The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
AVNO
EQUALITY
OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIET
VOLUME XIX. — LETO XIX.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) MARCH 10, 1936.
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki

ŠTEVILKA (NUMBER) 59
ZAHTEVAJO M|L|-;°žemseda'^"jeA-!"HitIer blufa," pravi
JARDO ZA QB0 ROŽEVANJE
"Potrebno je, da naša armada in mornarica dosežeta absolutni minimum, kot ga zahteva proračunski biroj," pravi kongres-nik.
WASHINGTON, dne 9. marca. — Najnovejša evropska politična kriza, ki io je izzval-nemški diktator Hitler, ko je poslal vojaštvo v demilitarizirano rensko zono, je prišla prav zagovornikom največjega oboroževalnega programa v zgodovini Amerike v mirni dobi, da bodo lažje pripravili kongres do tega, da bo odobril ogromne armadne in mornariške apropriacije v skupnem znesku nad milijardo dolarjev. Glover H. Cary, demokratski kongresnik iz Ken-tUfky-ja in predsednik apropri-aeijskega pododseka nižje kongresne zbornice, ki ima v rokah apropriacijsko predlogo, ki določa 549 milijonov za vojno mornarico v 1. 1937, je dejal v zvezi s kritičnimi dogodki v Nemčiji in na Japonskem, da je "v teh časih potrebno, da naša armada in mornarica dosežeta absolutni minimum, kot ga zahteva proračunski biroj", z drugimi besedami, da se je treba oborožiti do zob. Caryjeva predloga vsebuje med drugim določitev fondov za zgraditev 333 bojnih letal, 12 torpedorušilcev, 6 submarinov in drugo. Kongres jo bo dobil v roke prihodnji teden.
Odgovorne priče iz krogov Mornariške visoke komande so, kakor se razume, povedale o-^njenemu pododseku nižje zbornice, da je mornarica pripravljena začeti z gradnjo največjih bojnih ladij na svetu, ako se bo londonska pomorska konferenca izjalovila.
Caryjeve zahteve so prišlo kmalu potem, ko je nižja kongresna zbornica sprejela z ogromno večino armadno apropria-eijsko predlogo, ki določa 545 milijonov, za ameriško armado v
1937, v kar je vključenih sedem in pol milijona za- obrambne Projekte na pacifiški obali, na o-toeju Havaj in v panamski kanalski zoni. To so največje apropriacije za ameriško armado v mirnem času.
meričanke največ pomenkujejo?
NEW YORK — Margery Wilson, ki -.-odi korespondenčno dopisno šolo za, ženske v New Yor-ku, je te. dni objavila rezultate nekake "'konverzacijske izkušnje", kateri se je prostovoljno podvrglo okrog 10 tisoč žensk vseh slojev in krajev širom A-merikc.
Če verjamemo Miss Wilsonovi oz. njenim dognanjem, tedaj povprečne ameriške mladenke med 17. in 20. letom govore predvsem o moških, šminkanju, kinih in šoli, med 20. in 30. letom pa polagoma dosežejo listo petnajstih predmetov, o katerih se lahko inteligentno pogovarjajo. Med predmeti pogovora, ki jih povprečna dozorela Američanka prilično inteligentno obvlada, so po dognanju Wilsonove dom, obleke, družina, možitev, ljubezen lepota, moški, šport, kino in igre, reduciranje telesne teže, živila, knjige, denar, poceni kupovanje in zločini. Med predmeti, ki so se izgubili iz "konverzacijskega vokabularja" povprečne Američanke, so po navedbah Wilsonove otroci, — spolne zadeve, pijača, igranje "bridga" in gospodinjstvo. — Predmeti za pogovor, ki so po njenem mnenju postali tekom zadnjih treh let bolj popularni, tako med moškimi kot ženskami, so letalstvo, prehrana, prihodnja vojna, politika, moderna umetnost in Shirley Temple.
angleški vojaški izvedenec
"Vojne ne bo, ker Nemčija ni ekonomsko pripravljena zanjo. Hitler se ne mo re ustaviti."
ZADNJE VESTI
delavski agitator
oproščen
IZPOPOLNJENE VOJAŠKE PUŠKE
ŽENSKAM PRIMANJKUJE — ŽENSKOSTI?
HOLLYWOOD. — Znana filmska igralka Dolores Del Rio pravi, da kar moderne Američanke potrebujejo najbolj, je več — ženskosti. Črnooka igralka meni, da se je povprečna A-meričanka odrekla svojemu najučinkovitejšemu orožju, namreč ženskosti in da je moderna žena 5e najbolj uspela v opičjem posnemanju slabših moških lastnosti. Med ženske, ki so po njenem prepričanju tip žena, ki so resnično ženske, prišteva Ruth Bryan Owen, ameriško poslanico na Danskem, pokojno francosko znanstvenico rnadame Curie, hollywoodsko scenaristko Frances Marion, teniško igralko Helen Wills Moody, filmsko igralko Normo Shaerer in lady Mendl iz Londona, o katerih pravi, da so bile vse zelo uspešne v poslovnem, znanstvenem ali umetniškem svetu, da pa so vedno ostale "predvsem ženske".
Angleški polkovnik William Stevart-Roddie, bivši član zavezniške komisije, ki je po svetovni vojni izvedla razorožitev Nemčije, in ki je sinoči predaval v Severance Hallu v Clevelandu, je mnenja, da Adolf Hitler enostavno blufa in da za enkrat šei ne bo prišlo do nobene vojne v Evropi. Roddie, ki je med svetovno vojno služil na zapadni fronti ter je bil tam nevarno ranjen, pravi, da do vojne ne more priti, ker Nemčija ni pripravljena ekonomsko za kaj takega, vsled česar kaj takega tudi še ne more tvegati, poleg tega pa bi naletel vsak tak poizkus na solidaren odpor večino evropskih držav. O nemških milita ristih je rekel, da bi si sami gotovo ne upali iti tako daleč, kakor je šel Hitler, ker se dobro zavedajo, da Nemčija ekonomsko ni pripravljena za vojno in ker vedo iz izkušenj v svetovni vojni, da se Nemčija v sedanjih razmerah ne more spustiti v vojno s svojimi sosedi. Roddijevo mnenje je, da bodo nemški generali verjetno pustili Hitlerju prosto pot, "dokler se ne bo raz-počil kakor mehur iz milnice", nakar bodo vzeli vajeti v svoja roke..
O Hitlerju je izjavil, da se no more več ustaviti. "To je usoda vseh diktatorjev", je dejal. — "Diktator mora iti vedno naprej in se ne more ustaviti. On mora neprenehoma inspirirati
LORAIN, O., _ sodnik Duffy je oprostil Johna Marinčiča .. iz Clevelanda, ki je bil prijet v ' Lorainu, koi je delil letake organizacije 1. W. W„ s katerimi se je pozivalo delavce pri Dangler' Stove Co. v Lorainu, da se°or-ganizirajo v uniji. Marinčič je bil obtožen, "kaljen ja javnega miru". Sodnik je dejal, da politične in civilne organizacije, torej tudi delavske, lahko delijo letake brez posebnega dovoljenja.
IZGREDI NA ŠPANSKEM
CADIZ, Španija. — V nedeljo so bili tukaj veliki izgredi levičarskih množic, ki so napadle baje tudi devet katoliških cerkva in samostanov ter povzročili tudi drugo škodo. Demonstranti, ki so praznovali minulo levičarsko zmago na volišču, so demonstrirali ves dan in so bile oblasti pri tem brez moči.
MONGOLSKO MESTO ZASEDENO
SHANGHAI. ~ Kitajski Viri poročajo, da je oddelek manču-kujskega vojaštva zasedel mesto Pihngmiao, glavno mesto kitajske Zunanje Mongolije, s čemer je bila potegnjena japonska interesna sfera med sovjetsko Rusijo in Kitajsko za na-daljnih 200 rnilj proii zapadu.
VARŠAVSKA ŽIDA UBITA
VARŠAVA. — V mestu Pr-sytyk v okraju Radom so ponovno izbruhnili protižidovski izgredi, pri čemer sta bila dva Ži-ljudstvo, kar stori s tem, da bu- da ubita, štirje pa resno ranje
di v njih občutek lastne važnosti. To je kakor mamilo, ki ga jim ne sme nehati dajati, ker bi bilo nevarno, ker ljudem ne more dati obleke, hrane in drugih potrebnih dobrin. Zaradi Pore-nja Nemci ne bodo ekonomsko prav nič na boljšem. Mussolini se je znašel v enakem precepu, kar ga je pognalo v etijopsko podvzetje. Hitlerja je enaka zagata zdaj v porensko avanturo. Če se mu posreči njegov namen, potem bo njegova prihodnja poteza korak preko avstrijske meje. V tem slučaju pa je treba resno razmišljati o stališču, ki bi ga zavzela Italija."
nt. Izgredi so posledica protiži-dovske bojkotne kampanje En-dokove protisemitske stranke.
FORMIRANJE GRŠKE VLADE
ATENE. — Venizelistični voditelj Themistokles Sophoulis, kateremu je kralj Jurij poveril sestavo nove vlade, je včeraj sporočil kralju, da poverjene naloge ne more izvršiti zaradi opozicije liberalcev. Kralj je nato poveril sestavo nove vlade monarhističnemu voditelju Pa-nayotiju Tsaldarisu.
jCoughlin in "rdeča kuga radikalizma"
DETROIT — Radijski župnik Charles E. Coughlin je v svojem nedeljskem radijskemu govoru udaril po "rdeči kugi" komunizma v Ameriki, o katerem je dejal, da je produkt modernega kapitalizma, dalje, da je treba računati z njim kot z dovršenim dejstvom in da bi bil edini način, po katerem bi se ustavilo "pohod Marksa, Lenina, Trockija in Stalina", ki ga imenuje "rdečo kugo radikalizma", da bi se preskrbelo ljudem poštene dohodke. "Zakaj ne bi izbrisali rdečo kugo brezposelnosti, kakor smo odpravili belo kugo sušice?" je grmel Coughlin, ki je dejal, da sta se industrija in finančni kapital združila proti komunistom in se poslužujeta pri tem depor-tacij, industrijskih vohunov in pri tem povzdigujeta celo zaletavanje v rdečkarje kot patriotič-r.e čine. Coughlin je tudi izjavil, da bo njegova Unija za socialno pravičnost podpirala samo kandidate, ki bodo naklonjeni njenemu programu, pa bili republikanci ali demokrati. Med prijatelji svojega gibanja je Coughlin imenoval tudi elevelandskega kongresnima Martina Sweeney-ja.
"Rekli bi . . »
Masaryk je, rekli bi,
Angleški zunanji minister razočaral Francijo
Nemčijo je sicer posvaril, toda v tonu, ki se zdi pomirjevalen. Rusija, Poljska, Mala an-tanta in Belgija podpirajo Francijo.
