Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 15 / Leto 79 / 11. april 2024 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si INTERVJU LAŠKO Str. 9 Str. 12-13 BISTRICA OB SOTLI PRIL OGA SPORED MARIJA ANTOANETA Svež portret kraljeve in modne ikone »Ljudje po mojem hlepijo po pravi, preverjeni in verodostojni informaciji.« Metka Majer ŠT. 15 11. APRIL 2024 Martin Golob O zaljubljenosti in Queenih PET. 12. 4. SOB. 13. 4. NED. 14. 4. PON. 15. 4. TOR. 16. 4. SRE. 17. 4. ČET. 18. 4. Z MOTORJEM NA AKTUAL TV Str. 7 AKTUALNO V Žalcu na nogah zaradi navoženega gramoza Str. 2-3 Matija Kovač, župan MOC: »Celjani smo zelo kritični« Str. 22-23 Jožefov, Šentjurski in Svinjski. Katere sejme lahko obiščemo danes? Kako pestro je bilo na jožefovo nekoč dogajanje v Petrovčah, zna povedati marsikateri Savinjčan. Jožefov sejem je bil ena od zgo- dnjepomladanskih prireditev, ki je odmevala daleč naokrog. A prišla je korona. Po obdobju epidemije so se podobne prireditve vrnile, nekatere še močnejše in odmevnejše, Jožefov sejem ne. Kot se je kasneje izkazalo, je namreč ta na pogorišče zgodovine – vsaj začasno, kot obljubljajo domačini – odšel zaradi  nančnih težav kmetijske zadruge. Preverili smo, v kakšni kondiciji so po- dobni sejmi v naši regiji in kdo so njihovi organizatorji. Na fotogra ji je prizor s Svinjskega sejma. Za kolesarsko pot je zmanjkalo denarja Prepričani, da lahko k njim seže vpliv nuklearke Foto: Andraž Purg INTERVJU Matija Kovač, župan MOC: »Celjani smo zelo kritični« Str. 22-23 PRAZNIČNO Z OBČINAMA CELJE in KOZJE Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 15, 1 1. april 2024 AKTUALNO ZADETKI 22 8 24 9 26 9 28 10 Da Poslovna cona Arnovski gozd nikakor ni primerno mesto, kamor bi lahko v takšnih količinah odvažali ma- terial iz rečnih strug iz Zgornje Savinjske doline, je pred dnevi javno opozoril žalski župan Janko Kos. Občina Žalec je prepričana, da gre v tem primeru za kršenje predpisov, zato je lastnika zemljišča, podjetje Tegar iz Velike Pirešice, in koncesionarja, Nivo Eko, prijavila in- špekcijskim službam. »V Žalcu ne bomo žrtve kapitala. Naj si gospodje material peljejo domov na svoje dvorišče. Nas pa naj pustijo pri miru,« je jasen Kos. ŠPELA OŽIR »Višek naplavin, ki jih Direkcija RS za vode ne bo uporabila, bo na voljo občinam in drugim državnim ali lokalnim javnim službam za sanacijo infrastrukture,« so pojasnili v službi za obnovo po poplavah in plazovih. V Žalcu na nogah zaradi navoženega gramoza Janko Kos: »Sprašujejo nas, ali smo podkupljeni, da to dopuščamo.« Žalčani so na odlaganje ma- teriala iz rečnih strug Zgornje Savinjske doline prvič postali pozorni konec lanskega leta. »Podjetji Tegar in Nivo Eko izkopavata material iz Savinje gorvodno od Letuša in ga odla- gata na Tegarjevem zemljišču znotraj Poslovne cone Arno- vski gozd. Do zdaj sta navozili že več kot sto tisoč kubičnih metrov materiala, od naplavin do proda. Lahko si izračuna- te, za koliko tovornjakov gre in kako obremenjene so zara- di tega naše ceste,« je pojasnil Janko Kos in dodal, da po- slovno območje v bližini av- tocestnega priključka Arja vas nikakor ni namenjeno takšni dejavnosti. »Ko smo odprli to Potres VII. stopnje, evakuacija 419 oseb in reševanje 50 oseb s poškodbami različnih razsežnosti. Lokacija porušitve stavbe je bila I. osnovna šola Celje. To je bila predpostavka taktične vaje Civilne zaščite Mestne občine Celje, ki je bila preteklo soboto. Cilj vaje je bil preveriti operativno sposobnost enot sil za zaščito, reševanje in pomoč. Prve ocene kažejo, da so bile ekipe na terenu usklajene. Sledila bo obsežna analiza, nato dopolnitev tovrstnega delovanja, če bi Celje stresel potres, ki bi – če bi bil tako močan, kot je predvidevala vaja – neizogibno zahteval tudi smrtne žrtve. Evakuacija več kot 400 oseb in pomoč petdesetim poškodovanim Kot je zapisano v temeljnem dokumentu Mestne občine Ce- lje, v načrtu zaščite in reševa- nja ob potresu, bi bil potres VII. stopnje zaradi zelo starih stavb v mestnem jedru za knežje me- sto rušilen. Ker je mestno jedro tudi lokacija številnih ključnih ustanov, od vrtcev in šol, fakul- tet, uradnih ustanov do bolni- šnice, zapora, sodišča, bi rušilni potres pomenil številne smrtne žrtve. Še posebej nevarni bi bili predvsem prostori starega dela bolnišnice, brez katere v pri- meru poškodovanih seveda ne gre. V načrtu je zapisano, da bi obstajala tudi velika verjetnost, da bi morali iz poškodovanih delov bolnišnice oziroma bolni- šničnih objektov v druge bolni- šnice seliti bolnike in da bi več V primeru potresa VII. stopnje bi prišlo do porušitve stavbe. Vaja je predvidevala, da bi bilo od 419 prisotnih učencev in zaposlenih v šoli poškodo- vanih 50 ljudi. V 20. stoletju se je v Slo- veniji zgodilo 15 potresov, ki so dosegli ali presegli moč VII. stopnje EMS. cono, smo bili zelo veseli, da bodo lahko podjetja umešča- la zgradbe na to območje. Ne samo da lastnik zemljišča na tem območju ne bo mogel graditi, hkrati odganja tudi preostale vlagatelje. Kdo bo sploh želel graditi, če bo na sosednjem zemljišču šest me- trov visoko naložen material? Občani se celo sprašujejo, ali »Vesel sem, če ljudje kljub vsemu vidijo, da je naše mesto lepo in da smo lahko srečni, da živimo tukaj.« Matija Kovač, župan Me- stne občine Celje »Če je dvorana Tri lilije pred 30 leti, ko je bila zgrajena, veljala za enega najkakovostnejših športnih objektov v širši regiji, jo za- dnje posodobitve ponovno postavljajo na ta regijski zemljevid.« Marko Šantej, župan Obči- ne Laško »Tedenski sejmi so bili zelo pomembni, saj so na eni strani omogočali okoliške- mu kmečkem prebivalstvu, da tja pripeljale svoje pridelke, na drugi strani pa so meščanom omogočili možnost odkupa teh živil.« Hedvika Zdovc, Zgodovin- ski arhiv Celje »Ko vstopim v sodno dvorano, še vedno najprej pomislim na ljudi, čeprav se ukvarjam z gospodar- sko-pravnimi zadevami in s stečajnimi postopki.« Petra Giacomelli, predse- dnica celjskega okrožnega sodišča »Lepa dekleta, lepi praši- či, čim več prodaje.« Anton Golhleb, upravitelj, o dogajanju na Svinjskem sejmu Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 15, 1 1. april 2024 AKTUALNO Župana Janka Kosa žalosti, da se potencial poslovne cone izgublja za- radi navoženega rečnega materiala. smo podkupljeni, da to dopu- ščamo. Mene ni nihče podku- pil. Ne dam pa za nobeno usta- novo v tej državi roke v ogenj,« je povedal župan. Občina Žalec se je ob pre- jemu nepovratnega denarja za gradnjo komunalne infra- strukture zavezala, da bodo na zemljiščih v poslovni coni do leta 2026 zgrajene poslov- ne zgradbe. V nasprotnem pri- meru bo morala vračati denar. »Bojim se, če bo poslovna cona postala odlagališče navožene- ga materiala, da teh ciljev ne bomo mogli uresničiti,« še do- daja župan. Gradili bodo upravno stavbo? Za pojasnila smo se obrni- li na podjetje Tegar iz Velike Pirešice, a se na naša vpraša- nja ni odzvalo. Po poročanju RTV Slo je direktor podjetja Tegar Tomo Ilijaš pojasnil, da so v coni odložili le šest tisoč kubičnih metrov proda iz Savinje, ki ga bodo upora- bili za lastne namene. Tegar naj bi bil v postopku pridobi- vanja gradbenega dovoljenja za novo upravno stavbo, ki jo bo predvidoma do maja pri- hodnje leto zgradil v Poslovni coni Arnovski gozd. Medtem ko so iz celjskega podjetja Nivo Eko sporočili, da niso pravi naslov za prejeta vprašanja. »Na zemljišču druž- be Tegar nimamo nikakršnih upravičenj oziroma drugih stvarnopravnih pravic niti z družbo Tegar nimamo nikakr- šnih lastniških povezav, zato bi se glede želenih odgovorov morali obrniti neposredno na podano podjetje,« so zapisali. Pod drobnogledom inšpekcije Občina Žalec je početje v dneh pred velikonočnimi prazniki prijavila inšpektora- tu za naravne vire in prostor. »Občani so ogorčeni. Tokrat mislim, da so upravičeno. V Žalcu ne bomo žrtve kapitala. Verjamem, da je ta material treba nekje odlagati, a je pri tem treba spoštovati vse odlo- ke in predpise ter nato material odložiti na za to primerna me- sta. Naj si ga gospodje peljejo domov na svoje dvorišče. Nas pa naj pustijo pri miru,« je bil jasen Kos. »Če se država ne bo odzvala, potem ne verjamem več v pravno državo. Arnovski gozd bo žrtev nekaterih, kar mi ni vseeno.« Na inšpektoratu za naravne vire in prostor so potrdili, da so prijavo prejeli v petek pred veli- konočnimi prazniki. » Tako kot pri vsaki prijavi bomo tudi pri tej vsebinsko preučili navedbe prijavitelja, da ocenimo, ali gre za morebitne kršitve predpisov na področju v pristojnosti in- špektorata za naravne vire in prostor ali je treba prijavo od- stopiti drugemu organu.« Problema se zavedajo Glede pojasnil, kako je to mogoče, smo se obrnili tudi na službo za obnovo po popla- vah in plazovih. Pojasnili so, da se problema zavedajo, zato so že januarja, ponovno pa tudi konec marca, naročili, naj pristojna resorna ministrstva (MOPE, MNVP in MGKP) ne- mudoma začnejo dejavnosti glede odvoza oziroma skladi- ščenja naplavljenega gramoza in proda, kot to predvideva Za- kon o obnovi, razvoju in zago- tavljanju finančnih sredstev. Obenem so dodali, da so izvajalci v času izvajanja izre- dnih ukrepov odvzete napla- vine iz reke Savinje najprej skladiščili na brežinah ter jih takoj uporabljali za zapolnitev zajed, zasipe in odpravo po- škodb na vodni infrastrukturi. Ker je bilo tega materiala več kot potreb, so pristojne služ- be poiskale mesta za začasno skladiščenje materiala. »Pred- nostno se je iskalo območja zunaj poplavnih območij. Te lokacije so na območjih, kjer so bili obsežnejši izredni ukrepi, in sicer na Ljubnem, v Lučah, Gornjem Gradu, na Rečici ob Savinji in v Žalcu. Nekaj naplavin je bilo odpelja- nih tudi v Škale na gradbišče 3. razvojne osi. Naplavine, ki niso primerne za nadaljnjo vgradnjo, so bile odpeljane na deponijo v Velenju. Nevarnih odpadkov namreč ni mogoče uporabiti. Z njimi je treba rav- nati skladno z zakonodajo,« so še zapisali. Foto: Andraž Purg Ob potresu VI. ali VII. stopnje je v Celju možno pričakovati: veliko mrtvih in poškodovanih ljudi, veliko prebivalcev, ki bi nenadoma ostali brez domov, velike količine ruševin v mestnem središču, možnost tatvin in kraj iz porušenih stavb, uničenje infrastrukturnih naprav in napeljav za oskrbo z elektriko, ogrevanjem, s pitno vodo ter kanalizacijo v mestnem središču, otežen dostop do porušenih stavb v središču Celja, motnje v oskrbi z osnovnimi življenjskimi potrebščinami in pri poslovanju državnih organov, motnje pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe. Se spomnite? Za območje mestne občine Celje je pomemben potres, ki se je zgodil 20. junija 1974 ob 17 .08 na območju Kozjan- skega. Njegova magnituda je bila 4,8, največji učinki so dosegli VII. stopnjo EMS. Najbolj prizadeti sta bili takratni občini Šmarje pri Jelšah in Šentjur. Njegov vpliv je zajel tudi severovzhodni del Italije, večji del Avstrije in severovzhodni del Hrvaške, vključno z Zagrebom. Skupno je bilo poško- dovanih približno 5.300 zgradb, od katerih so jih kasneje približno tisoč tudi porušili. V takratni občini Šmarje pri Jelšah 3.630, v občini Šentjur pri Celju 1.309, v občini Celje približno 344 in v občini Slovenske Konjice 14. Prizadetih je bilo več kot 15 tisoč prebivalcev. Janko Kos: »Uničili nam bodo ceste. Od civilne iniciative dobivamo podpise o razpokanih cestah.