade najbolj
moti in proti čemur so najostreje nastrojeni. To
dejstvo je tako močno, da bi bili pripravljeni, ver-
jetno ne le v tej zamišljeni, idealizirani obliki, am-
pak realno sprožiti prizadevanje mladih (ki ver-
jetno tudi teče) za odpravo nepravilnosti. Le gim-
nazijska in študentska mladina je večkrat obkrožila
modaliteto 8 : vse sile bi usmeril v razvoj znanosti,
kulture in gospodarstva. Ker je ta modaliteta tudi
sicer dobila veliko število glasov, lahko rečemo, da
večina mladih smatra za realno možnost odprave
neenakosti med ljudmi ter razlik med razvitimi in
nerazvitimi deželami (ki je tudi dobila precejšnje
število odgovorov) v razvoju znanosti, kulture in
gospodarstva. Najmanjša je ta »vera« pri delavski,
kmečki in delno brezposelni mladini. Ta odnos do
znanosti in kulture opažamo pri imenovanih skupi-
nah že skozi vso anketo. Pojasnili smo to dejstvo
s hipotezo, da ta mladina pač v veliki večini nima
stika niti s srednjim šolstvom, z dobrimi komuni-
kacijskimi zvezami, kaj šele z znanostjo.
132
Pri delavski, kmečki, brezposelni in vajenski
mladini je, kot vidimo, precejšnje število skupnih
odgovorov pri modaliteti 5; dal bi zapreti vse slabe
ljudi. To dejstvo je vsekakor potrebno nadaljnjega
raziskovanja, saj je vprašanje, kaj se skriva za
takšnim percipiranjem svojega okolja, seveda če
gre res zgolj za percipiranje in ne tudi dejansko
»sovražnost življenja« tej mladini.
Opisni odgovori:
Ce bi imel oblast in moč:
Ne bi sprožil revolucije, ampak bi odpravil na-
pake v družbenem redu.
Odpravil bi vse neenakosti v dohodkih in davkih
med republikami, pri nas npr. Slovenija — Srbija.
Poskusil bi izboljšati naš sistem.
Na vodeča mesta bi postavila sposobne ljudi.
Delno bi spremenil režim, zlasti v gospodarstvu.
Ne bi spreminjala družbenega reda, ampak po-
skusila odpraviti napake, ki so danes v njem.
Ne bi odpravljala razlik med razvitimi in neraz-
vitimi predeli SFRJ, ker je nesmisel, da razvitejši
čakajo, da jih ostali dohite.
Dal bi vsem ljudem kruha.
Enakopravne pravice črncem v ZDA.
Izboljšala bi življenjski standard v naši državi.
Naj bi se bolj delalo po ideologiji, kot pa samo
govorUo.
Ker mir nikoli ne bo zagotovljen, ne dajem od-
govorov.
Dosegel bi, da bi bili vsi ljudje srečni.
Onemogočil bi vse, ki bi se mi zoperstavljaU.
Vse ljudi bi izobrazil.
Odprla bi vsem ljudem vstop do vsega lepega in
človeka vrednega.
Ustanovil bi šole, v katerih bi resnično vzgajali
ljudi.
Dosegel bi, da bi bili vsi ljudje med seboj pošteni.
Skušala bi preprečiti tisto, kar človeka boli.
Naučil bi ljudi živeti stoodstotno duhovno.
Spremenila bi odnos med ljudmi — ne v družbe-
nem smislu — temveč samo odnos človeka do člo-
veka.
Dal bi vsakomur možnost, da živi po svoje, če pri
tem ne ovira svobode drugih.
Dala bi vsakemu možnost lastnega načina življe-
nja.
Hotela bi doseči, da bi živel vsakdo življenje, ki
bi ga rad živel.
Samomor, zaradi tega, ker bi bilo potrebno toliko
stvari spremeniti, da bi uvidel, da to ni v mojih
močeh.
Pustil bi, da bi čas uredil vse stvari, ker ta naj-
bolje stori.
Svet vrednot mladih nam je že precej poznan,
slika je že dokaj zaokrožena, zato si oglejmo še re-
zultate vprašanja:
Ali veste, kaj želite v življenju doseči?