Panika med vlagatelji v obmejnih krajih zaradi vojaških
aktivnosti.
WASHINGTON. — Ameriška armada bo dobila izpopolnjene infanterijske puške, ki ne bodo Pri streljanju poznale takozva-nega povratnega odboja, zaradi katerega je že marsikateregai Vo.iaka bolela rama od sunkov1 Puškinega kopita. Poizkusi so Pokazali, da se da vsled tega z novo puško streljati 50 odstotkov točnejše kot s staro. Kar Je vsekakor razveseljiva novica za vse tiste, ki bodo v prihodnji v°jni za tarčo tem izboljšanim Puškam . . .
Seja Prosvet. kluba SND
V sredo, 11. marca, ob 8. uri 7-večer se vrši redna seja Prosvetnega kluba S. N. Doma, v starem poslopju, dvorana št. 4. Opozarjam vse društvene zastopnike, ki ste izvoljeni v Prosvetni klub SND, da se seje gobovo udeležite. Ukreniti je več Ja.ko važnih stvari. — E. Gor-she, tajnik.
Po nesreči ubil sina
Joseph Malafa, ki živi na E. 54. cesti, je sinoči po nesreči u-strelil svojega 6-letnega sina Richarda, ko ie obračal v roki revolver, o katerem ni vedel, da je bil nabit. Mali Richard je bil našel torbico za samokres, jo prinesel pokazat očetu, ki se je nato domislil, da ima nekje star samokres, ga poiskal, vzel v roke, iti predno je vedel, je počilo in sinko je bil mrtev. Krogla mu ie šla skozi srce.
Samomor zaradi brezposelnosti
V nedeljo se je obesil v svojem domu na 1344 E. 90. St. John Tamtus, star 40 let. ki ja bil na relifu in je zadnje čase o-bupal zaradi dolgotrajne brezposelnosti. 25-letna Mrs. Wanda Woznicki z 8217 Pulaski Ave. pa si je že tretjič poskusila vzeti življenje s strupom, ker je njen mož brez dela, a so jp rešili.
NEMŠKI ŠPIJON OBSOJEN '
LONDON. — Porota je spoznala za krivega špijonaže nemškega advokata dr. Hermana Goetza, ki so ga bili zasačili, ko je delal skico nekega angleškega armadnega letališča. Goetz je bil obsojen na štiri leta zapora.
TORNADO V FLORIDI
MIAMI, Fla. — Sinoči je divjal tukaj hud tornado, ki je podiral drevesa in odnašal strehe in tekom katerega je bilo ranjenih najmanj 25 oseb. Tornado-j povzročil občutno materijalno škodo.
"Politično čiščenje"
Miles Evans, direktor javne postrežbe v Clevelandu, namerava te dni odpustiti iz mestne službe okrog 700 delavcev, ki so prišli do mestnih služb po posredovanju kouncilmanov Finkle-a, Bundyja, Payneja in Hubarda, ki so izgubili svojo politično veljavo, vsled česar bodo njihovi varovanci zdaj ob delo, na njihovo mesto pa bodo prišli pristaši Burtonove administracije.
Direktorska seja
Danes zvečer se vrši redna seja direktorija S. N. D. pričetek ob 8. uri. Prošeni so vsi direk torji, da se gotovo vdeležijo. — John Tavčar, taj.
SENATORJEVA SUKNJA UKRADENA
WASHINGTON. — Demokratskemu senatorju Carterju Glassu iz Virginije je bila sinoči ukradena njegova fina, z drago kožuhoviru) podložena suknja, za katero je plačal dva tisoč in šest sto dolarjev. Tat mu jo je odnesel iz njegovega stanovanja v hotelu.
najbolj spoštovan državnik v Evropi," piše soseda A. D. v svojem poročilu o proslavi 86-letnice rojstva vpokojenega prvega predsednika Ceško-Slova-ške Masaryku. "Rekli bi . . ." Pa se res razkoračimo! Da je Masaryk najbolj spoštovan državnik v Evropi in da je spoštovan predvsem zaradi tega, ker je bil vedno in povsod odločen borec za demokracijo, za človeške pravice, je namreč za nas dejstvo, ki je znano tudi šolarjem. Vsak "rekli bi," da je to, je prav tako odveč, kakor če bi zapisali: "Rekli bi, da je sol slana . . ."
Demokratinje in Mrs. Roosevelt
Clevelandske mašinske demokratinje so se zavzele, da mora mašinski boss Burr Gongvver na vsak način dobiti blagoslov Roo-seveltove administracije za delegata. na narodni konvenciji v Philadelphiji, če ga pa ne dobi, mdo pa jutri bojkotirale Mrs. Roosevelt, ko bo slednja govorila v Clevelandu. Pa ne samo to če Gongwer ne bo dosegel zahtevanega, tedaj bo cleveland-ska demokratska mašina v novembru delala proti Roosevelto-vi izvolitvi.
Borcu za demokracijo na čast
Clevelandski Cehi in Slovaki preteklo nedeljo svečano
PARIZ, dne 10. marca (zadnja vest). — Vladi Francije in Velike Britanije se očitno ne bosta mogli sporazumeti glede akcije proti Nemčiji, kajti dočim je Francija za stroge ukrepe proti prelomiteljici lokam skega pak-la, pa je zavzela Velika Britanija pomirjevalno stališče. Francoski zunanji minister je izjavil po sestanku zastopnikov držav, ki so podpisale lokarnsko pogodbo, da se ne bo sklepalo o skupnem nastopu, dokler se ne sestane svet Lige narodov, ki se bo sestal jutri v Ženevi, da h ) razpravljal o italijansko - etiopski zadevi in o krizi, ki jo je izzval Hitler. Flandin ni mogel pridobiti britiške vlade /a svoj program štirih točk, ki bi pomenil ultimatum nemški vladi, in če bi Hitler ne hotel izprazniti Porenja, bi Francija in Velika Britanija odpoklieale svoje poslanike iz Berlina.
LONDON, dne 10. marca. — Včeraj je govoril v po&lanski zbornici angleški zunanji minister Anthony Eden o kritični situaciji, ki je nastala vsled vko-rakanja nemškega vojaštva v rensko zono, toda njegov govor ni zadovoljil francoskih vladnih krogov. Eden je sicer posvaril Hitlerja, naj ne gre predaleč,
je, Jugoslavije, Cehoslovaške in Romunije —, da bodo podpiralo njen protest pri Ligi narodov proti okupaciji Porenja po nemških četah, in pričakuje se, da bo potegnila s Francijo tudi Italija, seveda proti primernim koncesijam z ozirom na afriško fDalje na 2. str.)
ITALIJANI DALJE PRODIRAJO V ETIJOPIJO
ASMARA, I tal. Eritreja. — Italijanske fašistovske čete so včeraj zabile fašistovsko zagvo-zdo še globje v Etijopijo, ko so Mussolinijeve črnosrajčne legije začele zopet prodirati vzdolž severne fronte ter zasedle nove pozicije. V akciji so bila tudi bombna in poizvedovalna letala. Italijanska letala so tudi metala živež in druge potrebščine brigadi domačinskih vojakov iz Eritreje, ki je v soboto prestopila reko Takkaze. Italijanske čete prodirajo proti okrožju jezera Tane, ki se nahaja v območju interesne sfere Velike Britanije.
HITLER PRIPRAVLJEN NA ODPOR
KOLIN, Nemčija (Porenje). —Inozemci, ki žive tukaj, pra-
4. • • -i j u v, -o • V1J°> da se Je Hitler dobro pri-ter izjavil, da bo Velika Britain- ., ,J , . . : J	pravu za odpor v slučaju potre-
UBIL SINA IN SEBE
CANTON, O. — Frank Loew, 37-letni delavec v tovarni Republic Steel Co., ki ga je njegova žena tožila za razporoko, je včeraj popoldne ustrelil svojega 6-letnega sina Wilburja, dočim mu je 11-letna hči ušla. Mož se je nato zabarikadiral v svoji hiši, ko pa je prišla policija, je u-strelil še sebe. Oče in sin sta mrtva.
so
proslavili 86-letnico rojstva ve likega sina češkega naroda, svetovno znanega učenjaka, politika in borca za demokracijo To maža Masaryka, ki je do pred kratkim vodil krmilo mlade če-hoslovaške republike kot njen prvi predsednik. Na sporedu je bil tudi enourni radijski program, tekom katerega se je proslavilo rojstni dan odličnega državnika z godbo in govori.
Seja društva "V boj"
Člane društva "V Boj," št. 52, SNPJ se opozarja na izredno sejo, ki se vrši nocoj ob 8. uri v navadnih prostorih. — Tajnik.
Smrtna kosa
Danes je preminul rojak John Dejak, 14207 Thames Ave., ki je bil včeraj odpeljan v bolnico. Podrobnosti poročamo jutri.
ja pomagala svojima zaveznica-m.f> iz svetovne vojne, Franciji in Belgiji, ako ju Nemčija napade, dodal pa je, da ni nobenega povoda za domnevo, da Hitlerjeva akcija pomeni vojno, in da bo Velika Britanija storil i, vse, kar bo v njenih močeh, d se omili resnost položaja ter vzpostavi razrahljano mirovn i strukturo v Evropi. Zunanji minister Velike Britanije pa se v svojem govoru ni dotaknil vpra-! šanja gospodarskih sankcij nii drugih kazenskih podvzemov proti Nemčiji, kar tolmačijo v diplomatskih krogih, da je stališče angleške vlade definitivno pomirjevalno in da je Velika Britanija proti drastičnemu nastopu proti Nemčiji na podlagi današnje situacije.
Premijer Stanley Baldwin pa j je dejal, da je trajen mir v Ev-! ropi nemogoč, dokler Francij i in Nemčija ne zaupata druga I
be. V Porenje je vkorakalo o-krog 30 tisoč vojakov in pod okriljem noči so spravili v bližino mesta tudi topove težkega kalibra, ki pa so jih varno prikrili radovednim očem. Javno je lahko videti zgolj lahke topove in protiletalske baterije. Armadni častniki menijo, da je to bilo potrebno iz taktičnih razlogov, ako bi Francozi in Belgijci poskusili okupirati Porenje.
INOZEMSKO ŽGANJE
WASHINGTON. — Ameriški potniki, ki se vračajo iz inozemstva, lahko prinesejo s seboj največ en galon inozemskega žganja carine prosto. Tako je izjavil upravitelj zvezne alkoholne administracije v Washlngto-nu.