« »Ne samo da lastnik zemljišča na tem območju ne bo mogel graditi, hkrati odganja tudi preostale vlagatelje. Kdo bo sploh želel graditi, če bo na sosednjem zemljišču šest metrov visoko naložen material?« pravi Kos. v potresu poškodovanih oseb morale sprejeti tudi zdravstve- ne ustanove na območjih, ki jih potres ne bi prizadel. Usklajenost brez napak Tokrat je šlo le za vajo, a re- sničnost prinese še dodatne nevšečnosti v primeru nesreč, zato je usklajenost ekip ključ- nega pomena. Lokacija vaje ni bila izbrana naključno, saj je v Celju vsakodnevno več kot 16 tisoč učencev, dijakov in štu- dentov, štiri osnovne šole so v precej starih stavbah, ki so še toliko bolj izpostavljene v primeru potresa. »Prva ocena sobotne vaje je pokazala, da so bile ekipe usklajene in da sta reševanje ter pomoč v takšnih primerih dobro začrtana. Obse- žna analiza, ki bo sledila v na- slednjih dneh, bo morda poka- zala še kakšne pomanjkljivosti, na podlagi katerih bomo, če bo treba, tudi dopolnili načrt v to- vrstnih primerih. Ta dokument je živ, kar pomeni, da ga mo- ramo sproti dopolnjevati, tudi spreminjati, če je treba. Zato so takšne vaje tudi koristne in pomembne,« pravi poveljnik Civilne zaščite Mestne občine Celje Jože Plešnik. SŠol, foto: Andraž Purg V vaji reševanja so sodelovali ga- silci PGE Celje in 14 prostovoljnih gasilskih enot, ekipe Nujne me- dicinske pomoči Celje, kinologi, policisti, redarji, radioamaterji in drugi pogodbeniki, ki bi sicer po- magali pri reševanju z delovnimi stroji ali kako drugače. Štab vaje je bil organiziran v celjskem po- klicnem gasilskem domu. Med reševanjem ob takšni nesreči napak ne sme biti. Takrat so pomembne sekunde. Občina Žalec nasprotuje odlaganju materiala iz rečne struge iz Zgornje Savinjske doline v Poslovni coni Arnovski gozd. Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 15, 1 1. april 2024 GOSPODARSTVO Poslovanje Mlekarne Celeia tudi lani uspešno Trajno mleko iz avstrijske mlekarne Mlekarna Celeia je lani ustvarila 75 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 7,5 milijona evrov več kot leta 2022 in največ doslej. O končnem poslov- nem izidu za zdaj v mlekarni še ne govorijo. Direktor Vinko But pravi, da bo podatek znan po seji skupšči- ne, ki bo predvidoma junija. V zadnjih petih letih je družba poslovala s čistim dobičkom samo v letih 2020 in 2022, ko je znašal malo manj kot 200 tisoč evrov. JANJA INTIHAR Mlekarna je že leta 2022 za- beležila izjemno rast prihod- kov, ki je bila predvsem po- sledica višjih prodajnih cen njenih izdelkov. Lani je na zvišanje prihodkov vplivala tudi večja fizična prodaja. K lanskemu uspešnemu poslo- vanju so prispevale tudi nižje cene osnovne surovine, to je mleka, in tudi materiala, ki ga potrebuje pri proizvodnji. Lani je mlekarna dobila tudi subvencijo države za ublaži- tev visokih cen energentov, kar je vsekakor vplivalo na končni poslovni izid. Mlekarna je lani od malo več kot 600 kmetij iz savinj- ske, šaleške, koroške in širše celjske regije ter s Kozjan- skega odkupila približno 70 milijonov litrov mleka, ki je v celoti brez gensko spremenje- nih organizmov. V primerjavi s prejšnjimi leti je bila količina odkupljenega mleka bistveno manjša. Leta 2018 je na pri- mer od slovenskih kmetov odkupila približno 100 mi- lijonov litrov mleka. Krivec za manjši predlanski in tudi lanski odkup je Koroška kme- tijsko-gozdarska zadruga, ki je julija 2022 celjski mlekarni prenehala oddajati mleko, a je maja lani spet začela sodelo- vati z njo. Koroška zadruga, ki je s 17-odstotnim deležem največja lastnica Mlekarne Celeia, je letno pri svojih čla- nih zbrala in potem odpeljala v Arjo vas kar 24 milijonov litrov mleka. »S koroško za- drugo korektno sodelujemo, letos bomo od nje odkupili 8 milijonov litrov mleka,« napo- veduje Vinko But. Naložbe tudi letos Najpomembnejši naložbi mlekarne sta bili lani gradnja sončne elektrarne, s katero si je zagotovila 5 odstotkov elek- trične energije, ki jo porabi pri proizvodnji mlečnih izdelkov, ter nadgradnja lastne čistilne naprave, ki je zaradi učinkovi- tejšega odstranjevanja maščob in manj mulja izboljšala kako- vost odpadne vode ter zmanj- šala obremenitev osrednje čistilne naprave v Kasazah. Pomembna je bila tudi preno- va hišne trgovine v Arji vasi, v kateri so po novem na voljo tudi izdelki kmetijskih zadrug. Letos namerava podjetje za svojo tehnološko posodobitev nameniti približno 2,5 milijo- na evrov. Avtomatiziralo bo nekatere proizvodne linije ter digitaliziralo proizvodne pro- cese. S tem bo zagotovilo tudi boljše delovne pogoje svojim zaposlenim. Mlekarna Celeia nima lastne proizvodne linije za trajno mleko. Do leta 2021 ji ga je dobavljala hrvaška tovarna Pik Rijeka, zdaj je njena do- baviteljica Bergland Milch, ena večjih avstrijskih mlekarn. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Nima lastne proizvodne linije Mlekarna 86 odstotkov pri- hodkov ustvari doma, preo- stanek na trinajstih tujih trgih. Največ svojih izdelkov proda v Bosno in Hercegovino, Hrva- ško, Makedonijo, Črno goro in Italijo. Pred kratkim se je na trgo- vskih policah pojavilo mleko, ki ima na deklaraciji zapisano, da ga za Mlekarno Celeia proi- zvaja avstrijsko podjetje. Glede na preostali zapis je namenje- no za Bosno in Hercegovino, Kosovo in Črno goro in tudi uvozniki za te trge so iz teh držav. Iz tega bi lahko sklepali, da ima mlekarna za mleko, ki ga prodaja v te tri države, proi- zvajalca v tujini, vendar Vinko But pravi, da ni tako. »Gre za UHT- oziroma trajno mleko našega dobavitelja iz tu- jine. Mlekarna Celeia namreč v preteklosti nikoli ni imela in tudi trenutno nima lastne proi- zvodne linije za takšno mleko. Je pa zaradi izraženih potreb svojih kupcev vedno imela na policah tudi ponudbo trajnega mleka, pri proizvodnji katerega je sodelovala z zunanjimi par- tnerji,« pojasnjuje But. Do leta 2021 je mlekarni trajno mleko dobavljala hrvaška tovarna za proizvodnjo hrane Pik Rije- ka, zdaj je njena dobaviteljica Bergland Milch, ena večjih avstrijskih mlekarn. »Z njo so- delujemo že nekaj časa. Omo- goča nam proizvodnjo trajnega mleka brez gensko spremenje- nih organizmov, kar razlikuje Mlekarno Celeia od drugih mle- karn. Smo edini v regiji s tem certifikatom. T udi trajno mleko je preverjeno nadstandardne kakovosti,« pojasnjuje Vinko But, ki še pravi, da tega mleka praviloma ne izvažajo na tuje trge, saj je na njih precej cenejše in prihaja iz drugih držav. Niko, član Futsal kluba Dobovec, svojo strast do brcanje žoge goji že od sedmega leta, njegove pra- vočasne in natančne poda- je pa njegovi ekipi priigra- jo marsikateri gol. Eden pomembnejših zadetkov v njegovem življenju je bila tudi zaposlitev na Petrolu, saj lahko kljub polnemu delovniku na teden opravi kar pet treningov, tri z eki- po in dva v lastni režiji. Po zahtevnih tekmah potre- buje tudi kakšen prosti dan za regeneracijo, ampak mu tudi to z uigrano ekipo so- delavcev uspeva brez večjih težav. »Nogomet mi daje energijo in pozitivnost, ki ju prinesem nazaj na delo. Petrol pa vso podporo, da sem zadovoljen tudi zunaj službe,« pravi. V službi ni dolgčas Pri delu na Petrolu mu je najbolj všeč, da ima sode- lavce, s katerimi se super ra- zume; noben dan v službi ni dolgočasen, saj vlada spro- ščeno in prijateljsko vzduš- je. »Najlepši del dneva je, ko Želite tudi sami biti del super ekipe in podjetja, ki vas podpira? Pos- tanite del srčne Petrolove eki- pe in preverite prosta delovna mesta. Nogomet mi daje energijo, ki jo prinesem nazaj na delo Veseljakov voditelj Tomaž Rot, nekdanji prvoligaški nogometaš v mladin- skih selekcijah, je na prodajnem mestu Petrol v Rogatcu obiskal Nika Cesarca, enega boljših slovenskih igralcev dvoranskega nogometa ali futsala. Petrolovi prodajalci poleg plače prejmejo še: - Regres, 1.850 evrov v letu 2024. - Nadpovprečno izplačilo poslovne uspešnosti, 1.600 evrov bruto v letu 2023. - Mesečne nagrade za uspešnost prodajnega mesta, do največ 210 evrov bruto. - Dodatne nagrade za najboljše ekipe in posameznike, v povprečju 1 dodatno osnovno plačo na leto. - Najvišje neobdavčeno nadomestilo za prehrano, 7,96 evrov na dan. - Vplačevanje v 2. pokojninski steber po prvem letu zaposlitve, vsak mesec 3,5 % bruto plače. Kaj je o svoji strasti do nogometa Tomažu povedal Niko, si oglejte v videu. Poskenirajte QR kodo. me v službi obiščejo prija- telji na hitri kavi, da kakšno rečemo,« pove Niko in doda, da vsi v Rogatcu vedo, da je nogometaš: »Prebivalci Dobovca in Rogatca so naši zvesti navijači in se naših uspehov na tekmah iskreno veselijo.« Prvič očka Ob zmagah kluba mu pride v službo čestitat tudi marsikatera oboževalka, vendar je njegovo srce od- dano. Vso življenjsko ener- gijo in podporo mu daje partnerka, s katero sta v ve- selem pričakovanju prvega otroka. V času ustvarjanja družine je tako še posebno hvaležen za varno službo ter razumevajočega delo- dajalca. Življenje te vedno nagradi »Vedno bodi prijazen in vesel, četudi te življenje ne nagradi takoj, te nekoč bo,« je Nikov življenjski moto. Niko s svojo dobro- voljnostjo in prijaznostjo resnično cveti v vsakem okolju. Ne glede na situacijo njegova pozitivna energija in iskren nasmeh prinašata sproščenost, ki se ji je tež- ko upreti. Tako Niko kot To- maž ustvarjata atmosfero, ki navdihuje vse okoli njiju. Zato ni čudno, da ju imajo vsi, ki ju poznajo, za nepo- boljšljiva veseljaka! Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 15, 1 1. april 2024 GOSPODARSTVO Poslovanje Mlekarne Celeia tudi lani uspešno Trajno mleko iz avstrijske mlekarne Mlekarna Celeia je lani ustvarila 75 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 7,5 milijona evrov več kot leta 2022 in največ doslej. O končnem poslov- nem izidu za zdaj v mlekarni še ne govorijo. Direktor Vinko But pravi, da bo podatek znan po seji skupšči- ne, ki bo predvidoma junija. V zadnjih petih letih je družba poslovala s čistim dobičkom samo v letih 2020 in 2022, ko je znašal malo manj kot 200 tisoč evrov. JANJA INTIHAR Mlekarna je že leta 2022 za- beležila izjemno rast prihod- kov, ki je bila predvsem po- sledica višjih prodajnih cen njenih izdelkov. Lani je na zvišanje prihodkov vplivala tudi večja fizična prodaja. K lanskemu uspešnemu poslo- vanju so prispevale tudi nižje cene osnovne surovine, to je mleka, in tudi materiala, ki ga potrebuje pri proizvodnji. Lani je mlekarna dobila tudi subvencijo države za ublaži- tev visokih cen energentov, kar je vsekakor vplivalo na končni poslovni izid. Mlekarna je lani od malo več kot 600 kmetij iz savinj- ske, šaleške, koroške in širše celjske regije ter s Kozjan- skega odkupila približno 70 milijonov litrov mleka, ki je v celoti brez gensko spremenje- nih organizmov. V primerjavi s prejšnjimi leti je bila količina odkupljenega mleka bistveno manjša. Leta 2018 je na pri- mer od slovenskih kmetov odkupila približno 100 mi- lijonov litrov mleka. Krivec za manjši predlanski in tudi lanski odkup je Koroška kme- tijsko-gozdarska zadruga, ki je julija 2022 celjski mlekarni prenehala oddajati mleko, a je maja lani spet začela sodelo- vati z njo. Koroška zadruga, ki je s 17-odstotnim deležem največja lastnica Mlekarne Celeia, je letno pri svojih čla- nih zbrala in potem odpeljala v Arjo vas kar 24 milijonov litrov mleka. »S koroško za- drugo korektno sodelujemo, letos bomo od nje odkupili 8 milijonov litrov mleka,« napo- veduje Vinko But. Naložbe tudi letos Najpomembnejši naložbi mlekarne sta bili lani gradnja sončne elektrarne, s katero si je zagotovila 5 odstotkov elek- trične energije, ki jo porabi pri proizvodnji mlečnih izdelkov, ter nadgradnja lastne čistilne naprave, ki je zaradi učinkovi- tejšega odstranjevanja maščob in manj mulja izboljšala kako- vost odpadne vode ter zmanj- šala obremenitev osrednje čistilne naprave v Kasazah. Pomembna je bila tudi preno- va hišne trgovine v Arji vasi, v kateri so po novem na voljo tudi izdelki kmetijskih zadrug. Letos namerava podjetje za svojo tehnološko posodobitev nameniti približno 2,5 milijo- na evrov. Avtomatiziralo bo nekatere proizvodne linije ter digitaliziralo proizvodne pro- cese. S tem bo zagotovilo tudi boljše delovne pogoje svojim zaposlenim. Mlekarna Celeia nima lastne proizvodne linije za trajno mleko. Do leta 2021 ji ga je dobavljala hrvaška tovarna Pik Rijeka, zdaj je njena do- baviteljica Bergland Milch, ena večjih avstrijskih mlekarn. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Nima lastne proizvodne linije Mlekarna 86 odstotkov pri- hodkov ustvari doma, preo- stanek na trinajstih tujih trgih. Največ svojih izdelkov proda v Bosno in Hercegovino, Hrva- ško, Makedonijo, Črno goro in Italijo. Pred kratkim se je na trgo- vskih policah pojavilo mleko, ki ima na deklaraciji zapisano, da ga za Mlekarno Celeia proi- zvaja avstrijsko podjetje. Glede na preostali zapis je namenje- no za Bosno in Hercegovino, Kosovo in Črno goro in tudi uvozniki za te trge so iz teh držav. Iz tega bi lahko sklepali, da ima mlekarna za mleko, ki ga prodaja v te tri države, proi- zvajalca v tujini, vendar Vinko But pravi, da ni tako. »Gre za UHT- oziroma trajno mleko našega dobavitelja iz tu- jine. Mlekarna Celeia namreč v preteklosti nikoli ni imela in tudi trenutno nima lastne proi- zvodne linije za takšno mleko. Je pa zaradi izraženih potreb svojih kupcev vedno imela na policah tudi ponudbo trajnega mleka, pri proizvodnji katerega je sodelovala z zunanjimi par- tnerji,« pojasnjuje But. Do leta 2021 je mlekarni trajno mleko dobavljala hrvaška tovarna za proizvodnjo hrane Pik Rije- ka, zdaj je njena dobaviteljica Bergland Milch, ena večjih avstrijskih mlekarn. »Z njo so- delujemo že nekaj časa. Omo- goča nam proizvodnjo trajnega mleka brez gensko spremenje- nih organizmov, kar razlikuje Mlekarno Celeia od drugih mle- karn. Smo edini v regiji s tem certifikatom. T udi trajno mleko je preverjeno nadstandardne kakovosti,« pojasnjuje Vinko But, ki še pravi, da tega mleka praviloma ne izvažajo na tuje trge, saj je na njih precej cenejše in prihaja iz drugih držav. Niko, član Futsal kluba Dobovec, svojo strast do brcanje žoge goji že od sedmega leta, njegove pra- vočasne in natančne poda- je pa njegovi ekipi priigra- jo marsikateri gol. Eden pomembnejših zadetkov v njegovem življenju je bila tudi zaposlitev na Petrolu, saj lahko kljub polnemu delovniku na teden opravi kar pet treningov, tri z eki- po in dva v lastni režiji. Po zahtevnih tekmah potre- buje tudi kakšen prosti dan za regeneracijo, ampak mu tudi to z uigrano ekipo so- delavcev uspeva brez večjih težav. »Nogomet mi daje energijo in pozitivnost, ki ju prinesem nazaj na delo. Petrol pa vso podporo, da sem zadovoljen tudi zunaj službe,« pravi. V službi ni dolgčas Pri delu na Petrolu mu je najbolj všeč, da ima sode- lavce, s katerimi se super ra- zume; noben dan v službi ni dolgočasen, saj vlada spro- ščeno in prijateljsko vzduš- je. »Najlepši del dneva je, ko Želite tudi sami biti del super ekipe in podjetja, ki vas podpira? Pos- tanite del srčne Petrolove eki- pe in preverite prosta delovna mesta. Nogomet mi daje energijo, ki jo prinesem nazaj na delo Veseljakov voditelj Tomaž Rot, nekdanji prvoligaški nogometaš v mladin- skih selekcijah, je na prodajnem mestu Petrol v Rogatcu obiskal Nika Cesarca, enega boljših slovenskih igralcev dvoranskega nogometa ali futsala. Petrolovi prodajalci poleg plače prejmejo še: - Regres, 1.850 evrov v letu 2024. - Nadpovprečno izplačilo poslovne uspešnosti, 1.600 evrov bruto v letu 2023. - Mesečne nagrade za uspešnost prodajnega mesta, do največ 210 evrov bruto. - Dodatne nagrade za najboljše ekipe in posameznike, v povprečju 1 dodatno osnovno plačo na leto. - Najvišje neobdavčeno nadomestilo za prehrano, 7,96 evrov na dan. - Vplačevanje v 2. pokojninski steber po prvem letu zaposlitve, vsak mesec 3,5 % bruto plače. Kaj je o svoji strasti do nogometa Tomažu povedal Niko, si oglejte v videu. Poskenirajte QR kodo. me v službi obiščejo prija- telji na hitri kavi, da kakšno rečemo,« pove Niko in doda, da vsi v Rogatcu vedo, da je nogometaš: »Prebivalci Dobovca in Rogatca so naši zvesti navijači in se naših uspehov na tekmah iskreno veselijo.« Prvič očka Ob zmagah kluba mu pride v službo čestitat tudi marsikatera oboževalka, vendar je njegovo srce od- dano. Vso življenjsko ener- gijo in podporo mu daje partnerka, s katero sta v ve- selem pričakovanju prvega otroka. V času ustvarjanja družine je tako še posebno hvaležen za varno službo ter razumevajočega delo- dajalca. Življenje te vedno nagradi »Vedno bodi prijazen in vesel, četudi te življenje ne nagradi takoj, te nekoč bo,« je Nikov življenjski moto. Niko s svojo dobro- voljnostjo in prijaznostjo resnično cveti v vsakem okolju. Ne glede na situacijo njegova pozitivna energija in iskren nasmeh prinašata sproščenost, ki se ji je tež- ko upreti. Tako Niko kot To- maž ustvarjata atmosfero, ki navdihuje vse okoli njiju. Zato ni čudno, da ju imajo vsi, ki ju poznajo, za nepo- boljšljiva veseljaka! Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 15, 1 1. april 2024 GOSPODARSTVO Postopek prodaje družbe Štore Steel naj bi bil končan še letos Bodo novi lastniki jeklarne spet tujci? NLB v novih prostorih Nova Ljubljanska banka se je v Celju, kjer je doslej imela prostore na Mariborski cesti nasproti glavne avtobusne po- staje, preselila v Prešernovo ulico. V novih prostorih je začela delati v začetku tega tedna, na »starem mestu« je pustila le svoj bankomat. V NLB so prepričani, da bo nova sodobno opremljena po- slovalnica, v kateri so drugače organizirali tudi bančni prostor, prinesla dodano vrednost njihovemu poslovanju s strankami. Med novostmi izpostavljajo tako imenovano avtomatsko bla- gajno, s pomočjo katere lahko komitenti hitreje opravijo bančne storitve, ter več sefov, kot so jih imeli v prejšnjih prostorih. V novi poslovalnici sta tudi bankomat in dnevno-nočni trezor. Kot še pravijo v NLB, bosta v njihovih novih prostorih v Prešernovi ulici občanom ter malim podjetjem in podjetnikom na voljo go- tovinsko poslovanje in svetovanje. Za pogovore ob zahtevnejših fi nančnih odločitvah je namenjenih več svetovalnih mest, kot jih je bilo v poslovalnici na Mariborski cesti. NLB ima v celjski in savinjsko-šaleški regiji pet poslovalnic. V Ljubljani pravijo, da letos na tem območju ne načrtujejo več sprememb. JI Družba Štore Steel, ki je druga največja jeklarna v Sloveniji, naj bi še letos dobila novega lastnika. Ugibanj o tem, kdo jo bo kupil, je veliko. (Foto: Andraž Purg) Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi se za nakup družbe Štore Steel zanimalo pet tujih podje- tij – Sij, vodilni proizvajalec jekla v Sloveniji, ki je v večinski ruski lasti, ter dve italijanski in dve turški jeklarski družbi. Postopek prodaje, ki ga vodi NLB, naj bi bil končan še letos. V konzorcij prodajalcev so se poleg Uniorja, ki se mora lastništvu v štorski je- klarni odpovedati na zahtevo bank, vključili še drugi trije veliki lastniki. Vse štiri družbe imajo skupaj 80-odstotni lastniški delež. JANJA INTIHAR Glavni direktor štorske je- klarne Jani Jurkošek pravi, da nekatere informacije o morebitnih kupcih držijo, nekatere ne, a vsekakor za- nimanje za nakup je. Med kupci je poleg konkurenčnih jeklarskih družb tudi nekaj skladov. »Postopek prodaje je še na začetku. NLB smo za zdaj posredovali le osnovne informacije o podjetju in do oddaje nezavezujočih ponudb ter skrbnega pregleda naše tovarne bo preteklo še kar nekaj časa,« pojasnjuje Jani Jurkošek in dodaja, da je bilo tudi za oblikovanje konzorci- ja prodajalcev potrebnih več mesecev. Unior, ki je največji lastnik družbe Štore Steel in je tudi njen zelo pomemben poslov- ni partner, je svoj malo več kot 29-odstotni delež začel prodajati lani. Tako so zahte- vale banke, ki so reprogrami- rale njegova posojila. Zreška družba se je iz jeklarne želela umakniti že leta 2015. Razlog so bile prav tako kot zdaj fi - nančne težave. Pri prodaji sta se mu pridružila tudi Kovin- trade in Dinos, ki imata vsak 15-odstotni lastniški delež. Med najbolj resnimi morebi- tnimi kupci je bila takrat Sij – Slovenska industrija jekla, ki je v večinski ruski lasti. Kupni- na ni bila znana, nekateri so omenjali, da naj bi znašala od 40 do 45 milijonov evrov. Sij se za lastniški vstop v štorsko jeklarno zanima tudi zdaj. Med morebitnimi kupci naj bi bili tudi italijanski jeklar- ni Danieli in Acciaierie Venete ter dve turški jeklarski družbi. Jeklarna Danieli z več kot sto- letno tradicijo sodi med vodil- ne proizvajalke jekla na svetu, zaposluje več kot 9 tisoč ljudi, njeni prihodki so leta 2020 znašali 2,8 milijarde evrov. Je- klarna Acciaierie Venete se je za nakup štorske jeklarne za- nimala že v preteklosti, vendar je bila cena, ki jo je ponujala zanjo, za lastnike prenizka. Nekateri so oklevali Uniorju se je v konzorciju prodajalcev najprej pridružil celjski Kovintrade. Odločitev je sprejel, čeprav z jeklarno že dolgo sodeluje. »Verjamemo, da bo tako ostalo tudi naprej,« je povedal predsednik uprave Jože Kastelic, ki želi, da bi štorska družba dobila dolgo- ročnega strateškega lastnika, ki ji bo omogočil rast, pred- vsem pa odpiral nove trge in ji zagotovil stabilnost in razvoj. Še zlasti ker so se v Štorah odločili za največjo naložbo v svoji zgodovini, ki jim bo omogočila izdelavo čistejših, visoko trdnih jekel ter nerjav- nih in nekaterih orodnih jekel. Naložba, vredna 24 milijonov evrov, bo po napovedih Jurko- ška končana še letos. Dinos, ki ima prav tako kot Kovintrade 15-odstotni de- lež, je o vstopu v konzorcij nekoliko okleval, na koncu se je prodajalcem pridruži- la še družba pooblaščenka Železar, ki je lastnica petine štorske jeklarne, polovični la- stnik pooblaščenke je Tomaž