1. trdno vem kaj hočem v svojem življenju do-
seči
2. imam samo nejasno predstavo o tem, kaj ho-
čem v življenju doseči
3. ne vem, kaj hočem v življenju doseči, čeprav
bi rad vedel
4. ne vem, kaj hočem v življenju doseči, in ne
razmišljam o tem.
Rezultati odgovorov na to vprašanje kažejo raz-
like med spoloma. Le-te pričajo, da so pri sku-
pinah, ki jih opredeljuje praviloma manjša izo-
brazba kot ostale, moški bolj samozavestni, če lah-
ko tako rečemo, in so v večji meri zagotavljali, da
vedo, kaj hočejo v življenju doseči. Nasprotno pa
pri skupinah, ki jih opredeljuje večja izobrazba
(srednje šole in študentska populacija), ta prepri-
čanost pri moških praviloma pada, a se veča pri
ženskah. Skoraj polovica vseh anketiranih trdi, da
trdno vedo, kaj hočejo v življenju doseči, koleba jih
31,7 "/o, kar ni nič »tragičnega«, saj je naša popula-
cija vendarle mladina, ki si išče svoje mesto v druž-
bi in življenju sploh. Majhen je procent tistih, ki
ne vedo, kaj bi počeli v življenju in jih to tudi ne
zanima (5,2 "/o v skupnem poprečju). Zanimivo je,
da je sorazmerno velik procent odgovorov: ne vem,
kaj bi v življenju počel in me tudi ne zanima, pri
delavski mladini (12 "/o), kmečki in brezposelni
mladini (10,8 in 9,3 "/o). Ta procent »brezperspek-
tivnih« je precejšen. Ni problem v tem, da ne ve-
do, kaj bodo ali bi v življenju počeli, temveč v
tem, da o tem ne razmišljajo. Vsekakor bi bilo
potrebno vedeti, zakaj je prav pri tej mladini tolik-
šen procent takih, ki ne vedo in predvsem, ki ne
razmišljajo o tem, kaj bodo ali bi v življenju po-
čeli, kaj žehjo v življenju doseči. Morda ni daleč
od resnice hipoteza, da ima prav ta mladina pri
nas najmanj možnosti, da bi v življenju kaj dose-
gla, zato pa so tudi aspiracije po tem manjše. Ce
so možnosti deloma dane, potem se tudi aspiracije
večajo, če pa so možnosti zelo majhne, se tudi
aspiracije ne morejo razviti in zakrnijo. In ljudje,
namesto da bi razmišljali, prepuste vse toku »živ-
ljenja«.
MLADI IN RELIGIJA
Ugotovitev, da je religija iluzorno sonce človeka,
opij ljudstva itd., je prav tako resnica, govorjena
iz nekega časa, kot je tudi resnica, da je bila reli-
gija za človekov odnos do sebe in sveta tisto edino
sonce, v luči katerega si je sploh mogel zamišljati
svoje življenje in nehanje. Oglejmo si, kako misU
anketirana populacija o religiji, bogu itd.
Postavili smo ji naslednje vprašanje in dobili te-
le rezultate:
Ali je po vašem mnenju vera v Boga sodobnemu
človeku potrebna ali ne?
1. vera v Boga je potrebna
2. vera v Boga ni potrebna
3. nisem o tem razmišljal
Rezultati odgovorov na to vprašanje kažejo, da
je najbolj prepričana o potrebnosti boga kmečka
mladina, pri kateri je več kot polovica anketiranih
izjavila, da je vera v boga sodobnemu človeku po-
trebna. Najmanjši je ta procent pri študentski mla-
dini, zatem pa pri srednješolcih, iz srednjih stro-
kovnih šol in gimnazijcih. Praviloma so ženske
bolj prepričane v potrebnost vere v boga kot moški.
133'
Gledano v skupnem poprečju trdi dobra četrtina
anketirane mladine, da je vera v boga sodobnemu
človeku potrebna.