Adamič v Clevelandu
Po telefonu se je danes ogla-drugi. Dodal je, da morajo biti | sil znani pisatelj Mr. Louis evropski narodi mnogo boij pri- j Adamič, ki je danes prispel v
pravljeni na vojno kot so danes, sk er bo imel napadalec prosto pot. Drugače pa je tudi on obetal, da se bo Velika Britanija potrudila, da se privede sovražno sosede do sprave.
Zdi se, da je angleška vladi naklonjena Hitlerjevim mirovnim propozicijam, zlasti, ker vključujejo vrnitev Nemčije v Ligo narodov.
Istočasno, ko sta govorila E-den in Baldwin, pa so v londonskem predmestju Hendon preizkušali najnovejše metode za pravočasno obveščenje prebivalstva v slučaju zračnega napada s strupenimi plini.
PARIZ. — Francoska vlada je dobila zagotovilo vlad šestih držav — Rusije, Poljske, Belgi-
Cleveland. Mr. Adamič bo prihodnji petek predaval v bližnjem mestu Berea.
Spomladanske obleke Beno B. Leustig, 1034 Addison Rd., priporoča ženam, da naj se oglasijo pri njem, ako hočejo kupiti suknje ali obleke direktno iz tovarne in to po znižanih cenah.
V bolnici
Mrs. Matilda Tomšič, 1241 East 172 St., se nahaja v Mt. Sinai bolnici, kjer je bila operirana na slepiču. Prijateljice jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo, da kmalu okreva.
Novi naslov Dobro poznani godbenik Louis Sadar se je preselil z 100-1 E?u3t 72 St. na 3096 East 71 St.
STRAN 2 1
ENAKOPRAVNOST"
10. marca, 1936.
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI
9?
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by rmC AMERICAN JUGOSLAV FTG. * PUB. CO.
6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Iwued Every Day Except Sundays and Holiday« VATRO J. GRILL, Editor
Po raznafialcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50
h 8 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1-50
Po poŠti v Clevelandu za celo leto .................$6-00
M 6 mesecev .........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00
Za Zcdinjene države in Kanado s;a celo leto ......$4.50
ii g mesecev .........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50
Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države M (I mesecev ........f4.00; za celo leto ..........$8.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 »t the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 18.9
NOVA POLITIČNA ZMEŠNJAVA V EVROPI
Ko so 1. 1919 zmagoviti zavezniki diktirali poraženi Nemčiji poniževalni mir, ki ga je morala slednja podpisati po znanem receptu: hočeš ali ne — moraš! so razsodni in dalekovidni ljudje zaman opozarjali zavezniške državnike, v prvi vrsti neizprosnega Clemenceu-ja, da je bila njihova mirovna politika docela zgrešena in da je nemogoče držati tako velik, industrijsko razvit in nacijonalno zaveden narod trajno pod železno peto represalij ter ga zapostavljati in mu narekovati, kaj sme in česa ne sme storiti. Hoteč napraviti Nemčijo za zmerom neškodljivo, so ji ti slepi državniki vsilili mirovno pogodbo, ki je v Nemcih vzbujala mogočen odpor in mržnjo proti sosedom, mržnjo, ki je naposled dobila svojega preroka v Hitlerju in njegovem nacizmu.
Dokler je bila v Nemčiji na krmilu demokracija, bi bili zavezniki lahko popravili grehe, storjene 1. 1919 v Versailles«, in Hitlerjev ekstremni nacionalizem bi se ne bil mogel razmahniti. Tocla zavezniki niso hoteli biti ne realisti niti pravični, prekletstva versajskega mira niso hoteli dvigniti z ramen zapostavlja-ne mlade nemške republike, kateri so naprtili odgovornost za grehe kajzerjev-ske Nemčije ter jo vsestransko tlačili k tlom, in Hitlerjevo demagoštvo je našlo ugoden odziv. Ostalo je zgodovina.
Danes, šestnajst let po sklenitvi versajskega miru, pa stoje nekdanji zavezniki v svetovni vojni baš pred problemom katerega so menili, da so ga dokončno rešili v Versailles«: Nemčija, ki so jo tedaj zavezniki navzlic nekdanjemu odobravanju slovitih Wilsonovih točk prisilili k podpisu nesprejemljive mirovne pogodbe, so postavili v vrsto držav drugega reda, ji naprtili odgovornost za vojno ter ji pripisali posledice, ta Nemčija je naposled skozi Hitlerjeva usta povedala svetu, da ne mara več nobenih diskriminacij, nobenih diktatov in nobenega va-ruštva, temveč da hoče sama odločevati, kaj in kako. Do dokaže svojo voljo, je nacijska Nemčija poslala vojaštvo v Po-renje, ki bi moralo na podlagi versajske pogodbe in lokarnskega pakta ostati demilitarizirano. In evropski državniki, ki morajo vedeti, da je moralo priti do tega prej ali slej, zdaj tekajo drug do drugega. delajo osuple obraze in stikajo glave skupaj, kakor da je stvar res nekaj nezaslišanega in nepričakovanega. Kaj bo? se vprašujejo. Kaj zdaj?
Kot že rečeno, Hitlerjev korak je prišel, ker je moral priti. Z narodom kot je nemški ni mogoče dolgo ravnati kot svinja z mehom. Zlasti Francija je morala končno to spoznati, sicer jako pozno, ko je njena politika povojnih let že obrodila hude sadove v obliki nacionalistično prenapete in vojaško prebujene in pripravljene Nemčije, strah pred katero je napravil iz Francije en sam ogromen vojaški tabor. Zdaj prihaja čas, ko bodo morali zavezniki žeti. kar so sejali. Pred njimi ne stoji več poražena in pohlevna Nemčija iz povojnih let, temveč imperialistična, maščevanja željna in oborožena nacijska Nemčija, ki ne pusti več hoditi po sebi.
Kar se da zaenkrat izluščiti iz zaino-(Halje v G. kokmi)
\ Zanimive vesti iz stare domovine
Huda nesreča
padel, nasprotno, priče zatrjuj 1 jejo, da je bežal pred sinom v hišo, na pragu pa so ga dohiteli usodni udarci ter ga pobili i 'na tla. V trenutku, ko je sin
sodiščem v št. Lenartu. Dejala je, da je tem res tako izpoveda-' mlatil očetu z motiko> Je Pri" la, da pa to ni bilo resnično. Bi-'šla od hleva sem mati- kl Je za" la je tako zmedena, da ni vede-1 klicala "To»ek> Tonek' Pamet
se je pripetila v Lazih pri Ribnici. Kamenjarili so in skalo
zavrtali. Ker pa ni pravočasno' -	. ---------. --■_-- --- i it„ Bil • • klic 0gj.
drugič la Prav< kaJ govori. Državno.	011	"J1-11
eksplodiralo, so jeli nabijati. Pri tem pa se je vžgal prvi naboj z groznim u-činkom. Mlademu gospodarju Petku Janezu iz Lazov št. 5 je zdrobilo levo nogo, levo roko raztrgalo in mu prizadelo hude poškodbe po obrazu in očeh. Njegovemu svaku Maroltu Francetu z Brega pri Stari cerkvi, ki mu je prišel pomagat, pa je zdrobilo desno oko, levo pa ranilo. Prvo pomoč je ponesrečencema nudil ribniški zdravnik dr. Kožuh. Z avtom so ju odpeljali v bolnišnico v Ljubljano, kjer so morali Maroltu iztakniti desno oko.
Lepo spričevalo
je dobil sodni okraj ribniški, ki ima po izkazu za leto 1935 v celi banovini odstotno najmanj kriminalnih slučajev.
Žena, ki je priznala zločin— nedolžna
pravdništvo, ki je že nameravalo sestaviti obtožnico, je nato odredilo ekshumacijo trupla. Zemske ostanke pokojnega Ivana Močnika so res izkopali in dele že segnitega drobovja po-
vidno prepozen, ker je med tem Tonek že zadal očetu smrtne poškodbe.
Pri razpravi se senat ni mogel prepričati, da je obtoženec namenoma usmrtil svojega oče-
slali fiziološkemu institutu v,ta in je bil zaradi tega obsojen Ljubljani v kemično preiskavo. 1 samo zaradi uboja na 7 let ro-Znano je namreč, da se da ugo- bije ter trajno izgubo častnih
pravic.
Poročila sta se
toviti strup s kemično preiskavo tudi v popolnoma razpadlem telesu. Iz Ljubljane je te dni
prišla zanimiva ugotovitev. Po-|v Kamniku Makso Bohte in Mi-ročilo o kemični preiskavi pra-iheia Holcar. vi, da ni bilo zaslediti v telesu
pokojnega Ivana Močnika nobenega strupa, niti organskega niti anorganskega.
Sodišče je bilo sedaj res pred zagonetko. Kemična preiskava je ugotovila, da pokojni Močnik Ivan ni umrl od strupa. Proti temu pa je govorila o-vadba lastnih otrok obdolženke
Nov grob
V Lutomeru je umrla Ivana Slavič stara 83 let.
Spor med istrskimi emigranti
V Zagrebu se je vršil v soboto velik shod emigrantov iz
"Kaj poveste! Vaš gospod brat vam je torej umrl?"
"Da, da! Že pred dvema mesecema."
"Glejte, glejte . . . sedaj šele razumem, zakaj ga tako redkokdaj srečam!"
* * *
"Ali ste imeli kaj težav s svojo francoščino, ko ste bili v Parizu?"
"Jaz ne, pač pa Francozi."
Hči: "Vedno si pripovedovala, mama, da je tista stara vaza, ki je stala na omari, že več rodov
Istre, ki jih je v Zagrebu zelO|lia®a-mnogo, povečini delavcev. Vod- i
Mati: "Seveda je tako!"
in njeni prvi dve priznanji. Na-jstvu organizacije emigrantov) Hči: "Škoda! Nas rod jo je pa daljna preiskava pa je pr,ine-!so očitali, da je povzročilo ttied|razbl1'
Dne 7. oktobra lanskega leta sta prišla na orožniško postajo v Sv. Trojici v Slov. goricah mlad fant v družbi majhne deklice. Fant je povedal, da se piše Rudolf Močnik ter je star 17 let, deklica pa je njegova & letna sestrica. Prišla sta o-vadit svojo mater Marijo Močnik, posestnico v Cogetincih, ker je meseca aprila zastrupila svojega moža in očeta obeh o-trok Ivana Močnika. Otroka h ta pred orožniki dejanje matere čisto natančno popisala, Pripovedovala sta, da se oče in mati neprestano prepirata. Oče je bolehal in večkrat ležal. Ko je bil aprila meseca zopet bolan, sta oba videla mater, kako je v kuhinji drobila neko belkasto snov ter potem prašek na-sula v kupico vina in ga dala tudi v kruh. Oboje je nato zanesla v izbo očetu. Čez nekaj časa se je začel oče v postelji zvijati v strašnih bolečinah, klical je na pomoč, kmalu pa so postajali klici slabejši in so naposled zamrli. V hudih bolečinah je oče umrl. Otroka si s kraja nista mogla razlagati nenadne smrti očeta, potem pa sta prišla do prepričanja, da ga je mati zastrupila in zaradi tega sta sedaj stvar prijavila o-rožnikom.