Subotič, ki je sicer največji posamični lastnik Uniorja. Deset odstotkov družbe Štore Steel je v lasti družbe same, drugi lastniki, katerih deleži znašajo od pol odstotka do malo več kot 1,5 odstotka, so nekdanji in sedanji vodilni delavci. Če bo prodana ce- lotna družba ali vsaj njena večina, bo kupnina zagotovo višja, kot bi bila v primeru prodaje manjšega deleža. Kolikšno kupnino pričaku- jejo lastniki, ni znano, pred časom je bilo mogoče slišati o 60 do 65 milijonih evrov. Slabe napovedi tudi za letos Družba Štore Steel je najve- čja naložba Uniorja in mnenja o tem, ali je zdaj pravi čas za njeno prodajo, so različna. Nekateri ocenjujejo, da Unior in drugi lastniki v trenutnih gospodarskih razmerah ne bodo iztržil toliko, kot bi lah- ko v času rasti. Ob tem tudi jeklarna ne posluje najbolje, zaradi recesije v avtomobilski industriji, ki je njen največji kupec, tudi obeti za letos niso dobri. Potreb po jeklih, kakršne proizvaja, je namreč veliko manj kot prejšnja leta. Lani je prodala 131.600 ton jekla, kar je 10 tisoč ton manj kot predlani in tudi manj kot leta 2021. Prihodki od prodaje so bili v primerjavi s predlan- skimi, ki so znašali 189 milijo- nov evrov, nižji za 20 odstot- kov oziroma za 37 milijonov evrov. Leta 2022 je družba imela 10,5 milijona evrov či- stega dobička, lani je zabeleži- la izgubo v višini 2,7 milijona evrov. Razlog za izgubo so bili poleg slabše prodaje tudi viso- ki stroški za energente. Jani Jurkošek pravi, da je lani celotna jeklarska indu- strija v Evropi prodala manj jekla, celo manj kot leta 2009, ko je po fi nančnem zlomu ameriškega trga gospodar- stvo zašlo v hudo recesijo. Glede na to, da se Nemčija ponovno sooča z veliko krizo, je zaskrbljen, kakšno bo leto- šnje poslovanje družbe Štore Steel, saj na nemški trg proda največ svojih izdelkov. »V pr- vem trimesečju smo ustvarili dobre rezultate, celo boljše, kot smo upali, povpraševa- nje po naših jeklih za drugo trimesečje pa je slabše od pričakovanega. Zato si do konca leta ne obetamo nič dobrega,« pravi Jurkošek. NA KRATKO Leta 2022 je družba Štore Steel imela 10,5 milijona evrov čistega dobička, lani je zabeležila izgubo v višini 2,7 milijona evrov. Razlog za izgubo so bili poleg slabše prodaje tudi visoki stroški za energente. Brezposelnost v državi se je marca v primerjavi s februarjem in z marcem preteklega leta znižala. Na republiškem zavodu za zaposlovanje je bilo registriranih 46.877 oseb, kar je 5,7 odstotka manj kot konec februarja in 6,9 odstotka manj kot marca lani. Znižanje števila brezposelnih so prejšnji mesec zabeležili tudi v celjski in velenjski območni službi zavoda za zaposlovanje. V celjski območni službi so prejšnji mesec imeli v svojem registru 5.246 brezposelnih oseb, kar je za 5,7 odstotka manj kot februarja. Še bolj kot v celjski se je v zadnjem obdobju znižala brezposelnost na območju savinjsko-šaleške in koroške regije. V velenjski območni službi so konec marca v svojih evidencah imeli 2.907 oseb, kar je 6,8 odstotka manj kot konec februarja in 11,2 odstotka manj kot lanskega marca. V primerjavi z marcem 2023 se je na Celjskem število brezposelnih znižalo za 8,9 odstotka. V celotni državi se je marca na zavodu na novo prijavilo malo manj kot 4.300 oseb. Največ je bilo takšnih, ki so se jim iztekle pogodbe o delu za določen čas, 806 je bilo presežkov in 46 stečajnikov, 400 je bilo iskalce prve zaposlitve. Marca so delodajalci na zavodu prijavili 13.769 prostih delovnih mest. Največ povpraševanja je še vedno po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih in visokih gradnjah, primanjkuje tudi čistilcev, strežnikov in gospodinjskih pomočnikov, voznikov težkih tovornjakov ter strokovnih sodelavcev v zdravstveni negi. Gospodarstvenik leta 2023 Letošnji Večerov gospodarstvenik Štajerske je Bogdan Kronovšek, direktor in solastnik podjetja Kronoterm z Gomilskega. Družinsko podjetje Kronoterm, ki izdeluje inovativne, okolju prijazne in oblikovno dovršene toplotne črpalke, je iz leta v leto bolj uspešno, kupce ima že v osemnajstih evropskih državah. Njegov največji posamični trg je še vedno slovenski, kjer ustvari 40 odstotkov prihodkov. Vedno več črpalk proda tudi na italijanskem trgu, a tudi v Avstriji, Švici, Nemčiji, Franciji, na Slovaškem, Češkem in Madžarskem. Zelo dobre partnerje ima tudi na Irskem, prodaja raste tudi na nizozem- skem trgu. Podjetje trenutno zaposluje 120 ljudi, lani je podvojilo prihodke in tudi dobiček. Kronoterm izdeluje več kot 70 različnih modelov sanitarnih toplotnih črpalk in 90 modelov ogrevalnih toplotnih črpalk, za katere je doma in v tujini prejel številna priznanja. Bogdan Kronovšek vodi podjetje od leta 2010, zanj pa zaposleni in tudi poslovni partnerji pravijo, da je ena tistih osebnosti, ki s svojo predanostjo, prodornostjo in izvirnostjo utirajo pot novim dosežkom in inovacijam. Brezposelnost spet nižja Unior, ki je največji lastnik družbe Štore Steel in je tudi njen zelo pomemben poslovni partner, je svoj malo več kot 29-odstotni delež začel prodajati lani. Tako so zahtevale banke. V prenovljeni poslovalnici NLB je enajst zapo- slenih. Ekipa je ista, kot je bila v poslovalnici na Mariborski cesti. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 15, 1 1. april 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Do leta 2027 naj bi Mestna občina Celje z evropskim denarjem uredila pločnik ob Cesti na grad, pločnik za varno šolsko pot ob lokalni cesti na Skalni kleti in Popovičevo ulico. Gre za precej nevarne odseke, pred- vsem v primeru Ceste na grad, o čemer smo poročali pred nekaj meseci. Na tej cesti namreč ni varno ureje- nega vstopa na šolske avtobuse. Za krajane teh naselij je to sicer dobra novica, okoliški krajani, predvsem Podgorja, ki je v neposredni bližini, pa opozarjajo, da so spet »potegnili kratko« in ostali brez nujne sanacije odvodnjavanja in ureditve ulic v naselju, ki niso bile obnovljene že od 80. let. SIMONA ŠOLINIČ V Celju ta konec tedna čistilna akcija CELJE – Ta konec tedna, jutri in v soboto, bo v Celju organizirana tradicionalna čistilna akcija. Vremeno- slovci napovedujejo lepo vreme, zato občina meni, da bo mogoče akcijo izvesti po predvidenem časovnem načrtu. Doslej se je za sodelovanje prijavilo že več kot 30 ustanov in organizacij oziroma več kot 3 tisoč ude- ležencev, v občini pričakujejo, da bo številka vseh, ki bodo sodelovali, še višja. Prvi dan čistilne akcije bo torej jutri, ko bodo okolico svojih ustanov čistili otroci iz vrtcev ter učenci in dijaki osnovnih in srednjih šol. Ta dan je čistilna akcija namenje- na predvsem prostovoljcem iz celjskih javnih zavodov in javnih podjetij, zato bodo v njej sodelovali tudi zaposleni v Mestni občini Celje. Dan kasneje, v soboto pa bo čistilna akcija v vseh mestnih četrtih in krajevnih skupnostih. Ne za gospodinjske odpadke Krajevne skupnosti in mestne četrti obvestila o zbirnih mestih prostovoljcev, zbirnih mestih za odlaganje vreč z odpadki in druge pomembne informacije o izvedbi sobotne čistilne akcije objavljajo na svojih spletnih straneh, ogla- snih deskah in tudi na družbenem omrežju Facebook. Za obveščanje so zadolženi koordinatorji krajevnih skupnosti in mestnih četrti, ki bodo poskrbeli za sprejem prostovolj- cev, prevzem vreč in rokavic. Po čiščenju bodo vreče z zbranimi odpadki prevzeli delavci Simbia in jih odpeljali v zbirni center v Bukovžlaku. Čistilna akcija bo oba dneva od 9. do 12. ure, prvi dan za javna podjetja in zavode do 14. ure. »Projekt vsako leto pripravimo v sodelovanju s stalni- mi partnerji, to so vrtci in šole, mestne četrti in krajevne skupnosti, društva, organizacije ter javni zavodi in javna podjetja, pri čemer ima še posebno vlogo družba Simbio, ki s svojimi dejavnostmi dnevno skrbi za čisto Celje,« pravijo v Mestni občini Celje. Ob tem dodajajo, da čistilna akcija ni namenjena zbiranju odpadkov, ki nastanejo pri obrezova- nju dreves, urejanju zelenih površin ali kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Občani lahko oddajo kosovne odpadke celo leto brezplačno v zbirnem centru v Bukovžlaku. SŠol 140 let poklicnega šolstva v Celju CELJE – Leta 1883 je Celje dobilo prvo obrtno šolo, ki je predstavljala začetek poklicnega in strokovnega šolstva v knežjem mestu. V Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko Šolskega centra Celje visok jubilej v tem šolskem letu obeležujejo s številnimi dejavnostmi. S praznovanjem 140-letnice so v Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko Šolskega centra Celje začeli že lani, včeraj pa je bila na Celjskem sejmišču osrednja prireditev. Na modnem spektaklu so dijaki predstavili edinstvene modne kreacije in pričeske ter prikazali elektrostatično nanašanje čipke na avtomobil v živo. Rdeča nit prireditve je bila namreč avtorska čipka, ki tradicijo združuje z vsemi sodobnimi izobraževalnimi programi v šoli. Srednja šola je ob jubileju izdala tudi bilten in na ogled postavila razstavo s povzetkom prelomnic poklicnega izobraževanja skozi desetletja. Dijaki programa avtoličar so v sodelovanju z Mestno občino Celje obnovili zna- meniti kiosk K67, ki ga bodo na Krekovem trgu v Celju uradno odprli to soboto, 13. aprila, ob 18.00. Dogodka se bo udeležil tudi arhitekt in oblikovalec kultnega kioska Saša J. Mächtig. SJ Opolnomočili 30 mladostnikov CELJE – V Ljudski univerzi Celje v aprilu končujejo dveletni projekt PreseNEETi se, ki je namenjen socialni aktivaciji in opolnomočenju populacije NEET. Z novimi znanji in s podporo so pomagali 30 mladim. Populacija NEET so mladi do 29 let, ki se ne izobražujejo, usposabljajo in niso zaposleni, njihov status pa jih preveč- krat zaznamuje z dolgotrajno brezposelnostjo, s socialno izolacijo in težavami v duševnem zdravju. Udeleženci pro- jekta so skozi vsebinske in motivacijske module, delavni- ce mehkih veščin in karierno ter psihosocialno podporo dosegli več pozitivnih učinkov. Večina se jih je uspešno zaposlila, vključila v prostovoljstvo ali vpisala med iskalce zaposlitve že med izvedbo celostnega programa. Projekt v vrednosti skoraj pol milijona evrov je sofinanciran iz sredstev Norveškega finančnega mehanizma 2014–2021 ter pripadajoče slovenske udeležbe. SJ Cesta na grad bo do leta 2027 imela pločnik. (Foto: Nik Jarh) CELJE – Denar za Popovičevo ulico in Cesto na grad je, za Podgorje ga ni? Nekateri krajani veseli, drugi spet »izviseli«? Nekateri krajani veseli, drugi spet »izviseli«? Prav tako že od lanske- ga neurja krajani Podgorja opozarjajo, da je v tamkaj- šnjem naselju neurejeno od- vodnjavanje na celotni cesti na Zvodno. Tudi občina je v odgovoru na občinski spletni strani Servis 48 anonimnemu krajanu Podgorja, ki je letos opozoril na težavo, da se voda razliva iz gozda vzdolž hriba, odgovorila, da gre za »nesolidno zgrajen odsek ceste Podgorje–Zvodno«. Še več, občina je v odgovoru pri- znala, da cesta nima ustrezno urejenega odvodnjavanja. »Potrebna bi bila celovita obnova cestnega odseka, kar presega okvir rednih vzdrže- valnih del. V javnem podjetju Vo-ka so