Da vera v boga ni potrebna, trdi največ gimna-
zijske mladine, več kot polovica. S tem mnenjem
soglaša skoraj polovica študentov in učencev sred-
njih tehničnih šol. Seveda je tega mnenja najmanj
pri ženski mladini, komaj 8,3 Praviloma so
moški bolj ali bolje v več primerih izrazili prepri-
čanje, da vera v boga ni potrebna, kot so to storile
ženske. Velik pa je tudi procent tistih, ki trde, da
o potrebnosti vere v boga niso razmišljali. Skupni
odstotek je več kot tretjina vseh anketiranih. Pra-
viloma so o tem manj razmišljale ženske kot moški.
Najmanj razmišlja o tem problemu delavska mladi-
na; skoraj polovica delavcev je odgovorila, da o
tem ne razmišlja.
Delež tistih, ki so pri tem vprašanju odgovorili,
da o problemu vere v boga ne razmišljajo, je velik
in kaže na to, da problemi religije, vere v boga,
postajajo vse manj važni, bodisi za človekovo vsak-
danje življenje (o teh problemih človek največ mi-
sli) bodisi nasploh. Religija danes ni več tista —
to je seveda hipoteza — ob kateri bi se bilo treba
nekaj odločiti, katere problemi bi bili »v zraku« in
o katerih bi človek potemtakem mislil in razmišljal
in se opredeljeval. Seveda je vprašanje, kaj takšna
ravnodušnost, da to tako poimenujemo, pomeni.
Oglejmo si, kaj verujoči mladini pomeni bog,
vera v boga. Zato smo postavili naslednje vpraša-
nje in dobili tele rezultate:
Ce verujete v Boga, kaj vam pomeni ta vera?
1. v veri najdem odgovor na vprašanje, odkod
svet in človek v njem
2. v veri dobim napotek in pomoč za pošteno
življenje
3. vera mi pomaga v premagovanju življenjskih
težav
4. vera mi pomeni predvsem upanje v posmrtno
življenje, da ne bo mojega življenja konec že
kar tu
5. v veri nahajam smisel svojega življenja
6. brez vere bi se čutil osamljenega in izgublje-
nega, bilo bi mi tesno
9. ne verujem
Od verujočih se je največ anketiranih odločilo
za odgovor: v veri dobim napotek za pošteno živ-
ljenje, razen pri kmečki mladini, kjer je večje
število glasov dobila modaliteta 3: vera mi pomaga
v premagovanju življenjskih težav. Pri kmečki mla-
dini smo že pri več vprašanjih naleteli na izjave
o težkem življenju, česar pravzaprav nismo videli
pri nobeni skupini, vsekakor pa ne v veliki meri.
Cas bi bil, da bi se razmere spremenile in ne bi
bilo več treba poslušati in opazovati izjav o tež-
kem življenju enega dela naše mladine!
Kot vidimo, je zelo majhno število glasov dobila
modaliteta: vera mi pomeni predvsem upanje v рк>-
smrtno življenje, da ne bo mojega življenja konec
že kar tu. Ta modaliteta namreč izjavlja nekaj, kar
je bistven sestavni del vere v boga, in vendarle je
dobila majhno število odgovorov (1,2 '/o v skupnem
poprečju). Odgovori bolj kažejo na to, da mladina
veruje v boga zaradi tukajšnjih življenjskih težav,
da išče v veri predvsem moralne kriterije, napotek
za vredno življenje in optoro v življenjskih teža-
vah. Se posebej to velja za kmečko mladino, kjer
je 27 »/o religioznih anketirancev izjavilo, da z vero
v boga rešujejo svoje življenjske težave. 60*/o mo-
ške in 80 "/o ženske kmečke mladine iz tega ali one-
ga razloga veruje v boga (skupno 73,3 */o v tej sku-
pini). Ta odstotek je ogromen v primerjavi z dru-
gimi skupinami; sicer pa si oglejmo rezultate.
Mladina, ki veruje v boga (po skupinah): vajen-
ska 43,3 */o, srednje strokovne šole 30,5 Vo, gimna-
zije 26,5 Vo, študentje 28 Vo, delavci 48,5 Vo, usluž-
benci 36,5 '"/o, kmečka mladina 73,3 Vo, brezposelni
59,3 Vo, skupaj 39 V». Vsa ta mladina je iz različnih
razlogov religiozna oziroma veruje v boga. Precej-
šen procent religiozne mladine je tudi v delavski,
brezposelni in uslužbenski skupini.