Nemudoma se je odpravila o-rožniška patrulja v Cogetince ter aretirala Marijo Močnik. Odpeljali so jo na orožniško postajo k Sv. Trojici, poklicali še nekaj tržanov za pričo in pred vsemi je Marija. Močnik podala obsežno priznanje. Izjavila. je, da je zastrupila svojega moža Ivana z mišnico. Kot vzrok dejanja je navedla vedne prepire, ki so bili v družini v kateri je pet otrok, do petega do 17. leta starosti. Na podlagi tega priznanja so jo orožniki še istega dne odpeljali v Št. Lenart v sodno zapore, lvjer jo je sodnik takoj zopet zaslišal. Tudi njemu je Marija Močnik priznala dejanje v istem obsegu, kakor ga je povedala pred orožniki Nihče ni več dvomil o njeni krivdi in čez nekaj dni so jo poslali v Maribor v preiskovalni zapor okrožnega sodišča.
S prihodom Marije Močnik v mariborski preiskovalni zapor pa je zavzela vsa afera, ki se je skraja zdela popolnoma pojasnjena in je čakala samo še
sla na dan, da so si otroci strašen zločin matere sami izmislili, da bi preprečili na ta način
članstvom razdor, ker se premalo briga za socialno stran j članstva in zlasti zapostavlja'
"Kdaj vstajaš, prijatelj"? "Čim posijajo prvi solnčni
njeno namero, da se v drugič emigrante-delavce. Dalje, žarki v mojo spalnico." Sodišče je osumljeno'se preveč peča s politiko, tako riako z?oda.l
poroči.
Marijo Močnik izpustilo iz preiskovalnega zapora ter postopanje proti njej ustavilo.
Zaradi umora očeta
Pred senatom petorice je sedaj na zatožni klopi 21 letni Anton Perger iz Kuršincev pri Mali Nedelji, obtožen strašnega zločina — umora lastnega očeta. Državni pravdnik mu v obtožnici očita:
Dne 30. novembra 1935 je Anton Perger ubil z udarci mo-tike svojega očeta Jožefa Per-gerja, viničarja v Kuršincih. Preiomil mu je senčnico in prebil zatilnico na glavi ter je nastopila smrt. zaradi otrpnjenja možganov. Naslednjega dne je prišel Anton Perger: k Mali Ne-dfclji na. orožniško postajo ter pripovedoval celo zgodbo tako, kakor da je izvršil dejanje v samoobrambi. Povedal je, da sta prišla prejšnjega dne z o-četom iz vinograda. Oče je bil vinjen ter se je začel prepirati v hiši. Naenkrat je navalil na mater Marijo Perger. Sin je skušal mater braniti, oče pa je zgrabil za nož ter se obrnil proti sinu. Ta je zbežal iz hiše, in ker ga oče ni mogel dohiteti se je z nožem zopet vrgel na mater. Da bi preprečil zločin, je
da je s svojim delovanjem po- "SaJ ui tako hudo" V 111 vzročilo, da so emigranti izgu- sanico posije solnce šeie o-
bili v javnosti vse simpatije, ki ;P°'dne. radi tega tudi splošnemu istrskemu vprašanju ne posveča 06e Pride vPrašat k Pro^sor" več nekdanje pažnje. Na shodu Ju razredničarju, kako kaj naje bila sprejeta spomenica, s'PreduJe nješov sinko" katero se obsoja dosedanje de- ProL: "D™gače še gre, samo
lovanje vodstva emigrantske v zemlJePiau j® bolJ slab-"
"Nič ne de; saj tako nimamo
denarja za potovanje," odgovori
organizacije in se zahteva pre-osnova.
Življenje za tobak
oce.
Tonček vpraša staro mamo,
\ 'Kobilju ie zatekel obrneim1,.	,.	, ,
v .,	v.	, . iki pripravna mizo za obed: —
stražnik v noci neznanca, ko ]e uc,t	,
, , . ,, ' ,J Stara mama, zakaj pa imate pnsel preko meje z Madžarske-
. . ,	naočnike? —
ga. Pozval ga je, naj obstane, ,,r, , ,	v . ,.
7 .	. ' , ,	Zato, ker vse povečajo,
tujec pa se je spustil v beg.	.
v ., . v., .. » . . Oh, mama, potem pa proč Stražnik je sprožil za njim stin , .. , , f	.
. . ' , .	, ^ i poglejte, ko boste zame potico
strele iz puške, ki so zadeli. ! rez^ili
gunec se je zgrudil in obležal j '	_______
.mrtev.
Pri njem niso našli nobenih dokumentov, iz katerih bi bilo razvidno, kdo in odkod je, pač pa je imel vrečo, napolnjeno z madžarskim tobakom. . Za 300 paketov tobaka, ki so bili v vreči, je riskiral in izgubil življenje.
Poškodbe V ptujsko bolnišnico so prepeljali 9 letnega Slavka Zorca,
krogih
sin zgrabil zunaj k steni prišlo- ? obmetavali. Nekaj jih je lah-
sina mizarskega mojstra, iz Gra- - Francija dalje pošilja nova vo-jene. Iz vurberške šole grede jaška ojaČenja na nemško mejo je nastala med šolarji • prava bitka. S kamenjem so se šolar-
njeno motiko ter udaril očeta dvakrat po glavi. Udarci so ga vrgli na tla — Orožniki so se
ko ranjenih. Zoreč pa je dobil tako nevarno poškodbo, da bo najbrž oslepel. — Jožef Erhatič, 22 letni kovaški pomočnik iz
podali na Pergerjev dom v Kur-!"" iVfV"i	Z"*^1""; Sproti Nemčiji ter menijo, da bo
šince. Našli so Jožefa Perger-1/jag0rGeVa £ zrtev .	"Imorala Velika Britanija prevzet,
ja nezavestnega v postelji. Na fa;.napada" Nezna"cl f ga 3 vlogo posredovalca med Franci-glavi je imel sledov, dveh stra- k°h	da Je °blezaL
hovitih udarcev in iz lobanje soi mu silili možgani. Orožniki soj takoj odredili, da se mora ranjenec prepeljati v bolnišnico, še i
predno pa je prišel voz, je ne-!dopisnik časopisne agencije srečnež izdihnil. Zaslišali so'Reuter Doroča da je filmska mater storilca, ki jim je pove-
charl1e chaplin zaročen
LONDON. — Shanghajsk'.
dala isto, kar sin.
ma drugo nenavadno obliko. Ko je preiskovalni sodnik prvič zaslišal Marijo Močnikovo, je začela tajiti dejanje. Prerloe.il
Kralji Edvardi v Angliji
Zanimive vladarske osebnosti v britanski zgodovini.
Novi angleški kralj, kakor znano, je osmi svojega imena.
Kralj Edvard 1. je vladal lemu kraljestvu od 1. 1272 do 3307 in je eden najznamenitejših vojskovodij britske zgodovine. Med drugim je premagal Škote in jim odvzel "sconeski kamen," na katerem so kronali svoje kralje. Ta kameni!i prestol je sedaj v westminsterski opatiji in Edvard VIII. bo sedel nanj na dan svojega kronanja.
Edvard U. (1307-1327) je vladal v težkih in temnih časih. Bil je prvi angleški kralj, ki je nosil naslov "waleskega kneza." Bil je precej slaboten vladar. Končno ga je umoril neki ljubimec njegove žene.
Edvard 1.11. (1327-1377) je pregnal morilca svojega očeta s prestola in je potem vladal pol stoletja v samih vojnah. Pod njegovo vlado so Angleži pod vodstvom tedanjega "princa waleskega," slovitega "črnega princa," dobili velike dele Francije. Ta vojna je imela za posledico .strašno kugo. Delovne moči so postale tedaj tako redke, da so jih morali posestniki pridobivati s tem, da so jim plačevali redne mezde, kar dotlej ni bilo v navadi. To je morda najpomembnejši dogodek pod vlado Edvarda III.
Edvard IV. je vladal od I. 1461 do 1483. Bil je zelo močan kralj, ki je vsaj za nekaj ča.sa ustavil anarhijo državljanske vojne, "bele in rdeče rože." V njegovem času se je začel na angleškem širiti humanizem. Cax-ton je otvoril prvo novodobno tiskarno. Pod Edvardom IV. so cveteli veliki _ trgovinski cehi, ki so si mnoge svojih tradicij ustvarili v tem času.
Edvard V. je umri, ne da bi bil prav vladal, kot deček 1. 1483. Bil je starejši izmed obeh nesrečnih princev, ki ju je dal grozoviti stric Rilcard lil. umoriti v Tower-ju, kakor nam je znano iz slovite Shakes-peareove drame.
Edvard VI. (t547-1553> je bil sin Henrika VII1. Smatrajo ga za zadnjega kralja angleškega srednjega veka in je umrl zelo Mlad. Prav za prav so namesto njega vladali mogočni lordi in škofi. Verske razprtije, ki jih je začel njegov oče, so se pod njim nadaljevale. Z njegovo polusestro Elizabeto se je začel za Anglijo novi vek.
Edvard VIL, sodobni še danes živeče starejše generacije je vladal od 1. 1!K)1 do 1910. Kot sin kraljice Viktorije je po .svojih dejanjih dovolj znan. Njegov vnuk Edvard Vili', je sedaj stopil na prestol.
ANGLEŠKI ZUNANJI MINISTER RAZOČARAJ) FRANCIJO
(Dalje iz 1. str.)
vojno. Poljsko, ki je zadnja leta flirtala s Hitlerjem, je sedaj mahoma zaskrbelo, ko vidi, koliko je Hitlerju za pogodbe. Medtem, ko vlada v diplomatskih vročični direndaj, pa
zlasti artilerijske in tehniške oddelke.
Francoski vladni uradniki privatno izjavljajo, da je Edenov govor skoroda uničil možnost strogega nastopa Lige narodov
jo in Nemčijo, zlasti spričo dejstva, da jc francoski premijer Sarraut odločno odklonil Hitlerjevo ponudbo, da bi se sklepalo nove pogodbe.