pojasnili, da lahko v dani situaciji drenirajo po- vršino ob cesti v dolžini 50 metrov in nad njo v spomla- danskem času napravijo as- faltno muldo,« je zapisano na Servisu 48. A pomlad je tu, krajani Podgorja pa ob tem navajajo, da 50 metrov ni do- volj, saj se problem nanaša na celotno dolžino ceste na Zvodno, od koder se voda za- radi strmega terena razliva po hribu do dvorišč in zemljišč stanovanjskih hiš. Krajani opozarjajo tudi na izredno poškodovano in neosvetljeno cesto mimo Mestnega pokopališča Celje, po kateri vsakodnevno hodi- jo številni otroci. Prav tako do Podgorja ne vodi nobena avtobusna linija, medtem ko na Stari grad vodita dve, ena mimo Popovičeve ulice in druga po Cesti na grad. Denarja za te obnove nikoli ni, so jezni krajani. Na pro- blem v Podgorju so prebivalci opozarjali že pred leti, ko so gradbena podjetja v gozd od- lagala tudi gradbeni material, kar je bilo prijavljeno tudi in- špekciji. Ali je ta koga sploh kaznovala, ni znano. Je pa bil kasneje gradbeni material samo zasut z zemljo … Tudi kamnite zložbe Spodnji del Popovičeve uli- ce so po silovitem neurju leta 2017 sicer obnovili, zdaj bodo obnovili še del od odcepa za pokopališče do križišča s Ce- sto na grad. Gre za približno 440 metrov ceste, kjer bodo zgradili novo vozišče, široko 5,5 metra, enostranski ploč- nik v večinskem delu trase, širok 1,6 metra, ter na strmej- ših brežinah oporne oziroma t. i.parapetne zidove. V tem delu bodo postavili še novo javno razsvetljavo in uredili odvodnjavanje meteornih vod. Pločnik bo do Starega gradu zgrajen v dolžini 1,4 kilometra in širini 1,6 metra. Ob trasi so zaradi ozkega cestišča in strmih brežin načrtovani ureditev kamni- te zložbe oziroma opornih zidov, preplastitev cestišča, zaris obojestranske kolesar- ske steze na cestišču in po- stavitev cestne razsvetljave. Na tem območju bo umešče- no še razgledišče z ustrezno oblikovano urbano opremo, ki bo skladna z že izvedeni- mi ureditvami na celjskem gradu. Pločnik bodo uredili tudi za varno šolsko pot na levem bregu Voglajne, in sicer ob lokalni cesti na Skalni kleti. V tem primeru gre za pločnik, dolg 435 metrov in širok 1,6 metra, ki bo v večjem delu urejen ob zahodnem robu ce- ste, ob visokovodnem nasipu Voglajne. Ob tem so predvi- dene zamenjava vodovoda, gradnja meteorne kanalizaci- je in nova javna razsvetljava. Občina je projekt Cesta na grad in varna šolska pot Skal- na klet prijavila za evropsko sofinanciranje v sklopu me- hanizma celostne teritorial- ne naložbe (CTN). Vrednost projekta je ocenjena na 4,4 milijona evrov, sofinanciranje znaša 2,7 milijona evrov, od tega gre za 2,3 milijona evrov iz Evropskega sklada za regi- onalni razvoj in za 0,4 milijo- na evrov državnih sredstev. Približno 1,7 milijona evrov bo Mestna občina Celje za projekt zagotovila iz občin- skega proračuna. Projekt je bil izbran skupaj še s 16 projekti, ki so jih slovenske mestne občine prijavile za evropsko sofinanciranje ope- racij trajnostne mobilnosti. Ceste v Podgorju, ki so nevarne za pešce in vse niti nimajo ureje- nega pravilnega odvodnjavanja. Zanje v zadnjih desetletjih »ni- koli ni denarja«, pravijo krajani. (Foto: bralec NT) Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 15, 1 1. april 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Do leta 2027 naj bi Mestna občina Celje z evropskim denarjem uredila pločnik ob Cesti na grad, pločnik za varno šolsko pot ob lokalni cesti na Skalni kleti in Popovičevo ulico. Gre za precej nevarne odseke, pred- vsem v primeru Ceste na grad, o čemer smo poročali pred nekaj meseci. Na tej cesti namreč ni varno ureje- nega vstopa na šolske avtobuse. Za krajane teh naselij je to sicer dobra novica, okoliški krajani, predvsem Podgorja, ki je v neposredni bližini, pa opozarjajo, da so spet »potegnili kratko« in ostali brez nujne sanacije odvodnjavanja in ureditve ulic v naselju, ki niso bile obnovljene že od 80. let. SIMONA ŠOLINIČ V Celju ta konec tedna čistilna akcija CELJE – Ta konec tedna, jutri in v soboto, bo v Celju organizirana tradicionalna čistilna akcija. Vremeno- slovci napovedujejo lepo vreme, zato občina meni, da bo mogoče akcijo izvesti po predvidenem časovnem načrtu. Doslej se je za sodelovanje prijavilo že več kot 30 ustanov in organizacij oziroma več kot 3 tisoč ude- ležencev, v občini pričakujejo, da bo številka vseh, ki bodo sodelovali, še višja. Prvi dan čistilne akcije bo torej jutri, ko bodo okolico svojih ustanov čistili otroci iz vrtcev ter učenci in dijaki osnovnih in srednjih šol. Ta dan je čistilna akcija namenje- na predvsem prostovoljcem iz celjskih javnih zavodov in javnih podjetij, zato bodo v njej sodelovali tudi zaposleni v Mestni občini Celje. Dan kasneje, v soboto pa bo čistilna akcija v vseh mestnih četrtih in krajevnih skupnostih. Ne za gospodinjske odpadke Krajevne skupnosti in mestne četrti obvestila o zbirnih mestih prostovoljcev, zbirnih mestih za odlaganje vreč z odpadki in druge pomembne informacije o izvedbi sobotne čistilne akcije objavljajo na svojih spletnih straneh, ogla- snih deskah in tudi na družbenem omrežju Facebook. Za obveščanje so zadolženi koordinatorji krajevnih skupnosti in mestnih četrti, ki bodo poskrbeli za sprejem prostovolj- cev, prevzem vreč in rokavic. Po čiščenju bodo vreče z zbranimi odpadki prevzeli delavci Simbia in jih odpeljali v zbirni center v Bukovžlaku. Čistilna akcija bo oba dneva od 9. do 12. ure, prvi dan za javna podjetja in zavode do 14. ure. »Projekt vsako leto pripravimo v sodelovanju s stalni- mi partnerji, to so vrtci in šole, mestne četrti in krajevne skupnosti, društva, organizacije ter javni zavodi in javna podjetja, pri čemer ima še posebno vlogo družba Simbio, ki s svojimi dejavnostmi dnevno skrbi za čisto Celje,« pravijo v Mestni občini Celje. Ob tem dodajajo, da čistilna akcija ni namenjena zbiranju odpadkov, ki nastanejo pri obrezova- nju dreves, urejanju zelenih površin ali kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Občani lahko oddajo kosovne odpadke celo leto brezplačno v zbirnem centru v Bukovžlaku. SŠol 140 let poklicnega šolstva v Celju CELJE – Leta 1883 je Celje dobilo prvo obrtno šolo, ki je predstavljala začetek poklicnega in strokovnega šolstva v knežjem mestu. V Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko Šolskega centra Celje visok jubilej v tem šolskem letu obeležujejo s številnimi dejavnostmi. S praznovanjem 140-letnice so v Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko Šolskega centra Celje začeli že lani, včeraj pa je bila na Celjskem sejmišču osrednja prireditev. Na modnem spektaklu so dijaki predstavili edinstvene modne kreacije in pričeske ter prikazali elektrostatično nanašanje čipke na avtomobil v živo. Rdeča nit prireditve je bila namreč avtorska čipka, ki tradicijo združuje z vsemi sodobnimi izobraževalnimi programi v šoli. Srednja šola je ob jubileju izdala tudi bilten in na ogled postavila razstavo s povzetkom prelomnic poklicnega izobraževanja skozi desetletja. Dijaki programa avtoličar so v sodelovanju z Mestno občino Celje obnovili zna- meniti kiosk K67, ki ga bodo na Krekovem trgu v Celju uradno odprli to soboto, 13. aprila, ob 18.00. Dogodka se bo udeležil tudi arhitekt in oblikovalec kultnega kioska Saša J. Mächtig. SJ Opolnomočili 30 mladostnikov CELJE – V Ljudski univerzi Celje v aprilu končujejo dveletni projekt PreseNEETi se, ki je namenjen socialni aktivaciji in opolnomočenju populacije NEET. Z novimi znanji in s podporo so pomagali 30 mladim. Populacija NEET so mladi do 29 let, ki se ne izobražujejo, usposabljajo in niso zaposleni, njihov status pa jih preveč- krat zaznamuje z dolgotrajno brezposelnostjo, s socialno izolacijo in težavami v duševnem zdravju. Udeleženci pro- jekta so skozi vsebinske in motivacijske module, delavni- ce mehkih veščin in karierno ter psihosocialno podporo dosegli več pozitivnih učinkov. Večina se jih je uspešno zaposlila, vključila v prostovoljstvo ali vpisala med iskalce zaposlitve že med izvedbo celostnega programa. Projekt v vrednosti skoraj pol milijona evrov je sofinanciran iz sredstev Norveškega finančnega mehanizma 2014–2021 ter pripadajoče slovenske udeležbe. SJ Cesta na grad bo do leta 2027 imela pločnik. (Foto: Nik Jarh) CELJE – Denar za Popovičevo ulico in Cesto na grad je, za Podgorje ga ni? Nekateri krajani veseli, drugi spet »izviseli«? Nekateri krajani veseli, drugi spet »izviseli«? Prav tako že od lanske- ga neurja krajani Podgorja opozarjajo, da je v tamkaj- šnjem naselju neurejeno od- vodnjavanje na celotni cesti na Zvodno. Tudi občina je v odgovoru na občinski spletni strani Servis 48 anonimnemu krajanu Podgorja, ki je letos opozoril na težavo, da se voda razliva iz gozda vzdolž hriba, odgovorila, da gre za »nesolidno zgrajen odsek ceste Podgorje–Zvodno«. Še več, občina je v odgovoru pri- znala, da cesta nima ustrezno urejenega odvodnjavanja. »Potrebna bi bila celovita obnova cestnega odseka, kar presega okvir rednih vzdrže- valnih del. V javnem podjetju Vo-ka so pojasnili, da lahko v dani situaciji drenirajo po- vršino ob cesti v dolžini 50 metrov in nad njo v spomla- danskem času napravijo as- faltno muldo,« je zapisano na Servisu 48. A pomlad je tu, krajani Podgorja pa ob tem navajajo, da 50 metrov ni do- volj, saj se problem nanaša na celotno dolžino ceste na Zvodno, od koder se voda za- radi strmega terena razliva po hribu do dvorišč in zemljišč stanovanjskih hiš. Krajani opozarjajo tudi na izredno poškodovano in neosvetljeno cesto mimo Mestnega pokopališča Celje, po kateri vsakodnevno hodi- jo številni otroci. Prav tako do Podgorja ne vodi nobena avtobusna linija, medtem ko na Stari grad vodita dve, ena mimo Popovičeve ulice in druga po Cesti na grad. Denarja za te obnove nikoli ni, so jezni krajani. Na pro- blem v Podgorju so prebivalci opozarjali že pred leti, ko so gradbena podjetja v gozd od- lagala tudi gradbeni material, kar je bilo prijavljeno tudi in- špekciji. Ali je ta koga sploh kaznovala, ni znano. Je pa bil kasneje gradbeni material samo zasut z zemljo … Tudi kamnite zložbe Spodnji del Popovičeve uli- ce so po silovitem neurju leta 2017 sicer obnovili, zdaj bodo obnovili še del od odcepa za pokopališče do križišča s Ce- sto na grad. Gre za približno 440 metrov ceste, kjer bodo zgradili novo vozišče, široko 5,5 metra, enostranski ploč- nik v večinskem delu trase, širok 1,6 metra, ter na strmej- ših brežinah oporne oziroma t. i.parapetne zidove. V tem delu bodo postavili še novo javno razsvetljavo in uredili odvodnjavanje meteornih vod. Pločnik bo do Starega gradu zgrajen v dolžini 1,4 kilometra in širini 1,6 metra. Ob trasi so zaradi ozkega cestišča in strmih brežin načrtovani ureditev kamni- te zložbe oziroma opornih zidov, preplastitev cestišča, zaris obojestranske kolesar- ske steze na cestišču in po- stavitev cestne razsvetljave. Na tem območju bo umešče- no še razgledišče z ustrezno oblikovano urbano opremo, ki bo skladna z že izvedeni- mi ureditvami na celjskem gradu. Pločnik bodo uredili tudi za