Oglejmo si. kako se mladina formalno obnaša do
svoje vere. Zato smo postavili naslednje vprašanje
in dobili tele rezultate:
Ali ste verni? Ali opravljate tudi verske dolžno-
sti?
1. verujem in opravljam verske dolžnosti
2. verujem, a ne opravljam verskih dolžnosti
3. opravljam nekatere verske dolžnosti, pa ne
verujem
4. ne opravljam verskih dolžnosti in ne verujem
Rezultati kažejo, da večina tistih, ki verujejo,
tudi opravlja verske dolžnosti in da je dokajšnje
število tistih, ki ne verujejo, pa vendarle oprav-
ljajo verske dolžnosti zaradi različnih razlogov.
Tistih anketiranih, ki niti ne verujejo niti ne oprav-
ljajo verskih dolžnosti, je manj kot polovica, v
skupnem poprečju le 44,8 Ve. Med njimi je zlasti
veliko več moških kot žensk. Največji procent ti-
stih, ki niti ne verujejo niti ne opravljajo verskih
dolžnosti, je med študentsko mladino (62,5 "/o), med
gimnazijsko in mladino srednjih tehničnih šol. Naj-
manj tistih, ki niti ne verujejo niti ne opravljajo
verskih dolžnosti, pa je med kmečko mladino, ko-
maj 7,5 Vo. Precej religiozna je tudi delavska ter
vajenska mladina, med njimi jemanj ali komaj tret-
jina nereligioznih in takšnih, ki tudi verskih dolž-
nosti ne opravljajo. Sorazmerno precejšnje število
je tistih, ki verujejo, a ne opravljajo verskih dolž-
nosti.
Oglejmo si, kakšne razloge navajajo verni za to,
da opravljajo verske dolžnosti. Na to nam dajejo
odgovor rezultati naslednjega vprašanja:
Ce se udeležujete cerkvenih obredov, povejte
nam, kateri je glavni razlog?
1. to je moja verska dolžnost
2. obredi so zame posebno doživetje, v cerkvi je
čisto drugače
3. udeležujem se jih, ker starši tako želijo
4. ker hodijo tja tudi moji prijatelji
5. zaradi ljudi, da imam mir pred ljudmi
6. iz navade
134
7. z obiskovanjem obredov hočem javno poka-
zati, da podpiram cerkev
8. drugo; opišite
9. ne obiskujem cerkvenih obredov
Anketirani po skupinah večinoma navajajo kot
glavni razlog temu, da obiskujejo cerkvene obrede,
to, da starši tako želijo. Le pri kmečki mladini
visoko prevladujejo odgovori pri 1. modaliteti: obi-
skovanje cerkvenih obredov je moja verska dolž-
nost. V glavnem prevladujejo med vzroki, ki jih
navaja anketirana populacija, prvi trije: obredov
se udeležujem, ker starši tako želijo, obredi so za-
me posebno doživetje, v cerkvi je čisto drugače
(kar velja zlasti za študente, dijake gimnazij in
dijake srednjih strokovnih šol), ter 1. modaliteta:
to je moja verska dolžnost. Pri delavski mladini je
med tistimi, ki obiskujejo cerkvene obrede, važna
modaliteta: cerkvene obrede obiskujem iz navade.
Oglejmo si še nekaj opisnih odgovorov:
Naučim se živeti.
Cerkev je moja šola za življenje.
Človeku je včasih v oporo, neha za trenutek ver-
jeti vase, uči poštenega življenja, drži ljudi v ne-
kem čudnem strahu po pozabljanju.
Čutim se bolj povezana z Bogom.
Iščem tako tolažbo.
Poglobim se vase.
Vem, da je to človeku tudi delno potrebno.
Delno iz navade, delno iz neke potrebe.
Včasih potrebujem mir.
Včasih človek samo tukaj najde duševni mir.