METZ, Francija, — Spričo do-važanja nadaljnih francoskih
igralka ^aulette Goddard, ki je' vojaških ojačanj v obmejno igrala v Chaplinovem na jnovej-1 obrambno zono, je nastala med Poizvedovanja pri sosedih pa gcm fjimu "Modemi časi" (The' obmejnim prebivalstvom boja-so nato podala orožnikom čisto i Modern Times), naznanila, duse'J:en> da vojna ni več daleč. To drugo sliko pogodka, kakor sta1 je zaročila s slavnim filmskim bojazen očituje zlasti panika, ki jim jo pripovedovala mladi An-'j^mikom.	,se .ie polastila bančnih vlagate-
ton Perger in njegova mati. So-j	"__! Ijev, ki so navalili na. denarne
sedje so povedali, da je bil sta hoover piše o ribar-zavode in začeli dvigati svojo ri Perger silno varčen in pri-,	JFNFIJ	,vloge. V Strasbourg!! so vlaga-
den človek, sin pa mu je na-:	JE.INJU	tfilji dvignili več kot pet milijo-
sprotno lahkomiselne'narave in ; PALO ALTA, Cal. — Bivši nov frankov in naval vlagateljev hudoben. Ker pa mati drži s predsednik Herbert Hoover je je bil tako velik, da je bila pokli-sinom, je prišlo med zakoncenapisal za tukajšnji humoristič- cana. policija, da je vdrževala na pravdorek sodišča, nenado- ma večkrat do prepirov. Usod-'ni magazin universe Stanford red. V Metzu so vlagatelji po-
nega dne so sosedje videli, da članek o ribarjenju, ki mu je brali iz bank več kot tri milijo-se je mati nahajala s kravami dal naslov: "Jaz sem ribič". To ne frankov. V Mulhoušu so de-na paši, ko se je pred hišo odi- je vsekakor dobra vaja za poli- nami zavodi vsled velikega na-gral tragičen dogodek med oče- tika — pisati o ribah in ribar- vala vlagateljev omejili izplači-
ji je iajavi pred orožniki iu pred torn in milium. Oče ni ykiu na- jenju . .
1:> vlog na pet tisoč frankov.
Tople zime
Izredno milo vreme letošnje zime v Evropi navdaja mnoge s strahom in druge z upanjem, da bo pozen val mraza skrajšal pomladno dobo. Zgodovina zimskega vremena nas uči, da takšni preobrati nikakor niso pravilo.
Kronika poroča i/. P oren j a, da so bila drevesa v januarju I. 1172 vsa zelena iu da so ptice pričele gnezditi v februarju. Za božič 1. 1,289 so na bregovih liena trgali vijolice. L. 14i'l je bilo vreme tako toplo, da so trte cvetele v marcu in so črešnje dozorele v aprilu. Posebno toplo je bilo tudi I. 1572. Za veliko noč 1. 1585 je že dozorevalo žito. V letih IGU/, 1609, 1617, 165!) ni bilo nobenega mraza in snega po vsej Srednji Evropi. 1662 ui bilo vse leto treba kuriti. Naslednja zima 1663 je bila istotako izredno mila.
Tudi v novejšem času so zabeležili dovolj nenormalnih zim. Tako so bila leta 1807 1821 in 1822 brez snega in skoraj brez mraza. Leto 1833 se je začelo z nevihto, ki se v ničemer ui razlikovala od poletnih neviht. (Kdo bi se pri tem ne spomnil, da smo imeli v drugi polovici letošnjega januarja tudi ne-bihto s pravimi bliski in pravim grmenjem t) Zime v letih 1 KiU, 1846, 1857 in 1859 so bile tako mile, da se je narava razcvetela v nenavadno' zgodnjem času, da so sadeži dozoreli neprimerno prej nego v normalnih letih, da so bili božični prazniki popolnoma pomladanski iu da je bilo število porodov nenavadno visoko. Očitno- spada tudi to k značilnostim milili zim.
(Dalje iz 1. kolone)
ta ne novonastale politične situacije v Evropi je pa to, da bo nemara pri teh ho-matijah najbolj profitiral Mussolini, ki se utegne zdaj lepo izviti iz sankcijskega precepa zaradi afriške vojne. In bržkone bo prišel na svoj račun tudi Hitler, kajti nihče se še ne sumira. dovoli pripravljene za novo klauie.

Ciste, sveti«, zdrave KRASNE OCI
so čudovita last. Murine očisti, in lajša ter je osvežujoč in neškodljiv. Knjigo Eye Care ali Eye Beauty posiljemo brezplačno na zahtevo.
Murine Co., Dpi. H. S., 9 E. Ohio St., Chicago
i««««8'
SEZNANITE JAV NOST Z VAŠO TR GOVINO POTOM

10. marca, 1936. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 _...------------------------—.—-- . -_
I2G3-7 Churchill Rd„ od Mujflald LyndliucHl: 2 družinska liiša ; 0 velikili sob In kopalnica za vsako stanovanje; ena soba lia 3 nacist. Veliki pori'.i; vse prenovljeno. i'o-gujl: lianC-nu fluuuca--. JjJ/JJJOO
1663 E. 79 St., -j. družinska, 5 sob spodaj, i sobi zgoraj. 1'osojl:
Bančna finanea____ $4000
East 64 St., sererno od St. Ave. Leseno poslopje s 6 stanovanji, 4 "toilets" lit 2 kopalnici. Dobri doiiodki. Poooji: lianena finanea. Sil- $4500
«93 E. 223 Si., od St. Clair; Euclid ; lep semi-bungalow k 6 sobami ; v dobrem stanju; lepo dvo-
nmmea.^L. $4000
396 E. 160 St. Ena trgovina in 8-solmo stanovanje; parna uorkoltt. Pogoji: $1111)0 takoj, odplačila Sil na mesec z davki........ $3*f)QQ
Spomlad — in človek se domisli doma — KUPITE SEDAJ!
THE CITY & SUBURBAN CO.
VOGAL E. 'Jih IN HERON	1'Kospcct "(JUG
14315 Darloy Ave., od E. 110, za
- družini, 5 sob in kopalnica /.a vsako; ena soba na 3. nadstropju; garaža za 3 avto; lot 47x140. Pogoji: Bančna finanea.. $4000
pravim svoji ženi, da pijem vi- tudi že plačal, prav lepo vsoto, no lc zaradi zdravja, je Knebelj res. vzkliknil; pa mi babnica ne ver-
jame. Saj kadar izpraznim takole tri ali štiri kupice dalma-tinea, kar čutim, kako mi niči tiste peklemanske cepljivke v telesu, zlasti v možganih. In kako to dobro dene! Nebeško! Zacmokal je, nato je pa odbr-zel naravnost v dalmatinsko klet.
—	Ne gre za to, gospod. Davki, takse so na skrbi davčne uprave, mi pa skrbimo na javni red in varnost.
—	No kaj pa potemtakem hočete od mene? Vedite, da sem jaz eden tistih redkih lovcev, ki še nisem nikogar obstrelil, po vozil pa doslej še tudi nisem nikogar. Da bi pa kradel ali ro
Čez čas, ko so se sosedje pri- pal, tega menda vendar ne mi-
vadili piškam, zajcem in dvema desetinkama vina, sem si začel obnavljati pohištvo. Najprej sem kupil odrgačo za brisanje obuval in sem jo položi) vrh stopnic pred vrata.
— Kaka noblesa! je zajavka-la gospa Podgrajska, ko jo je zagledala. Ali bi ne bila stara cunja dobra, če že mora kaj biti pred vrati? Pri nas si kar ob stopnicah drgnemo blato in vendar nam še nihče ni očital, da ne spadamo med pestilenco.
Moralno, ali kakor bi ona rekla, marelno ogorčena je bila, ko je videla, kako sem si dal poslikati spalnico: Eroti plešejo kolo z nimfami. Johtasa, joh-tasa! je vzkliknila. Gotovo vam škratelj nosi cekine, da tako pregrešno razsipljete z denarjem; odtod ta poganska nagota. Od sramu jih kar poklcda-
slite o meni.
—	Seveda ne, seveda ne. Nato je nekajkrat hrknil, nakar je rekel: Kakor sem že omenil, je policija zelo radovedna oblast. Tako bi tudi rada zvedela za izvor vašega nenadnega oboga-tenja.
—	Kaj vam je pa to mar! sem vzkipel. Navsezadnje boste še hoteli vedeti, kolikokrat na teden jem pečeno kašo!
Ta zasmehljiv odgovor ga je razdražil. Grozeče se je vzravnal in obraz se mu je zresnil v uradne poteze. Brzdajte se in dajajte mi spodobne odgovore! Jaz sem uradna oseba, je poudaril, se s pestjo levice potrkal po prsih, s kazalcem desnice pa zapreti!. Če ne poveste, odkod imate premoženje, bom sklepal, da ste, kakor se splošno govo
ti ne morem, je jezljala, hkrati ri, obogateli na nepošten način.
pa je škilila nanje.
Res sem precej razkošno o-premil stanovanje, kljub temu pa so mi od izžrebanega mili-jončka preostali še lepi stotiso-
—	Torej na kakšen? Ali mislite, da znam denar delati? Vedite, da sem za to vse preneu-men.
—	Verjamem, je oritrdi! in
či. Zato sem se odločil, da si v se namuznil. Ampak tudi po Bohinju zgradim vilo. Toda ko'drugih krivih potih se da priti sem čital, da Bohinjci nimajo'. do premoženja; na primer, pred
radi, če se njihova deviška pokrajina skruni s civilizacijskimi izrodki, sem se premislil; ker vsilijv res ne maram biti. Postavil sem si jo pa pri Sv. Katarini. In za zahvalo, da sem z njo, kakor so rekli, olepšal njihov kraj, so me Katarin -čani izvolili za častnega občana.
Že nekaj časa sem čutil, da me sosedje gledajo po strani. Tudi Knebelj se me je daleč izognil, kadar bi bil moral mimo mene iti uničevat škodljive cepljivke. Iz ust gospe Podgraj-ske je pa večkrat padla tudi kaka dvoumna beseda, ki je merila name. Oni dan mi je zabrusila kar v obraz: Pojdite 110! Saj vemo kako in kaj. Mha! Na pošten način dandanes nihče ne more postati financar.
Jaz sem se prekleto malo zmenil, kaj ljudje o meni mislijo in govorijo. Zavist jih lomi, sem dejal sam pri sebi ter sem nalašč kupil še lično limuzino. Nisem je pa imel niti dober teden, ko sem dobil poziv, naj se nemudoma zglasim v policijskem uradu, v sobi št. 5. Kaj mi neki hočejo? me je zaskrbelo. Začel sem si izpraševati svojo državljansko in socijalno vest. Pa mi ni imela ničesar o-čitati; bila je. čista kakor devica. Seve, saj se niti demonstracij ne udeležujem — sem prelen za to — na vlado pa tudi samo na tihem zabavljam.