varno šolsko pot na levem bregu Voglajne, in sicer ob lokalni cesti na Skalni kleti. V tem primeru gre za pločnik, dolg 435 metrov in širok 1,6 metra, ki bo v večjem delu urejen ob zahodnem robu ce- ste, ob visokovodnem nasipu Voglajne. Ob tem so predvi- dene zamenjava vodovoda, gradnja meteorne kanalizaci- je in nova javna razsvetljava. Občina je projekt Cesta na grad in varna šolska pot Skal- na klet prijavila za evropsko sofinanciranje v sklopu me- hanizma celostne teritorial- ne naložbe (CTN). Vrednost projekta je ocenjena na 4,4 milijona evrov, sofinanciranje znaša 2,7 milijona evrov, od tega gre za 2,3 milijona evrov iz Evropskega sklada za regi- onalni razvoj in za 0,4 milijo- na evrov državnih sredstev. Približno 1,7 milijona evrov bo Mestna občina Celje za projekt zagotovila iz občin- skega proračuna. Projekt je bil izbran skupaj še s 16 projekti, ki so jih slovenske mestne občine prijavile za evropsko sofinanciranje ope- racij trajnostne mobilnosti. Ceste v Podgorju, ki so nevarne za pešce in vse niti nimajo ureje- nega pravilnega odvodnjavanja. Zanje v zadnjih desetletjih »ni- koli ni denarja«, pravijo krajani. (Foto: bralec NT) Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 15, 1 1. april 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Na zadnji seji Sveta regije Posavje so župani šestih posavskih občin, med njimi tudi Bistrice ob Sotli in Radeč, govorili o umeščanju drugega bloka jedrske elektrarne v prostor. Bistriški župan Franjo Debe- lak je opozoril, da si občina že vrsto let prizadeva za razširitev vplivnega območja Nuklearne elektrarne Krško (NEK). »Res je, da so naši kraji od elektrarne oddaljeni nekoliko več kot deset kilometrov. A stro- kovne podlage navajajo, da je naša občina zaradi ve- trov vsekakor v njenem vplivnem območju.« Uprava RS za jedrsko varnost (URSJV) je primernost območij ukrepanja nazadnje preverila maja lani. V omenjeni ustanovi menijo, da ni potrebe za širitev velikosti območja takojšnjih zaščitnih ukrepov. Dodajajo, da bi lahko omenjeno območje celo zmanjšali. TINA STRMČNIK ROGATEC – V začetku aprila sta svoja vrata ponov- no odprla Muzej na prostem Rogatec in tamkajšnji dvorec Strmol. Medtem ko so obi- skovalci omenjeni muzej že lani lahko odkrivali s pomo- čjo avdiovodnikov, je tako v letošnji sezoni možno odkri- vati tudi dvorec, in to kar v osmih jezikih. Gostje lahko zanimive vsebine o življenju v preteklosti, rokodelstvu in starih obrteh spoznavajo tudi s pomočjo pametnih očal in druge sodobne tehnologije. V Rogatcu se že vrsto let posvečajo ohranjanju bogate kulturne dediščine. V želji, da bi ljudje ob obisku največjega muzeja na prostem v državi ter skrbno vzdrževanega gra- du izkusili nekaj posebnega, tamkajšnji javni zavod za kul- turo, turizem in razvoj (ZKTR) pripravlja številne doživljajske delavnice, učne delavnice, pri- reditve in oglede. Kot je pove- BISTRICA OB SOTLI – Občina pričakuje širitev vplivnega območja krške nuklearke – URSJV ne vidi vzroka za to Prepričani, da lahko k njim seže vpliv nuklearke Franjo Debelak: »Verjamem, da je jedrska energija varna in da vodstvo elektrarne ravna varno. A stoodstotne varnosti ni in mi smo v prvem udarnem valu. Naša občina je že desetletja diskriminirana, zdaj pričakujemo, da nam bo vlada končno prisluhnila.« Odkrivanje dvorca v osmih jezikih dal direktor omenjenega za- voda Vili Bukšek, je ključ do uspeha ohranjanje nesnovne dediščine. To zavodu uspeva v sodelovanju s številnimi ro- kodelci in s pomočjo iskanja sofi nanciranja na različnih raz- pisih. Po besedah Bukška pre- jema zavod v zadnjem času za nekatere vsebine tudi državno sofi nanciranje, kar je prinesel lani sprejet Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Doživeti dediščino Urška Grobelšek, ki se v ZKTR Rogatec posveča proda- ji in marketingu, je spomnila, da so v rokodelskem centru na dvorcu Strmol na voljo številne vsebine, od lončar- ske delavnice, delavnice veze- nja, šivanja, tkanja na statve, pletenja iz šibja in ličja. Pod vodstvom steklarskega moj- stra je možno pihati steklo in si oblikovati svoj kozarec. Po besedah Grobelškove vsebi- ne v rokodelskem centru ali muzeju na prostem pogosto obiščejo učenci osnovnih in srednjih šol, zavod posebne oglede pripravi tudi za orga- nizirane skupine. Po besedah Nives Brezov- nik, ki skrbi za programski del, tako na dvorcu kot v mu- zeju ohranjajo program Oku- simo dediščino, ki omogoča, da lahko obiskovalci ob neka- terih urah sodelujejo na delav- nici peke »žulik« oz. kruhkov ali spoznajo še katero drugo zanimivo staro spretnost oz. opravilo. Dodala je, da bo Muzej na prostem Rogatec 20. aprila gostil že sedmi Ze- leni festival – festival semen, sadik, zelišč in naravne koz- metike. 21. julija bo sledila tradicionalna prireditev Likof na taberhi. Novost bo še kamp z naslovom Počitnice brez te- lefona. Slednji bo udeležence, stare od 10 do 14 let, sprejel v začetku avgusta. TS Franjo Debelak je dejal, da se Občina Bistrica ob Sotli, ki je od NEK oddaljena pri- bližno 12 kilometrov, s po- zivi za razširitev vplivnega območja ukvarja že od leta 2015. Takrat je od URSJV na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja pridobila strokovne podlage, ki so bile izdelane z name- nom umeščanja omenjene elektrarne. Debelak pravi, da strokovne podlage, ki jih je pridobila občina, nakazujejo, da bi vplivi morebitnega izre- dnega dogodka v elektrarni v desetih minutah dosegli meje bistriške občine. Kot je še po- jasnil, bi na to lahko vplivale tudi smeri vetra. vrsten denar bi namreč lah- ko prispeval k vzpostavljanju boljših pogojev za občane. Če vlada tem pozivom ne bo prisluhnila, jo bo, kot je še po- vedal bistriški župan, občina najverjetneje tožila zaradi nje- ne neenakopravne obravnave. Več ur za izpust v okolje Da jedrska nesreča ni trenu- ten pojav, ki čez nekaj minut doseže okoliške kraje, poja- snjujejo v URSJV. Če bi se v NEK zgodila najhujša možna jedrska nesreča, kot se je zgo- dila v Fukušimi, kjer so zaradi izgube električnega napajanja odpovedali varnostni sistemi, bi do radioaktivnega izpusta v okolje prišlo po več kot desetih urah. Šele nato bi lahko spre- mljali, koliko časa bi izpust potoval v okolico. »Radioak- tivni izpust v okolje bi bil zelo zmanjšan zaradi časa zadr- ževanja izpusta in fi ltriranja. Zato ne drži, da bi morebiten izreden dogodek v elektrarni v desetih minutah dosegel bistri- ško občino.« Po prepričanju URSJV sklice- vanje na strokovne podlage, ki naj bi nastale še pred gradnjo NEK, ni ustrezno, saj je bila ustrezna raven metodologije analize izrednih dogodkov raz- vita pozneje, predvsem na pod- lagi izkušenj iz jedrskih nesreč v elektrarni TMI2 v ZDA, Čer- nobilu v tedanji Sovjetski zvezi in Fukušimi na Japonskem. Ta metodologija je upoštevana v načrtovanju trenutno veljavne- ga ukrepanja za primer jedrske nesreče v NEK, verjetnost za to- vrstni dogodek pa je, kot nava- jajo v URSJV , ocenjena kot zelo nizka. Po nesreči v Fukušimi so v krški nuklearki z nadgradnjo varnostnih ukrepov poskrbeli za zmanjšanje morebitnih radi- oaktivnih izpustov ob morebi- tni jedrski nesreči in za podalj- šanje časa do izpusta v okolje. »Zato so zgodnji ali veliki izpu- sti v okolje skoraj izključeni,« so pojasnili. Območje takojšnjih ukrepov zadošča V primeru jedrske nesreče so v zadnji različici posebnega načrta za zaščito in reševanje trenutno zaščitni ukrepi opre- deljeni za štiri območja okrog jedrske elektrarne. Območje preventivnih ukrepov je opre- deljeno v 3-kilometrskem polmeru; območje takojšnjih zaščitnih ukrepov v 10-kilo- metrskem polmeru, razširjeno območje ukrepanja v 25-kilo- metrskem polmeru, medtem ko območje splošne pripravlje- nosti zajema celotno območje države. Občina Bistrica ob Sotli leži v 25-kilometrskem razširjenem območju ukrepanja, kjer je ob razglašeni najvišji stopnji nevarnosti ob nesreči v NEK predvideno izvajanje zakla- njanja in radiološke zaščite. Kasnejši zaščitni ukrepi bi bili opredeljeni glede na meritve (torej ne le na podlagi razgla- šene stopnje nevarnosti) in razvoja nesreče. Kot so pojasnili v URSJV, so primernost tovrstnih območij in načrtovanih ukrepov po- novno preverili maja lani ob pripravi zadnje posodobitve ocene ogroženosti. Tovrstne podlage so bile tudi prejšnja leta deležne strokovnih in neodvisnih pregledov. Študi- ja glede določitev posledic v okolju zaradi morebitnih iz- pustov v ozračje je pokazala, da je velikost območja takoj- šnih ukrepov (10 kilometrov) zadostna. Glede na rezultate simulacij širjenja radioaktiv- nosti iz NEK bi lahko velikost območja takojšnjih ukrepov celo zmanjšali, ne pa razširili, so še odgovorili iz URSJV. Kakšna nadomestila prejemajo občine? Občine v bližini NEK glede na Zakon o varstvu pred ionizi- rajočimi sevanji in jedrski var- nosti prejemajo nadomestila zaradi omejene rabe prostora ter nadomestila ali dajatve za- radi načrtovanja in izvajanja zaščitnih ukrepov. Višina na- domestil in dajatev je določena v posebni uredbi. Nadomestilo za omejeno rabo prostora pre- jema Mestna občina Krško. Dajatev zaradi načrtovanja in izvajanja zaščitnih ukrepov poleg Mestne občine Krško prejemajo še občine Brežice, Sevnica, Kostanjevica in Kozje. »V primeru najhujše jedrske nesreče v NEK bi zagotovo imeli dovolj časa za ukrepanje za zaščito prebivalcev v bistriški občini,« so sporočili iz URSJV. In dodali, da ukrepanje za zaščito prebivalcev v primeru jedrske nesreče z radioaktivnim izpustom v okolje odredi poveljnik štaba civilne zaščite. Vsebine, ki jih ponuja ZKTR Rogatec, je lani obiskalo 22 tisoč obiskovalcev, od tega je bilo približno 15 odstotkov tujih gostov. Zavod je lani imel približno 620 tisoč evrov prihodkov, od tega je približno 160 tisoč evrov prihodkov ustvaril na trgu. Dvorec Strmol in Muzej na prostem Rogatec, kjer si je možno ogledati številne prikaze rokodelstva in spoznati druge zanimive vsebine, bosta do ok- tobra odprta od torka do nedelje od 10 do 18. ure. Enak delovni čas velja tudi ob praznikih. (Foto: arhiv ZKTR Rogatec) (Foto: arhiv NEK) »Od Vlade RS pričakujemo, da bo upoštevala stroko, da nam bo priznala, da smo v naj- ožjem delu vplivnega obmo- čja, in nam dodelila denarna sredstva, ki jih pričakujemo.