Počutim se mirnejšega.
Rad imam vzdušje v cerkvi.
2e od malega sem navajena obiskovati verske
obrede, ki so mi pomenili nekak lep zaključek ted-
na, kot drugim, ki žive v mestu.
V cerkev grem:
Zaradi spoznavanja običajev.
Rad ogledujem cerkve in umetnosti v njih.
Hodim le poslušat orgle.
Obiskujem enkrat na leto, ker me to zanima kot
kulturnega človeka.
Da vidim, kdo se jih ne.
Zaradi zabave.
Ker bi rad dokazal, kakšen nesmisel je to.
Prvi del opisnih odgovorov izraža globoko vero
v boga ali bolje globoko potrebo po veri v boga, po
miru in zbranosti, po vodiču v življenju. Vera in
cerkev jim je šola za življenje, cerkveni hram pa
prostor za sestajanje z bogom, iskanje samega se-
be in svojega miru ter notranjega obraza. Pri le-teh
sta nedvomno religija in versko čustvo močneje za-
sidrana kot pri tistih, ki odgovarjajo, da obiskujejo
cerkvene obrede kot turisti umetniških spomenikov,
ali tisti, ki hodijo predvsem zaradi navade ali ker
starši tako želijo. Mislimo, da je posebno važna
modaliteta oziroma vzrok ta, da cerkveni obredi
pomenijo lep zaključek tedna, saj na vasi sicer
skoraj ni moč iti drugam. V cerkvi srečaš tudi
prijatelje, znance, vidi se to in ono, sUši se to in
ono, tako je čez nedeljo krajši čas. Mislimo, da je
ta vzrok na vasi zelo močan.
Oglejmo si še, zakaj neverni ne verujejo. Anke-
tirani populaciji smo postavili naslednje vprašanje:
Ce ne verujete v obstoj Boga, zakaj ne?
1. ker mi znanost odgovarja na vsa vprašanja
2. svet je preveč slab, da bi ga Bog trpel, če bi bil
3. ker verujoči ljudje niso nič boljši od drugih
4. ker človek o vsem, kar ga zadeva, lahko sam
odloča in je odgovoren sam sebi in družbi
5. niti verujem niti ne verujem, sem.v dvomu
6. drugo; opišite
7. verujem v obstoj Boga
Pri odgovarjanju na to vprašanje izstopajo pred-
vsem rezultati prve in četrte modalitete. S tema
dvema je namreč odgovarjala večina nevernih: v
boga ne verujem zato, ker mi znanost odgovarja
na vsa vprašanja in ker človek o vsem, kar ga za-
deva, lahko sam odloča in je odgovoren sam sebi
in družbi. Med obema modalitetama v njunem bi-
stvu ni bistvene razlike: videli smo, da se znanstven
odnos do sveta javlja kot pojav človekovega bistva,
usmerjenega k prirodi in njenemu obvladovanju.
Tako je znanost orodje, roka tistega človeka, ki je
edinole sam sebi odgovoren za vsa dejanja, ki o
vsem, kar ga zadeva (kar ga ne bi zadevalo, tega
ni), sam odloča. Odloča lahko predvsem s pomočjo
znanosti. Človek tako rekoč sam postane svoj bog,
samemu sebi odgovoren za vse, kar ga zadeva, sam
odloča o vsem, kar ga zadeva.
Tako smo prišli do zanimive slike, da mladina,
ki smo jo anketirali, veruje v boga ali pa v človeka,
ki je sam kot bog, v človeka, ki sam o sebi odloča
in sam sebi odgovarja, v Človeka. V osnovi, torej
v načinu mišljenja ni razlike med obema vrstama
mišljenja, čeprav eno vodi k religiozni metafiziki,
drugo pa k nereligiozni metafiziki. (Pojem meta-
fizika se v tem primeru uporablja kot nadizkustve-
no utemeljevanje principov svojega mišljenja.)
Oglejmo si še nekaj opisnih odgovorov:
Ce bi bil, bi bilo drugače na nebu.
Ne verujem v Boga teologije, temveč v Boga kot
življenje in princip reda v svetu.