Najbrž me kličejo zaradi pričevanja, ker sem bil ondan navzoč, ko je. na, Zoisovi cesti nt ka ženska klofutala svojega moža. Prav to bo, sem mislil. Pa se varajo, če mislijo, da bom kaj povedal. Kaj mi mar? Dedec je bil že potreben klofut. Jaz sem se ob tem prizoru izvrstno zabaval, zdaj naj bi pa pričal zoper žensko, ki mi je pripravila to zabavo! Naka! To bi bila grda nehvaležnost.' Tako sem sklenil in šel na policijo.
Priznati moram, da so mi: tam kar najprijaznejše sprejeli, kar baje ni navada pri tem uradu. Oprostite, gospod ravnatelj, da smo vas poklicali, je govoril poslujoči uradnik in si v zadregi mel roke. Gre za golo formalnost. Saj veste policija je zelo radovedna oblast, hehe! vse bi rada vedela, hehe.
— Da, da! No pa meno ne bost" ujeli. Davek imam pora v nam, takso za limuzino sem iz-
letom dni je bila izropana Glavna posojilnica, iz katere so vlomilci odnesli nad en milijon dinarjev. Po teh besedah je zapi-čil pogled vame, kakor da bi me bil hotel z očmi predreti. Zločincev pa še dozdaj nismo mogli izslediti, je pristavil.
-	- Dovolj žalostno za vas in vašega policijskega psa, sent pikro odvrnil. No in zdaj ko ne morete pravih krivcev zajeti, naj bi bil jaz posojilnico oropal, ki niti ne vem, kakšen je vitrih, še manj pa, kakšna je svinjska taca. -— Veste ka.j? Potrudite se v Osrednjo banko! Tam vam bodo povedali, da sem zadel glavni dobitek v državni loteriji in da je odtod moje bogastvo. Upam, da je zdaj vaši zvedavosti ustreženo, in želim — Ni mi dali izgovoriti.
—	Oh saj verjamem, gospod ravnatelj, saj verjamem, me je prekinil in mi stiskal roko. Čestitam, čestitam! Jaz vas itak nisem imel nikdar na sumu, ampak od zgoraj sem dobil nalog, da vas zaslišim. Kaj je na-
Sews Forward
1
Backward
Makes
same Singer In either tion. Littl lever changes direction iu-stantly, and regulaten cxa<» number of stitches per inch. Damn, embroiders like magic. Wind« bobbin aa you sew. Largo capacity round boh-bin. I-lght running. New model stand and cabinet. Surprisingly low In price. Easy terms. •5
Erasmus Gorshe
1030 East 66th Place
Corner St Clair
HEnd 424a
GLAVNI URAD: 245-47 WEST 103rd STREET. CHICAGO, ILLINOIS Telefon: — PULLMAN 9665
UPRAVNI ODBOR:
Vatro J. Grill, predsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O.
John Kvartich, X. podpredsednik, Bridgeville, Penna.
Rudolph Lisch, II. podpredsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland. O.
William Rus, tajnik, 245-47 West 103rd Street, Chicago, 111.
Mirko Kuhel, blagajnik, 245-47 West 103rd St., Chicago, 111.
NADZORNI ODBORI Mike Vrhovnik, predsednik, Hu3ton, Penna. William Candon, 1058 E. 72nd Street, Cleveland, Ohio. Prank Laurlch, 10 Linn Ave., So. Burgettstown, Penna.
POROTNI ODBOR: Anton Zaltz, predsednik, Box 924, Forest City, Penna. Steve Mausar, 4439 Washington Street, Denver, Colo. Vincent Pugel, 1023 South 58th St., West Allis, Wis.
GLAVNI ZDRAVNIK: Dr. p. J. Arch, 618 Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Penna.
URADNO GLASILO: "ENAKOPRAVNOST", 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O.
Vsa pisma" In stvari, tičoče se organizacije, se naj pošilja na naslov tajnika, denar za Zvezo pa na Ime ln naslov blagajnika. Pritožbe glede poslopja upravnega odseka se naj naslavlja na predsednika nadzornega odse-pritožbe sporne vsebine pa na predsednika porotnega odseka. Stvari tl-kKSe se uredništva in upravništva uradnega glasila, se naj pošilja naravnost H naslov "ENAKOPRAVNOSTI". 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio.
Dr. Valentin Korun
GLAVNI DOBITEK
Vrata v spalnico se naglo od-i Pfo in predme stopi uradnik j banke, v kateri kupujem srečke: državne loterije.
-— čestitam, gospod ravnanj! zakliče in mi pomoli roko.
—	Zakaj? se začudim. Saj ne praznujem ne srebrne poro-1
ne petdesetletnice rojstva. Sicer bi bili časniki poročali o tem kajpada tudi za širšo javnost važnem dogodku.
—	Ali imate trdne živce? je
Pohitel.
—- No, tako za silo. Pa zakaj vprašate?
—	Da bi vas kap ne zadela.
—	Kap! Bodite brez skrbi! bi mi založnik vrnil rokopis
^ojih povesti, bi bila res nemarnost, da bi mi od jeze počil 2°lčnik, odvrnem. Vi mi imate Pa vendar nekaj veselega povesti, ker mi čestitate.
Vedite torej, da je vaša Srečka pri zadnjem žrebanju zabela — z^j je za nekaj trenut-*0v umolknil, da bi me pripravi na razburljivo novico, in si-— spet je pomolčal, glavni
dobitek.
"7- Bežite, bežite! To ni mo-
Saj vaša banka je kakor
akleta. V njej kupljene sreč-
tJ se nikdar ne izžrebajo.
Ta opazka ga je zbodila. U-
Z!i'jen je odgovoril:
Verjemite ali ne verjemi-
Tu je brzojavka.
Kaj? Ali je res?! sem
kliknil, ko sem brzojavko pre-
r'al- Nato sem segel v mizni-co
snil
vzel iz nje tisočak ter ga sti-
. uradniku v roko. To je za a® trud, ker ste tako ljubezni-V1- da ste mi prišli osebno če-ltat, sem rekel. Pa veste kaj ?
Še eu tisočak dobite, ako ne boste nikomur pravili o tem dogodku. Saj si lahko mislite, da bi ne imel miru, ko bi se zvedelo o mojem nenadnem obo-gatenju.
—	Zanesite se! Nikomur.
Čez nekaj tednov sem prejel
milijonček: prav lep kupček samih novih tisočakov. Zdaj ravnaj pa pametno, fant, da ne zbudiš suma! sem rekel sam pri sebi. Polagoma si izboljšuj življenje, po malem si obnavljaj pohištvo! Naprej, kar je potrebno, nato šele, kar je odvečno !
Tako sem se le korakoma prelevljal v bogatinca. Od začetka sem si samo sem ter tja, ob praznikih, privoščil kako pi-ško ali zajca. Pa še ob tem so se spogledovali.
—	Kako si postal potraten! Prej si se zadovoljil z mesom kake stare krave, zdaj pa taka nasladnost, mi je očital sosed Knebelj.
—	Nekoliko potraten sem res, sem se hinavsko obtoževal. Pa kar se pišk tiče, iz socilanih 0-zirov, da pride kaj denarja med kmete; zajce dobim pa itak za slepo ceno od divjih lovcev.
—	No pa vendar, mi je ugovarjal. Ondan sem videl, da ti je služkinja prinesla, kar dve/ desetinki vina. Doslej si bil vendar neizprosen antialkoholik trdeč, da je alkohol hud strup. Zdaj ga pa sani zlivaš!
—	I seveda sem antialkohol-nik in še vedno trdim, da je alkohol hud strup. Pa stvar je takale: V telesu je vse polno strupenih cepi ji vk, ki mu razjedajo staničje. Da se te škod-ljivke uničijo, se mu mora zdaj pa zdaj nuditi protistrup. Tak protistrup je pa alkohol. Vidiš!
—	No torej! Saj jaz zmerom
log od zgoraj, pa sami veste. Hehehe!
Tako sem se rešil policije; toda hkrati se je raznesel glas o mojem dobitku. To je pa bilo, kakor bi bil hudiča izgnal z belcebuhom.
Beračev sem se že prej komaj ostresal, ko je bil še stotak zaželen gost v mojem žepu. Zdaj so pa kar v strnjeni vrsti stali pred vrati mojega stanovanja. In sosed Knebelj! Ta je šele bil ptič. Nežno me je prijel pod pazduho in mi govoril: Vendar ne boš tako neumen, da bi denar kam nalagal; da bi potem moral prositi zanj in bi ti ga vračali po petdeset dinarjev na mesec ali pa še to ne. Je vendar pametneje, da ga porabiš s prijatelji nego da bi se kdo ve meštral z njim. Toka je! modroval, in še preden sem mu mogel odgovoriti, je izginil v dalmatinsko klet, kjer si je kratko in malo na moje ime u-redil račun.
Gospe Podgrajke pa je bila sama sladkost. Kar iskala je prilike, da bi me zatela. Oh, zdaj, ko ste cel bankrot, boste vendar našemu Janezku birmo zavezal, je lepetala. Ubožec si tako želi zlate urce, da se mi kar smili. Vsak dan jo hodi gledat v izložbeno okno. Pravi, da mu je tista najbolj všeč, ki visi na zlati verižici. Seve ko bi vi vedeli, kako je ta otrok brihten, bi se ne dali prositi. To bo še kdaj velika kapucini-j teta iz njega.
Pa tudi v javnem življenju zdaj nisem bil karsibodi. Dru-| štvo za društvom me je prosilo! pokroviteljstva pri veselicah, j No in častihlepen, kakor sem j teh časti nisem nerad prevzemal. Kako mi je pa dobro delo, ko so pri slavnostih razbirali moje vrline! Od sladke ganjenosti kar nisem mogel zadržati solz. Moji ženi pa to ni bilo nič kaj po volji. Čisto te bodo pokvarili s tem hinav-
Proda se
Farma obstoječa iz 74 akrov v Madison, Ohio se proda ali zamenja za hišo v Clevelandu. Farma ima 6 akrov vinograda in novo hišo, v kateri je fumes in voda. Na farmi je traktor in vse drugo potrebno orodje. Po-izve se pri D. Stakich, 15813 Waterloo Rd. KEnmore 1934.
Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza
CSTANOVLJENA 1908
LIFE'S BYWAYS
skim povzdigovanjem, se je liu-dovala. Domišljav si že tako dovolj, zdaj boš pa še bolj. Nazadnje se še prevzameš. Kaj misliš, da imaš kako vrlino? Prav nobene ne.
Eno se mi je pa le zdelo za malo, namreč da ni nihče omenjal tudi mojega pisateljskega, talenta. In ko sem ženi to potožil. je rekla: Kako neki, ko pišeš same neumnosti, in to v teh žalostnih časih, ko bi se človek najrajši neprenehoma jokal! Filozofske probleme naj bi reševal v svojih povestih ali vsaj gazele zlagal, potem bi te po pravici hvalili.