« Dodal je, da bi bil za demograf- sko ogroženo obmejno občino z nizkim razvojnim indeksom dobrodošel vsak dodaten evro v občinskem proračunu. To- Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 15, 1 1. april 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Dvorana Tri lilije je doživela temeljito prenovo. Potem ko sta bili v letu 2021 opravljeni energetska prenova in obnova strehe, je Občina Laško v zadnjih mese- cih poskrbela še za zamenjavo športnega parketa ter dograditev in posodobitev sistema za ohlajevanje dvorane. Prenovljeno športno dvorano je minulo soboto namenu predal minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, saj je ministrstvo naložbo tudi sofi nanciralo. BOJANA AVGUŠTINČIČ Pod cerkvijo novo naselje POLZELA – Travnik in polje pod župnijsko cerkvijo na Polzeli dan za dnem spreminjata svojo nekdanjo podobo. Podjetje 123 Invest pod cerkvijo gradi novo naselje. V Sončni oazi – center Polzela, kot ga je poimenovalo, je 24 zemljišč. Od tega jih je 21 namenjenih za samostojne hiše in tri za dvojčke. Iz podjetja so sporočili, da arhitektura zgradb sledi sodobnim smernicam oblikovanja. Hiše bodo imele strehe z napuščem, velike steklene površine, belo fasado v kombinaciji s sivo streho in lesene dodatke. Glavni bivalni prostor v pritličju bo v enem delu in preko velikih steklenih površin povezan z naravo. Vsi infrastrukturni priključni (vodovod, kanalizacija, elektrika, telekomunikacijski vodi) bodo na zemljišču. Naselje bo imelo na glavnem delu tudi pločnik in javno razsvetljavo. ŠO Končana bo konec junija ŽALEC – Podjetje Voc med Celjem in Žalcem po visokovodnem nasipu že več me- secev gradi državno kolesarsko stezo. Če smo povsem natančni, gre za odsek, ki se bo začel pri celjski Špici in končal pri mostu čez Savinjo pri Šeščah. Uradno bo odprt konec junija. Steza je dolga 10,8 kilometra. Od tega je precejšen del (8,2 kilometra) speljan po žalski občini. Ob tem bo izvajalec zgradil tri mostove – čez potok Lava v Levcu, čez Strugo pri čistilni napravi v Kasazah in pri Bio parku Nivo. Tam kolesarska pot vodi do ribnika Vrbje. Pri tem zapusti bližino Savinje in se za približno tri kilometre preusmeri na občinske ceste in kolesarske poti. Od ribnika do mostu v Šeščah kolesarska steza nato vodi spet ob Savinji. Investitorka je direkcija za investicije. Vrednost vseh gradbenih del znaša malo manj kot 4,5 milijona evrov. Od tega je Občina Žalec za projekt namenila 1,6 milijona evrov preko dogovora za razvoj regij. Avgustovske poplave so del takrat že zgrajene steze poškodovale. Škoda je bila do zdaj že popravljena v celoti. ŠO Na zemljišču pod cerkvijo je prostora za 24 hiš. (Foto: TT) Kolesarska steza bo uradno odprta konec junija. Nanjo mora izvajalec položiti še zaključno plast. (Foto: Samo Sadnik) Prenovljeno dvorano Tri lilije so namenu predali (z leve): župan Občine Laško Marko Šantej, minister za gospodar- stvo, turizem in šport Matjaž Han in laški podžupan Marjan Mačkošek, ki je bdel nad celotno naložbo. LAŠKO – Prenovljeno dvorano Tri lilije uradno predali namenu Za nadaljnji razvoj športnega turizma S prenovo je Občina Laško zagotovila boljše pogoje za učinkovito izvajanje športnih, kulturnih ter drugih družbe- nih dejavnosti, s čimer želi tudi povečati delež športno dejav- nih otrok, mladine in odraslih prebivalcev ter športnikov in- validov. Naložba je zajemala dva sklopa del. Prvi se je nanašal na posodobitev sistema hlajenja, s čimer so v občini želeli po- skrbeti za boljše počutje vseh udeležencev v dvorani. Ure- jena je bila toplotna izolacija prezračevalnih kanalov in cevi, postavljen zunanji reverzibilni hladilni agregat ter nameščena vsa potrebna strojna oprema v toplotni postaji, vključno z di- gitalnim upravljanjem sistema na daljavo. V drugem sklopu del je bil zamenjan dotrajan športni parket, popravljene in očiščene so bile izvlečne tribu- ne ter zarisane črte na igrišču. Marka Šanteja omogočilo nadaljnji razvoj športnega turizma v destinaciji. Dvora- na namreč v sodelovanju s Thermano, ki nudi namesti- tvene zmogljivosti, po bese- dah župana predstavlja izje- mne pogoje tako za treninge športnih ekip kot za vrhunska tekmovanja in druge športne dogodke. »Če je dvorana Tri li- lije pred 30 leti, ko je bila zgra- jena, veljala za enega najkako- vostnejših športnih objektov v širši regiji, jo zadnje posodo- bitve ponovno postavljajo na ta regijski zemljevid,« je dejal Marko Šantej. Dodal je, da so laški košarkarji prenovlje- no dvorano že krstili s tremi zmagami in jim zaželel, da bi Tri lilije še neprej ostale ne- premagljiva trdnjava. Dvora- na je sicer primerna za igranje rokometa, košarke, odbojke, tenisa, malega nogometa, v njej so pogosto tudi koncerti in plesne prireditve. Julija bo dvorana gostila pomemben mednarodni dogodek, in sicer evropsko prvenstvo za roko- metaše do 20 let. Minister Matjaž Han je obljubil, da bo ministrstvo še naprej podpiralo naložbe v športno infrastrukturo s ciljem, da se bodo mladi ta- lenti ne glede na njihov soci- alni status imeli priložnost in možnost razvijati se, mogoče, kot se je izrazil, tudi v »nove Dončiće«. Vrednost prenove športne dvorane Tri lilije je znašala okoli 535 tisoč evrov. 250 tisoč evrov je prispevalo ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter nekaj manj kot 40 ti- soč evrov fundacija za šport. Preostanek je iz proračuna plačala Občina Laško. Foto: Nik Jarh Boljše pogoje za športno udejstvovanje bodo kmalu dobili tudi v Rimskih Toplicah, kjer se končujeta gradnja športne dvorane in urejanje zunanjih igrišč. Poleg zunanjega ro- kometnega in košarkarskega igrišča bodo v kraju pridobili tudi teniške površine in krožno atletsko stezo, kakršne v občini Laško doslej ni bilo. Ob tem je v letošnjem letu pred- videna tudi zamenjava podlage na zunanjem tartanskem igrišču ob podružnični šoli v Debru. V naslednjih letih bo po besedah župana Marka Šanteja sledila postopna obnova še drugih športnih površin v laški občini. Spet na regijskem zemljevidu Izboljšanje pogojev za tre- ninge ter izvedbo tekem na domači in mednarodni ravni bo po prepričanju župana Po prerezu traku in predaji pre- novljene dvorane namenu je sledila polfinalna košarkarska tekma domačega KK Zlatorog Laško proti Vrhniki, na kateri so slavili Laščani. Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 15, 1 1. april 2024 IZ NAŠIH KRAJEV LAŠKO – Minulo leto za zdravstveni dom v znamenju novih projektov in izzivov V pričakovanju prizidka in novega vodstva Nucarnica odprla vrata Direkciji za kolesarsko pot zmanjkalo denarja Zdravstveni dom Laško je v priča- kovanju začetka gradnje prizidka in prihoda nove direktorice. (Foto: Andraž Purg) »Kot glavni izvajalci primar- nega zdravstvenega področja v laški občini se zavedamo, da je za dobro delovanje po- trebna dolgoročna strategija tako zdravstvenega doma kot tudi vseh drugih udele- žencev. Zato smo v minulem letu dejavno sodelovali pri pripravi strategije zdravstva v občini Laško, ki bo dokonč- no sliko dobila v letu 2024,« je v poročilu zapisala Janja Knapič. Dodala je, da so v zdravstvenem domu veliko pozornosti namenjali tudi preventivni dejavnosti, saj so vzpostavili integrirani center za krepitev zdravja, ki je nad- gradnja zdravstvenovzgojne- ga centra. Center za krepitev zdravja, ki je zaživel v začet- ka septembra lani, nudi raz- širjeno dejavnost na področju preventive, več individualnih obravnav posameznikov ter več delavnic. Prinesel je tudi nove zaposlitve. Zaposlovali so tudi v zdra- vstvenem domu. Že marca 2022 se je kolektivu pridru- žila zdravnica s področja dru- žinske medicine, ki deluje v Zdravstveni postaji Rimske Toplice in še vedno sprejema nove bolnike. Maja lani se je v ZD Laško zaposlil ginekolog. Potrebe po zaposlovanju se kažejo tudi na področju zo- bozdravstva, pravi Knapiče- va. Kot dodaja, so se dejavno lotili reševanja kadrovskega primanjkljaja na tem podro- čju. »Že več kot leto imamo odprta dva postopka za za- poslitev tujcev, vendar so ti postopki zelo dolgotrajni. V letu 2023 smo nadaljevali šti- pendiranje študenta stoma- tološke fakultete. Menimo, da je to dolgoročno vsekakor učinkovit način pridobivanja kadra. Tako še vedno fi nan- ciramo tudi specializacijo s področja klinične psihologi- je in specializacijo s podro- čja medicine dela, prometa in športa,« navaja. Koraki do večje dostopnosti storitev V ZD Laško so v letu 2023 veliko poudarka namenili tudi povečanju dostopno- sti do zdravstvenih storitev. »Ob vstopu v zdravstveni dom imamo informacijsko točko od 7. do 19. ure, kjer uporabniki dobijo vse infor- macije o delovanju ambulant in posebnostih organizacije dela za posamezen dan. Na področju zagotavljanja tele- fonske dosegljivosti je osebje v ambulantah dosegljivo ves ordinacijski čas, za dodatno dosegljivost smo uredili tudi aplikacijo, ki nam omogoča vpogled v neodgovorjene klice, ki jih v čim krajšem možnem času vrnemo. Pri- pravljamo se tudi na uvedbo spletne aplikacije Pri zdrav- niku, ki bo omogočala nepo- sredno naročanje v naročil- no knjigo, naročanje listin in pošiljanje sporočil zdravniku. Aplikacija bo dokončno zaži- vela v tem letu,« našteva Janja Knapič. Gradnja prizidka Zdravstveni dom se je tudi v minulem letu soočal z veli- ko prostorsko stisko. Rešil jo bo nov prizidek, ki naj bi bil zgrajen v letu in pol. Občina Laško je trenutno tik pred izborom izvajalca del. Če v postopku ne bo zapletov, bo pogodba z izbranim ponu- dnikom podpisana še v tem mesecu. Sledila bo uvedba iz- vajalca v delo. Zaradi gradnje v starem mestnem jedru bo treba upoštevati tudi mnenje in zahteve zavoda za varova- nje kulturne dediščine. Poleg tega bo treba najti rešitev, kje bo ZD Laško v času gradnje izvajal zobozdravstvene sto- ritve, saj bo treba del stavbe, ki je zdaj namenjen zoboz- dravstveni dejavnosti, po- rušiti. Po pogodbi mora biti gradnja prizidka končana v letu in pol, torej do konca leta 2025. Po gradnji prizidka bo sledila prenova stare zgrad- be zdravstvenega doma. Na osnovi projektantske ocene je gradnja prizidka ocenjena na približno štiri milijone evrov brez davka. Ministrstvo za zdravje bo prispevalo milijon evrov nepovratnih sredstev. Poleg stroškov gradnje bo tre- ba zagotoviti še sredstva za vso notranjo opremo in manj- kajoče medicinske aparate. V občini načrtujejo, da bo ZD Laško sredstva za ta namen zagotovil iz lastnih virov. Potem ko je direktorica ZD Laško mag. Janja Knapič konec minulega leta podala odstopno izjavo, omenjeni zavod do imenovanja oziro- ma prihoda nove direktorice vodi kot vršilka dolžnosti. Za novo direktorico ZD Laško je bila imenovana mag. Vesna Vodišek Razboršek, doseda- nja direktorica Doma starejših Šentjur. Slednja naj bi posle v LAŠKO – Zapletom pri projektu nadaljevanja gra- dnje kolesarske povezave od Tremerij do Laškega očitno ni videti konca. Potem ko je konec lanskega leta že kaza- lo, da ni več ovir za nadalje- vanje gradnje manjkajočega dela kolesarske poti, je pro- jekt ponovno zastal. Jeseni so se predstavni- ki Občine Laško sestali s predstavniki direkcije za infrastrukturo, ki bdi nad projektom, direkcije za vode in zavoda za varstvo narave. Uskladili so se o poteku trase, pri čemer je projektant potre- boval še nekatere podatke o zadnji hidrološko-hidravlični študiji, ki predvideva najvišje pretoke oziroma višino reke Savinje. V začetku marca letos je bil opravljen še en terenski ogled. Kot je laškim svetni- kom na zadnji seji občin- skega sveta pojasnil župan Marko Šantej, so na njem s soglasodajalci, ki niso sogla- šali s prejšnjimi različicami, ponovno iskali sprejemljive Zdravstveni dom (ZD) Laško je pred velikim in po- membnim projektom, začetkom gradnje težko pri- čakovanega in prepotrebnega prizidka. Nanj so se v vodstvu javnega zavoda intenzivno pripravljali že v minulem letu. Tudi sicer