Ce bi bil Bog, bi pomagal ljudem, ki verujejo
vanj, tako pa večina teh živi v pomanjkanju ali
dvomih, ali pa igrajo dvojno življenje.
Ker se nauk in znanost razhajata in ker se mi
znanstveni dokazi zdijo logičnojši kot verski nauk.
Ker se mi zdi materializem sprejemljivejši in
edino logičen.
Na vero gledam kot na neko vrsto filozofije, ki
mi ne odgovarja.
Ker so protislovja med vero in življenjem.
Ce bi bil Bog, bi bil bolj pravičen do ljudi.
Zdi se mi nesmiselno in si tega sploh ne znam
razlagati.
Ker ne vidim smisla, zakaj bi veroval, zdi se mi
nesmisel.
Zaradi medlih razlag.
Ne verjamem, ker ga nisem videla.
Ne smem, ker so starši v taki službi.
Ker sem bil tako vzgojen.
Težko je verovati.
Včasih sem veroval, sedaj pa o tem razmišljam.
O tem ne razmišljam.
Mislim, da Bog je, toda o tem ne razmišljam
veliko.
135
Ker sodobni človek lahko najde smisel človeške-
ga življenja tudi brez Boga.
Ker mi cerkev ni mogla odgovoriti na nekatera
vprašanja in ker sem si postavil drug cilj, ki mi
nadomešča cerkev.
Ne vem.
Verjamem tudi lahko v kaj drugega.
Začenjam verjeti v neki »duhovni absolut«, ker
mi je to potrebno.
Verjamem, toda ne v takega Boga, kot ga opi-
suje cerkev.
Vse še ni razjasnjeno z znanostjo, zato mnogo-
krat dvomim.
Ne verujem v Boga, verujem v dobro.
Znanost, bogovi so bili kozmonavti.
V razgrnjeni paleti odgovorov najdemo potrdilo
tudi za našo hipotezo, da namreč ni razlike v nači-
nu mišljenja in odnosa človeka do samega sebe pri
religioznih oziroma nereligioznih ljudeh. Seveda je
ta hipoteza sporna in neresnična takoj, ko bi hoteli
preseči nivo, za katerega je mišljena. Gre le za
strukturo mišljenja in za nič drugega. Sicer pa je
jasno, da so razlike med verujočim in neverujočim
človekom. Ce nekdo trdi, da lahko verjame tudi v
kaj drugega, da verjame v »nekak absolut«, da je
znanost oziroma da so kozmonavti bogovi, to pome-
ni, da vse te kategorije so tu, žive svoje življenje,
ljudje se opredeljujejo le za ali proti njim, to pa
je v osnovi isto. Človek prek znanosti, prek tiste-
ga, kar ga dela božanskega, vsemogočnega, ustvar-
jalca življenja, sam postaja bog. Kozmonavti so
temu božanskemu najbližje, postali so sodobni bo-
govi.
Naj poudarimo, da veljajo ta razmišljanja le,
dokler se gibljemo v okviru strukture mišljenja
in odnosa človeka do samega sebe. Izven teh meja
je taka primerjava nesmiselna.
136
SINOPSISI
ZUPAN, France: Masovna kultura — strip, Problemi,
Ljubljana, vol. 7, št. 73—74, str. 63—92.
Strip je nastal konec 19. stoletja v ZDA, njegove
značilne komponente pa imajo izvor v srednjeveških
miniaturah, freskah, grafičnih listih, v anglosaških po-
litičnih satiričnih karikaturah. Strip je v vsakem po-
gledu integralni del množične kulture 20. stoletja. Zna-
čilnosti stripa so: poudarjeni obrisi, poenostavljanje,
velike ploskve enotnega tona, dvodmenzionalnost,
predvsem pa akcija. Najnatančnejša razlaga značilno-
sti stripa, odnosa med besedilom in risbo. Zgodovina
stripa v ZDA in Evropi ter analiza domačih, slovenskih
in jugoslovanskih stripov.
HRIBAR, Spomenka: Vrednote mladih, Problemi,
Ljubljana, vol. 7, št. 73—74, str. 113—136.