Kljub spremenjenim razmeram svoje stare navade nisem opustil in sem kakor doslej tako tudi odslej napravil pogosto izlet h Sv. Katarini. Vendar tako brezskrbno nisem več hodil kakor nekdaj. Prej se še zmenil nisem, če sem na samotnem kraju srečal kakega capina. Zakaj neki? Saj bi mi ne imel ničesar vzeti. Zdaj pa, ko sem veljal za bogatinca, sem se med potjo plaho oziral okrog sebe, ali ne preži kje kak ropar name. In kakor se je pokazalo, ne brez vzroka.
Ko sem namreč nekoč prišel na samotno stezo pod Jeter-benk, tedaj planeta iz gošče proti meni dva rokomavha.
Millions prefer it to mayo n n a is e -
cv/Lfa £&kt /
% Miracle Whip is different—delicious! The time-honored ingredients of mayonnaise arid old-fashioned boiled dressing.arc combined in a new, skillful way. Given the long, thorough beating t hat French chcfs rccoauncnd for ideal flavor and smoothness-in ^TTfSSx thc ^riracle Whip \ beater that's exclu-sive with Kraft.
Eden me zgrabi za roke in za-liriči: Denar ali življenje! drugi mi pa seže v žep ter sikne: Pa nama je ljubši denar ko življenje! Jaz sem kričal in se ju o-tepal, kolikor sem mogel. V tem položaju začutim dregljaj v rebra: Nož! Ha! Zdaj je po meni! zajavkam. Nato drugi dregljaj in znani glas: I kaj ti je pa, da tako kričiš?
—	Pomagajte! Roparji so!; zavpijem.
—	Kje neki? Ali si znorel ali kaj? Saj ležiš vendar doma v postelji. —
Tedaj se predramim in si o-manem oči. Bil sem ves poten. Oh, kake hude sanje sem imel! vzdahnem. Da sem v loteriji dobil milijon; odtlej pa nisem imel miru, pač pa same sitnosti in skrbi. Nazadnje so me še roparji napadli. — Hvala Bogu, da vse to ni nič res; da so bile le sanje.
—	Milijon bi bil že dober, ko bi ga imela; četudi samo dinarski, me je žena zavrnila. Seveda ni mislila resno, temveč kar tako, da mi je oporekla, kajti ona je vsakikrat drugačnega mnenja nego jaz.
r^"-"--------------
Zavarovalnino
proti
OGNJU, TATVINI, AVTOMOBILSKIM NESREČAM itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6401 Superior Ave.
Pokličite:
ENdicott 0718
HEnderson 1218
Oglašajte v —
"Enakopravnosti"
STRAN 4
EH AEG PR A.VNOST
10,
Zgodovinski roman
—	Govori jasnejše deklica! — aakliče Elizabeta. Povej mi vse, kar veš! Boljše je, da poznam prepad, kakor pa da ničesar sluteč, hodim po njegovem robu!—
—	Ta hiša je harem grofa 'Orlova! — vzklikne Livija.
Elizabeta je bila preveč nedolžna, da bi mogla popolnoma razumeti vsebino*teh besed.
—	Vedi torej, da se grof Orlov nikakor ne zadovoljuje s česa ričino ljubeznijo. V to hišo zapira vsako deklico ali ženo, ki se mu dopade. On ne prepušča izbor lepotic slučaju, temveč za njega delajo po celi Rusiji a-gentje, ki mu dovažajo vedno novo blago.
Vse one, ko so jih z zlatom kupili in z goljufijo odpeljali, pripeljejo v to hišo. One devoj-ko pa, ki nočejo prostovoljno tukaj ostati, zapirajo v sobe z rešetkami. In neko noč pride grof Orlov----
Elizabeta zakriči in se zgrudi na postelj.
Kozakinja se vsede poleg nje, io objame in pritisne na svoje grudi.
—	Ne jokaj se, sestra v nesreči, ne jokaj so! — Opisala ti bom strašne tajnosti te hiše. Potrebno je, da vse zveš.
—	Pred nekoliko leti je sezidal Orlov to hišo, da zamore skriti svoje grdo življenje pred cesarico. Cesarica mu ne bi nikoli oprostila, ako bi zvedela, da ji je nezvest. — Veš-li, kako se imenuje ta hiša? Hram Orlova! On sam pravi, da ne moli v cerkvi, ampak tukaj, kjer je Venera svečenica.
—	A ona Španjolka Kristo-mo? — vpraša Elizabeta, ki od razburjenja skoraj nI mogla govoriti.
—	Ahh, to je prokleta stara, njegova pomočnica. Ona vodi vse tukaj. Njena dolžnost je, da pomiri žrtve, ki prihajajo semkaj ničesar hudega sluteče in da jim zlomi odpor, ako bi se katera branila. Jaz bi vedela o tem mnogo povedati. — O, ko bi zvedela, sestra, mojo usodo, za-plakala bi tudi ti! —
—	Kako se imenuješ — vpraša kozakinja?
—	Elizabeta Voroncov.
—	Povedala ti bom, Elizabeta, kako sem prišla jaz sem. Bila sem zaročena z nekim kozaškim hejtmanom. Ime mu je bilo Jemelijan Pugačev, rojen u Dona in sin kozaškega kneza. Bil je najlepši fant v stepi in neustrašen lovec. Jaz sem v tem času čuvala naše črede. Nekega dne napadejo volkovi naše črede in nam ugrabijo štirinajst jagnjet. Joka je sem se vrnila domov in pripovedovala očetu in prijateljem o žalostnem dogodku.
V našem šotoru se je slučajno nahajal Pugačev. Ko je videl, da plakam. mi reče:
—	Livija, živali ti ne morem več povrniti. Poskrbel pa bom za maščevanje. Štirinajst jag-njcdi so ugrabili volkovi, en o-sel stari isto toliko, skupaj torej dvajset osem. — Prinesel ti bom torej dvajset osem volkov in ti jih bom položil pred noge.—
Ko je to rekel, je odšel.
Ko sem bila drugi dan s svojo čredo na paši, sem hipoma u-gledala pred seboj Pugačeva. — Na ramenih je nosil neki težki predmet.
—	Evo prvega! — zakliče in mi vrže pred noge mrtvega volka. Zverina je bila mrtva, toda ni je ubil niti strel niti nož. Pu-pačev ga je lastnoročno zadavil.
—	Volka ubiti s puško, — reče on, — to zmore vsakdo!
Vsaki dan mi je prinesel enega volka. Ko sem ga prosila, da se ne izpostavlja več grozni nevarnosti, se je samo smejal.
Desetkrat sem ga zaklinjala,
da tega ne dela več, enajstič pa mi toplo stisne roko in se zagleda v moje oči.
Ko mi je prinesel dvajsetega mrtvega volka, sem opazila, da je na roki ranjen. To rano mu je prizadel dvajseti volk. Padla sem pred njim na kolena in ga zaklinjala, da ne gre več na ta strašni lov.
—	Še ne, deklica! — vzklikne on. — še nisi našla onih besed, ki morejo dospeti v moje srce. še osemkrat se bom boril za svoje življenje in tebe! —
—	Razmišljala sem, kaj je mislil s temi čudnimi besedami, ali se nisem mogla domisliti. Pri dvajsetpetem volku je bil Pugačev resno ranjen. Volk ga je vgriznil v prso. Rdeča kri mu je kapala. po srajci.
—	Ti si ranjen? — zakličem, ko sem ga opazila: — ti ne smeš umreti, dragi, jaz te ljubim! —
—	Ko je to slišal, vzklikne, objame me s svojimi močnimi rokami in reče: Bože, hvala ti, sedaj si našla prave besede! —•
Drugi dan smo proslavili našo zaroko. Pri nas nimamo navade, da se svadba izvrši po nekoliko tednov ali nekoliko mesecev po zaroki. Pri nas mora zaročenec zaročenko najprej zaslužiti. To pa tako, da služi očetu svoje zaročenke vsaj dve leti. Prvo leto je minilo, minila je tudi že prva polovica drugega leta. Nekega dne sem bila s čredo na paši, kar sem zagledala pred seboj nekega moža. Na prvi pogled sem opazila, da ni iz naših krajev. Nosil je obleko, kakor je to navada na zahodu, na plečih pa je imel težak zaboj.
Pozdravi me, smeje si pogladi sivo brado in mi namigne, kakor da me že dolgo pozna, ter reče:
—	Lepa je Livija, zares še mnogo lepša, kakor so mi pripovedovali.
—	Lepa sem, mu odgovorim ponosno, toda ne za vas!
—	Jaz sem starec, otrok moj. Popotnik sem, ki nima nikjer svojega doma. Toda lepa Livija bi bila še mnogo lepša ako bi ji krasili vrat ti-le biseri. —
—	In še prej kakor sem mogla kaj odgovoriti, je odprl popotnik svoj zavoj in pred menoj je ležala ogromna izbira prekrasnih nakitov.
Starec je videl solze v mojih očeh, pa mi i*eče: — Siromašno dete, ali nimaš denarja? — čudno je, da mora biti baš najlepša deklica tudi najbolj siromašna. Toda ti si neumna, ako misliš tudi dalje ostati tukaj v stepi! —
—	Kaj pa. naj storim? ga vprašam. Kozakinja ostane vedno v stepi! —
—	To je staromodno mišljenje — odgovori starec. — Sedaj vedo tudi kozaške deklice že, da živijo v Petrogradu lepše in udobnejše kakor doma. —
—	Njegove besede mi niso u-
gajale; zato vstanem in hočem oditi. Toda on mi zašepeta:
—	Lepa Livija, še eno besedo! Ne boš se kesala! Ali vidiš te nakite, bisere, prstane, rokavice, in svilene robce? Vse to bo tvoje in samo tvoje. Lahko se boč oblačila v najlepše svilene obleke in pila boš lahko najslajša vina. Moraš se samo odločiti in oditi v Petrograd. Vi-diš-li to-le vrečico zlata? Takoj bo tvoja, samo odgovori "da" in ako se mi zakolneš pri življenju svojega očeta, da me boš čakala jutri ob tem času pri izviru. Tamkaj te bo pričakoval voz, pa bomo oddrdrali, še predno bodita tvoj oče in zaročenec vedela, kaj se je zgodilo! —
—	Toda kaj bom delala v Petrogradu? — sem ga vprašala. — Dosti sem že stara, da vem, da se zastonj nikjer ničesar ne dobi! —
—	V Petrogradu je dovolj lepih, bogatih in odličnih gospodov, ti bodo srečni, ako se boš hotela voziti z njimi v kočiji, a-ko ti bodo lahko razkazali svoje stanovanje ---
—	Dovolj predrznež! — ga prozirno prekinem. — Spravi se odtod in glej, da te nikoli več ne vidim tukaj! Molčala bom o tem, toda ako te še enkrat srečam, bom povedala celo stvar svojemu zaročencu, ki bo s teboj temeljito obračunal!