Analiza je interpretacija ankete o družbeno-politič-
nih vrednotah mladih, ki jo je izvedel inštitut za so-
ciologijo in filozofijo pri univerzi v Ljubljani aprila
in maja 1968. Anketni rezultati razgrinjajo resnico časa
današnje mlade generacije, ki je razvidna iz strukture
mišljenja mladine ob neposrednem odgovoru na vpra-
šanje: kaj (kdo) je človek, kaj je njegovo bistvo. S tem
analiza obravnava predvsem problem človekove pri-
hodnosti, želje, strah, občudovanje mladine, pojmova-
nje dela in odnos mladine do religije.
KERŠEVAN, Marko: Slovenski gimnazijci in tradi-
cionalna religioznost, Problemi, Ljubljana, vol. 7, št
73—74, str. 93—112.
Rezultati ankete o religioznosti gimnazijcev-četrto-
šolcev, ki jo je izvedel Center za proučevanje religije
in cerkve na VSSPN aprila in maja 1968, kažejo, da je
religioznih 50—60 "/o, nereligioznih 25«/o, neopredelje-
nih pa 20 "/o četrtošolcev. Tesneje je povezanih s cerk-
vijo le 10—15 "/o anketiranih. Dekleta so nekoliko re-
ligioznejša od fantov. Vpliv družinske sredine in
socialno-kulturnega okolja na religioznost mladine
kaže, da je posebej visoka korelacija med religioznost-
jo v družini z religioznostjo nüadine. Tradicionalne
religiozne predstave se praznijo in je danes religija
predvsem navodilo za moralno življenje.
MOZINA, Stane: Kreativnost vodilnih delavcev in
stališča do sprememb, ki vodijo do učinkovitosti pri
delu. Problemi, Ljubljana, vol. 7, št 73—74, str. 58—62.
Problem obstaja v pomanjkanju iniciativnosti pri
delu. Razrešitev problema je iskati v kreiranju ustrez-
nih sprememb, ki bi vodile k večji uspešnosti v de-
lovnih organizacijah oziroma v družbi sploh. Spreme-
niti je treba subjektivne karakteristike posameznikov
(predvsem vodilnih oseb), kakor tudi objektivne fak-
torje strukture in okolja. Faktorji, ki zavirajo ustrezne
spremembe, so s tradicijo, vzgojo in dosedanjim nači-
nom dela obremenjene vrednote, stališča posameznikov
ter toge organizacijske strukture in različni mehaniz-
mi. Konflikti, ki od tod izhajajo, so lahko osnova za
nove originalne zamisli ali pa za nadaljnje težave in
stagnacijo v razvoju.
VINDISAR, Pavel: Družbeni standard, sredstva, po-
litika, mnenja, Problemi, Ljubljana, vol. 7, št. 73—74,
str. 35—57.
V raziskavi, ki proučuje družbeni standard zaposle-
nih v gospodarskih delovnih organizacijah v Sloveniji,
se podatki nanašajo le na eno gospodarsko vejo, in
sicer na promet in zveze. Proučevana so naslednja
področja družbenega standarda: 1. stanovanjska pro-
blematika, 2. regresiranje voženj na delo in z dela, 3.
izobraževanje, 4. letna in tedenska rekreacija, 5. druž-
bena prehrana, 6. otroško varstvo, 7. kulturno in šport-
no delovanje ter 8. dotacije in prispevki raznim orga-
nizacijam, društvom ali skladom. Življenjski standard
delavcev je izrazito odvisen od osebnih dohodkov,
zaradi česar je tudi potrošnja izrsizito individualizira-
na, kar je v nasprotju s temeljnimi principi družbenega
sistema.
MLINAR, Zdravko: Izražanje in usklajevanje kon-
fliktnih interesov v socialistični družbi, Problemi,
Ljubljana, vol. 7, št. 73—74, str. 25—34.