—	Popotnik se je očividno preplašil. Naložil je svoj zaboj in odšel brez pozdrava. —
—	Šla sem domov. Pugačevu nisem ničesar povedala. Ah, da bi mu bila vsaj besedico črhnila ne bila bi tukaj, — tu v tem prekletem gnezdu.
Glas lepe kozakinje zadrhti in na oči ji navro solze.
—	Umiri se, Livija! — reče ji blago Elizabeta — in pripoveduj dalje. —
—	Drugi dan, ko sem se s čredo vračala domov, so me napadli, me zvezali in odnesli na voz. Trije konji so potegnili in z veliko hitrostjo smo se oddaljevali od mojega doma.
Pot je trajala nekoliko tednov. Ves čas potovanja so skrbno pazili na mene, z nikomur nisem smela govoriti. Bila sem prvovrstno blago, ki se ni smelo pokvariti.
—	Že med potjo sem zvedela, kdo je pravzaprav kupec, ki me je kupil. Oni, ki so me ugrabili, so bili agentje grofa Orlova! —
—	Privedli so me v to hišo. Sprejela me je madame Kristo-mo. Ta me je najprej skušala pridobiti na lep način. Obljubo-vala mi je raj na zemlji. Ko pa je videla, da odgovarjam vsem njenim lepim besedam samo s prezirnim nasmehom, ko sem ji povedala, da ne bom mirovala prej, dokler se ne osvobodim od tukaj, me je vrgla v temnico in mi dajala jesti samo kruha in vode. Pretepala me je s knuto, a mojega odpora še vedno ni mogla zlomiti.
—	Potem me je strašila s pošastmi. Vedela sem da so to preoblečene njene kreature.
marca, lt)3ti
Grozno je bilo, ko sem vsakokrat, ko je bila ura polnoči, zaslišala strašno stokanje in o-durne prikazni. Zaklinjala sem starko, da me osvobodi tega. —•
—	Torej popuščaš? — me vpraša. — Vidiš, če bi bila prej boij pametna, bi vsega tega ne bilo. —
—	Od takrat so prešli štirje tedni. Dali so mi to sobo zraven tvoje. Hranili so me z najboljšimi jedili, da si opomorem. Orlova še nisem videla. Hudobna Španijolka mi je rekla, da pride grof jutri semkaj!
—	Zato sem naredila odprtino v zidu, da pridem v Tvojo sobo, iz katere bi lahko pobegnile. Toda ne vem, kako se nama bo posrečilo odstraniti železno omrežje! — Na delo, sestra v nesreči morda nama bo uspelo z zedinje-nimi močmi premakniti omrežje! -
Elizabeta skoči. V njenih očeh ni bilo več solz. Obe deklici sta poskušali razmajati omrežje, a zaman. Na železu sta si razreza-li nežne roke.
—	Izgubljene smo! — krikne Elizabeta in se onemogla zgrudi na stol.
Obe dcvojki sta molče gledali skozi močno omrežje. Na enkrat se Livija opoteče in glasno zakriči. Pred oknom se je pojavilo bradato lice nekega lepega mladeniča.
, — Za Boga — Pugačev! — | vzklikne Livija.
—	Livija — zakliče mladi ko-; zak z razburjenim glasom. —■ j Livija, dekle moje, — zopet si i moja! —
Lepa Livija si pritisne roko na srce, pretekla je cela minuta, 1 predem je mogla izpregovoriti i besedo.
—	Livija, — je šepetal mla-jdenič, dolgo gledajoč svojo ne-jvesto, — odgovori mi: ali si še j takšna, — kakoršna — si me
zapustila, ali---
—	Prisegam ti Pugačev, — hitro zakliče Livija, — nihče se me ni dotaknil! —
—	Dobro torej, — reče koza k. Jutri ob tem času bom zopet tukaj, da rešim tebe in tvojo prijateljico. Peljal te bom v stepo, a Orlov naj poskusi priti za teboj! In mladi kozak izgine.
Livija sklene roke in moli za svojega zvestega zaročenca. Potem so obrne k Elizabeti in ji veselo reče:
—	Rešeni sva! Jutri sva svobodni! —
Pugačev, junak stepe, je pri naju.
14. POGLAVJE.
Opijske sanje
Ves naslednji dan je stara Španjolka nadaljevala svojo komedijo. Ali danes ji Elizabeta ni verjela. Delala je, kot da verjame, da je v tej hiši varna.
Polagoma je mineval čas. Naposled je nastopil somrak. V so-
bah so prižgali svetiljke, a. ma-r dame Kristomo gre z Elizabeto k večerji.
Med večerjo vstopi Anovna in prinese pismo, ki ga je prinesel jahač: Ko je prebrala pismo reče pretvarjajoč se:
—	Glej, koliko presenečenje! Grof Orlov mi javlja svoj pri' hod! — On ne pozabi nikdar na rojstni dan svoje stare prijateljice! Jutri bom namreč 60 let!
—	Ali vi nimate obleke — vzklikne starka, motreč Eliza-betino siromašno obleko. — Nimate garderobe. Veste kaj? 0-blocite mojo dragoceno poročno obleko! Napravite se, kot da ja danes vaš poročni dan! Zares, dražestni ste kot nevesta, — sa-J mo ženin manjka! Morebiti bo pa tudi on prišel! —
Elizabeta vstane in se obrne. Rdečica ji pokrije obraz, a vendar se je junaško držala. Elizabeta privoli in starka naroči A-novni, da odvede Elizabeto v garderobo. Garderoba se je nahajala v prvem nadstropju in Elizabeta se začudi, ko je v tej veliki sobi videla množico najrazličnejših ženskih oblek. Elizabeta se odloči za črno svileno obleko brez vsakršnega nakita, katera ji je izvrstno pristojala. Izbrala si je črno barvo, ker je mislila, da jo bo ta ponoči varovala ter ji tako omogočila beg. -- Ko bi imela še nekaj cve-
tlic — reče Elizabeta.
— Cvetlic imamo dovolj — odvrne Anovna in uslužno odide po cvetje na vrt.
Elizabeta vzame hitro dva topla plašča in nekaj parov čevljev, zavije vse v ovoj in ga odnese hitro v svojo sobo. Poskrbela je za toplo obleko na begu.
Trenutek na to ko se je zopet vrnila v gorderobo, je prinesla Anovna prekrasno kito cvetja.
Na dvorišču je zalajal pes. Sani so prispele, železna vrata se odpro, a v hišo stopi visok človek.
Bil je grof Orlov.
Ni bil izredno dobre volje, ko je stopil v svoj "hram". Prešlo bo najbrž mnogo časa, ko bo zopet lahko prišel.
666
Tekočina - tableti mazilo - nosne kapljice
MAZILO PREHLADE
CENA: 5c, lOe, 25c
Nekoliko besed spregovori z madame Kristomo, nato vpraša, da li je spoznala Elizabeta kjd se nahaja.
— Še ne, gospod grof, — odvrne starka. — Mislila sem, da bo bolje, da je ne upotim. Milo-stivi gospod bo imel dvojni užitek, ko bo videl prestrašenje mlade deklice. —
Grof Orlov se je zadovoljno smehljal.
(Dalje prihodnjič)
Zamenjajte vaše hranilne knjižice za pohištvo, električne washers in ledenice
KRKJHMAN & PERTJSE K FURNITURE CO. 15428 Waterloo Itoad Odprto zvečer
ntmwmummmattmtttjtttrotttttwmt
Dekleta in žene
Sedaj je čas, da si izberete ali naročite fino spomladansko — "STERLING" suknjo ali suit direktno iz Sterling tovarne, pa veliko nižjih cenah, kakor kje drugje.
Ker mi ni mogoče vas vse obi* skati ob pravem času, zato vas prosim, da me pokličete, pišete ali se oglasite, da pridem po vas in vas peljem direktno v tovarno.
Se vam priporočam
Benno B. Leustig
1084 Addison Rd.
Tel.: ENdicott 8505
mtatanttttnjtaasttajmmmmma««*:
Vsem Slovencem,
ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim sinovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo
krasno novo povest
Grandsons
(VNUKI)
KATERO JE SPISAL
Louis Adamič
Avtor 'The Native's Return,' 'Laughing in the Jungle' in 'Dynamite'
<o> <o>
HlUR BITI SUŽNJI
NEPREBAVNOSTI Trinerjevo Grenko ViR« vas reši tega
"Zahvaliti m Vam moram aa Trt-nerjero grenko rh»o. Skosi loto dai »ara trpel radi neprebavnoati — kar-koli »em poržil j« nat-raiilo plin t mojem želodcu. Pred tremi tedni aem opazil val oglas, kupil »teklenl-e« te od prve iajne itičke, ki tem ga poviil Je moja želodčna litnoit pre-ila. Bilo Je kot oprostitev kaznjenca. MoJa trera tedaj delujejo vedno kot ura hi aedaj Jem • »lastjo. Vai aveetl. Walla«« A. Combs."
Ako trpite T« led nepmfcavnoett, ■labega apetita, »aprtadeo, plinov, glavobola, nervojsnosti, nemirnega apanja, prenrdlfca ctrttjenortl, knpit« si Trinorjero grenko Tino; Jemljite ga xcdno po eno čajno žličko p*ed ebedvanjem. V vseh lekarnah.
TRINER'8 ELIXIR OF BITTER VVJMNE^
maeph Triner Company, Chicago
V najem
V najem se odda stanovanje obstoječe z 5 modernih sob in garaža na 15900 Corsica Ave.
Proda se
Naprodaj je trgovina s pivom in kendijem, ki se nahaja na 6718 St. Clair Ave. Obrt je dokazana do S300 na teden; s trgovino se odda tudi stanovanje s 4 sobami. Najemnina je $30 mesečno. Za podrobnosti se oglasite pri Zimmerman, 13914 Union Ave.
To je povest treh vnukov slovenskega izseljenca v Ameriki.
Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50.
NAROČILA SPREJEMA
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.-----CLEVELAND, OHIO
AKO IZVESTE NOVICO,
ki se vam zdi zanimiva, jo sporočite nam, ker bo gotovo tudi druge zanimala. Oglasite se v uradu, pišite ali pokličite telefonično
HEnderson 5811
Lahko sporočite tudi našim zastopnikom:
V St. Clair okrožju:
John Renko, 955 E. 76 St.
Za Collinwood, Nottingham, Noble:
John S+eblaj, 390 E. 162 St.
Za Newburg in West Side:
John Peterka, 1121 E.68S+.
Ali je vaša trgovina med onimi, ki oglašajo v
"Enakopravnosti"
9
O
O