Konflikt pomeni specifično obliko interakcije med
subjekti družbenega življenja, v kateri je dejavnost
enega usmerjena proti dejavnosti drugega zaradi do-
ločenih dobrin, tako da ena stran želi omejiti, oškodo-
vati ali onemogočiti realizacijo ciljev oziroma interesov
druge. Vrednotenje konfliktov (ali je konflikt res sa-
mo rušilen in >;negativen«?) je mogoče samo v kompa-
raciji vrste konfliktov glede na osnovo njihovega
nastanka, glede na način izražanja konfliktnih intere-
sov, glede na subjekte, ki se spopadajo med seboj, in
glede na način usklajevanja konfliktnih interesov. Pri
tem je treba analizirati tudi posebne okoliščine, ki
opredeljujejo vlogo konfliktov v naši družbi, iluzije
in predsodke o konfliktih, kakor tudi nekatere posle-
dice omejenega izražanja konfliktnih interesov.
JEROVŠEK, Janez: Teoretske osnove strukture vpli-
va v občini, Problemi, Ljubljana, vol. 7, 73—74, str. 2—16.
Občina je del širšega sistema in po njem determini-
rana, hkrati pa je sama sistem s številnimi deli oziro-
ma subsistemi. Količina oblasti, s katero razpolaga,
je determinirana z mestom in vlogo, ki jo ima v širšem
socialnem sistemu. Struktura vpliva v občini pa je
opredeljena z mestom in vlogo, ki ga imajo subsistemi
v njenem sistemu. Subsistemi so relativno avtonomni,
imajo različne cilje, različne vzorce obnašanja in raz-
lične oblike vodenja ter upravljanja. Občino predstav-
lja sistem interakcij štirih tipov organizacij: 1. občin-
ska skupščina, 2. lokalne delovne organizacije, 3. po-
litične organizacije in društva ter 4. industrijske
organizacije. Determinante strukture vpliva pa so:
industrializacija, socialna diferenciacija, stopnja izo-
brazbe, mobilnost in vloga vodstva. Učinkovita je tista
organizacija, v kateri obstaja velika količina vpliva in
v kateri razlike v interesih niso prevelike.
KLINAR, Peter: Federacija kot družbena skupnost,
Problemi, Ljubljana, vol. 7, št 73—74, str. 17—24.
Jugoslovanska federacija ni le zvezna državna tvor-
ba, ampak tudi družbena skupnost. Posamezna skupina
ima karakteristike skupnosti tedaj, kadar je zasnova-
na na tesni subjektivni in objektivni povezanosti nje-
nih članov. To je kohezivnost skupine. Indikatorji
kohezivnosti so npr. dejavnosti in funkcije, značaj med-
sebojnih odnosov, elementi skupne zavesti, problemi
strukture itd. Ti sociološki indikatorji kažejo na to, da
družbenega značaja federacije ni mogoče raziskovati le
s pomočjo meddržavnih (republiških) odnosov in da je
potrebno mednacionalne odnose razčleniti na medse-
bojne nacionalne odnose različnih skupin, podskupin
in posameznikov, posameznih nacionalnih skupnosti.
Analiza teh indikatorjev je opravljena na podlagi
mnenjskega raziskovanja: Stališča in politična aktiv-
nost članov ZK (maja 1967) ter Slovensko javno mne-
nje 1968.
Vodilna jugoslovanska revija za organizacijska vprašanja
Moderna organizacija
objavlja med drugim tudi zanimive članke s področja sociologije dela:
Veljko Rus: Sistemi komuniciranja v samoupravni delovni organizaciji, št. 2^1968
France Bučar: Gospodarska organizacija kot asociacija svobodnih proizvajalcev ter !
vloga vodstvenih in strokovnih delavcev v tej asociaciji, št. 5 1968 i
Stane Možina: Interesi samoupravljavccv za odločanje, št. 8 1968 i
Josip Zupanov: Ali postaja vođenje podjetja poklic, št. 101968
Vladimir Arzenšek: Samoupravljanje kot motiv In socialna vrednota, št. 1/1969 I
Cena posamezni šte\Tlki je 10 dinarjev. Celoletna naročnina znaša za jxisameznike ■
98 dinarjev, za delovne in druge organizacije 180 dinarjev. Za vse je še na voljo celo- ,
ten letnik 1968 po ceni 98 dinarjev. ]