je bilo leto 2023 za ZD Laško po besedah vršilke dolžnosti direktorice mag. Janje Knapič leto novih projektov z razširitvijo dejavnosti in s še večjem poudarkom na skrbi za bolnike. Z le- tnim poročilom delovanja zavoda so se laški občin- ski svetniki seznanili na svoji zadnji seji in ga tudi soglasno potrdili. BOJANA AVGUŠTINČIČ VELENJE – V Centru ponovne uporabe Velenje je zaživela izposojevalnica stvari Nucarnica. Gre za trajnostni model izposoje ali souporabe predmetov, aparatov ali orodja, ki jih potrebujemo le občasno za krajši čas. Tako privarčujemo denar in hkrati s trajnostnim ter z odgovornim ravnanjem (so)prispe- vamo k zmanjšanju odpadkov, k manjšemu ogljične- mu odtisu in ohranjamo zeleni planet za prihodnje generacije. V izposojevalnici stvari Nucarnica bodo za souporabo na voljo avdiovizualna oprema in tehnika, predmeti za organizacijo zabave, orodje in pripomočki za urejanje okolice, za potepanja in šport, za urejanje okolice ter mali kuhinjski aparati, gospodinjski aparati in podobne stvari. Izposoja bo mogoča s pomočjo spletne platfor- me, na kateri bo možen vpogled v katalog stvari, ki so od 10. aprila na voljo za izposojo oziroma za spletno rezervacijo predmetov. Stvari, ki so na voljo v Nucarnici, so v posebni zbiral- ni akciji darovali številni občani in podjetja. Akcijo je center ponovne uporabe izvedel v sodelovanju z druž- bo Zeos v okviru Life projekta Spodbujamo e-krožno in z družbo PUP Saubermacher. Stvari za souporabo lahko občani še vedno prinašajo v center ponovne upo- rabe. Spomnimo, da je Mestna občina Velenje letos nosilka naziva evropski zeleni list in z Ljubljano ter Kranjem tudi del Misije 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest. BF rešitve za potek trase. »Na- slednji korak je, da se sesta- nemo z direkcijo za infra- strukturo. Slednja namreč za ta projekt nima namenjenega niti evra. Denarja nima niti za projektno dokumentacijo. Naša pobuda je, da bi sred- Potem ko je že kazalo, da ni več ovir za nadaljevanje gradnje manj- kajočega dela kolesarske poti od Tremerij do Laškega, je projekt ponovno zastal. (Foto: BA) stva za končanje projektne dokumentacije prispevala Občina Laško, pri čemer bi sklenila pogodbo z direk- cijo, da ji nato ta sredstva vrne. Zelo si prizadevamo za uresničitev projekta. A žal opažam, da toliko, kot smo v občini dejavni, so pri direkciji nedejavni. Trenutno se dogovarjamo za sestanek na direkciji,« pravi župan. Ob tem poudarja, da je treba gradnjo kolesarske po- vezave nujno umestiti v ko- hezijsko obdobje 2021–2027. »Kajti če je ne bomo zgradili v tem času, se bojim, da zu- nanjih fi nančnih virov za to ne bo več na voljo,« opozarja. Ureditev kolesarske poti je izjemno pomembna ne le za kolesarje, ki se dnevno vo- zijo med Celjem in Laškim, ampak tudi za turiste, meni- jo v laški občini. Prav tako bo omenjeni odsek zelo po- memben za invalide, saj bo trasa pretežno ravninska in bo tako prilagojena njihovim potrebam. Glavnina poti je namreč predvidena ob reki Savinji. Ob cesti kolesarska pot ni mogoča, saj gre cesta tudi skozi dvorišča kmetij in tam širitev za potrebe kole- sarske steze ni možna. Po drugi strani so tam težava visoki nakloni. BA zdravstvenem domu prevzela najkasneje do konca maja. Celotni prihodki ZD Laško v letu 2023 so znašali 4,6 milijo- na evrov ter so bili za 2,7 od- stotka višji od doseženih v letu 2022 in za 11,1 odstotka nižji od načrtovanih. Tudi odhod- ki so lani znašali 4,6 milijona evrov in so bili za 5,3 odstot- ka višji kot v letu 2022 in 11,1 odstotka nižji od načrtovanih. Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 15, 1 1. april 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Dvorana Tri lilije je doživela temeljito prenovo. Potem ko sta bili v letu 2021 opravljeni energetska prenova in obnova strehe, je Občina Laško v zadnjih mese- cih poskrbela še za zamenjavo športnega parketa ter dograditev in posodobitev sistema za ohlajevanje dvorane. Prenovljeno športno dvorano je minulo soboto namenu predal minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, saj je ministrstvo naložbo tudi sofi nanciralo. BOJANA AVGUŠTINČIČ Pod cerkvijo novo naselje POLZELA – Travnik in polje pod župnijsko cerkvijo na Polzeli dan za dnem spreminjata svojo nekdanjo podobo. Podjetje 123 Invest pod cerkvijo gradi novo naselje. V Sončni oazi – center Polzela, kot ga je poimenovalo, je 24 zemljišč. Od tega jih je 21 namenjenih za samostojne hiše in tri za dvojčke. Iz podjetja so sporočili, da arhitektura zgradb sledi sodobnim smernicam oblikovanja. Hiše bodo imele strehe z napuščem, velike steklene površine, belo fasado v kombinaciji s sivo streho in lesene dodatke. Glavni bivalni prostor v pritličju bo v enem delu in preko velikih steklenih površin povezan z naravo. Vsi infrastrukturni priključni (vodovod, kanalizacija, elektrika, telekomunikacijski vodi) bodo na zemljišču. Naselje bo imelo na glavnem delu tudi pločnik in javno razsvetljavo. ŠO Končana bo konec junija ŽALEC – Podjetje Voc med Celjem in Žalcem po visokovodnem nasipu že več me- secev gradi državno kolesarsko stezo. Če smo povsem natančni, gre za odsek, ki se bo začel pri celjski Špici in končal pri mostu čez Savinjo pri Šeščah. Uradno bo odprt konec junija. Steza je dolga 10,8 kilometra. Od tega je precejšen del (8,2 kilometra) speljan po žalski občini. Ob tem bo izvajalec zgradil tri mostove – čez potok Lava v Levcu, čez Strugo pri čistilni napravi v Kasazah in pri Bio parku Nivo. Tam kolesarska pot vodi do ribnika Vrbje. Pri tem zapusti bližino Savinje in se za približno tri kilometre preusmeri na občinske ceste in kolesarske poti. Od ribnika do mostu v Šeščah kolesarska steza nato vodi spet ob Savinji. Investitorka je direkcija za investicije. Vrednost vseh gradbenih del znaša malo manj kot 4,5 milijona evrov. Od tega je Občina Žalec za projekt namenila 1,6 milijona evrov preko dogovora za razvoj regij. Avgustovske poplave so del takrat že zgrajene steze poškodovale. Škoda je bila do zdaj že popravljena v celoti. ŠO Na zemljišču pod cerkvijo je prostora za 24 hiš. (Foto: TT) Kolesarska steza bo uradno odprta konec junija. Nanjo mora izvajalec položiti še zaključno plast. (Foto: Samo Sadnik) Prenovljeno dvorano Tri lilije so namenu predali (z leve): župan Občine Laško Marko Šantej, minister za gospodar- stvo, turizem in šport Matjaž Han in laški podžupan Marjan Mačkošek, ki je bdel nad celotno naložbo. LAŠKO – Prenovljeno dvorano Tri lilije uradno predali namenu Za nadaljnji razvoj športnega turizma S prenovo je Občina Laško zagotovila boljše pogoje za učinkovito izvajanje športnih, kulturnih ter drugih družbe- nih dejavnosti, s čimer želi tudi povečati delež športno dejav- nih otrok, mladine in odraslih prebivalcev ter športnikov in- validov. Naložba je zajemala dva sklopa del. Prvi se je nanašal na posodobitev sistema hlajenja, s čimer so v občini želeli po- skrbeti za boljše počutje vseh udeležencev v dvorani. Ure- jena je bila toplotna izolacija prezračevalnih kanalov in cevi, postavljen zunanji reverzibilni hladilni agregat ter nameščena vsa potrebna strojna oprema v toplotni postaji, vključno z di- gitalnim upravljanjem sistema na daljavo. V drugem sklopu del je bil zamenjan dotrajan športni parket, popravljene in očiščene so bile izvlečne tribu- ne ter zarisane črte na igrišču. Marka Šanteja omogočilo nadaljnji razvoj športnega turizma v destinaciji. Dvora- na namreč v sodelovanju s Thermano, ki nudi namesti- tvene zmogljivosti, po bese- dah župana predstavlja izje- mne pogoje tako za treninge športnih ekip kot za vrhunska tekmovanja in druge športne dogodke. »Če je dvorana Tri li- lije pred 30 leti, ko je bila zgra- jena, veljala za enega najkako- vostnejših športnih objektov v širši regiji, jo zadnje posodo- bitve ponovno postavljajo na ta regijski zemljevid,« je dejal Marko Šantej. Dodal je, da so laški košarkarji prenovlje- no dvorano že krstili s tremi zmagami in jim zaželel, da bi Tri lilije še neprej ostale ne- premagljiva trdnjava. Dvora- na je sicer primerna za igranje rokometa, košarke, odbojke, tenisa, malega nogometa, v njej so pogosto tudi koncerti in plesne prireditve. Julija bo dvorana gostila pomemben mednarodni dogodek, in sicer evropsko prvenstvo za roko- metaše do 20 let. Minister Matjaž Han je obljubil, da bo ministrstvo še naprej podpiralo naložbe v športno infrastrukturo s ciljem, da se bodo mladi ta- lenti ne glede na njihov soci- alni status imeli priložnost in možnost razvijati se, mogoče, kot se je izrazil, tudi v »nove Dončiće«. Vrednost prenove športne dvorane Tri lilije je znašala okoli 535 tisoč evrov. 250 tisoč evrov je prispevalo ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter nekaj manj kot 40 ti- soč evrov fundacija za šport. Preostanek je iz proračuna plačala Občina Laško. Foto: Nik Jarh Boljše pogoje za športno udejstvovanje bodo kmalu dobili tudi v Rimskih Toplicah, kjer se končujeta gradnja športne dvorane in urejanje zunanjih igrišč. Poleg zunanjega ro- kometnega in košarkarskega igrišča bodo v kraju pridobili tudi teniške površine in krožno atletsko stezo, kakršne v občini Laško doslej ni bilo. Ob tem je v letošnjem letu pred- videna tudi zamenjava podlage na zunanjem tartanskem igrišču ob podružnični šoli v Debru. V naslednjih letih bo po besedah župana Marka Šanteja sledila postopna obnova še drugih športnih površin v laški občini. Spet na regijskem zemljevidu Izboljšanje pogojev za tre- ninge ter izvedbo tekem na domači in mednarodni ravni bo po prepričanju župana Po prerezu traku in predaji pre- novljene dvorane namenu je sledila polfinalna košarkarska tekma domačega KK Zlatorog Laško proti Vrhniki, na kateri so slavili Laščani. Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 15, 1 1. april 2024 IZ NAŠIH KRAJEV LAŠKO – Minulo leto za zdravstveni dom v znamenju novih projektov in izzivov V pričakovanju prizidka in novega vodstva Nucarnica odprla vrata Direkciji za kolesarsko pot zmanjkalo denarja Zdravstveni dom Laško je v priča- kovanju začetka gradnje prizidka in prihoda nove direktorice. (Foto: Andraž Purg) »Kot glavni izvajalci primar- nega zdravstvenega področja v laški občini se zavedamo, da je za dobro delovanje po- trebna dolgoročna strategija tako zdravstvenega doma kot tudi vseh drugih udele- žencev. Zato smo v minulem letu dejavno sodelovali pri pripravi strategije zdravstva v občini Laško, ki bo dokonč- no sliko dobila v letu 2024,« je v poročilu zapisala Janja Knapič. Dodala je, da so v zdravstvenem domu veliko pozornosti namenjali tudi preventivni dejavnosti, saj so vzpostavili integrirani center za krepitev zdravja, ki je nad- gradnja zdravstvenovzgojne- ga centra. Center za krepitev zdravja, ki je zaživel v začet- ka septembra lani, nudi raz- širjeno dejavnost na področju preventive, več individualnih obravnav posameznikov ter več delavnic. Prinesel je tudi nove zaposlitve. Zaposlovali so tudi v zdra- vstvenem domu. Že marca 2022 se je kolektivu pridru- žila zdravnica s področja dru- žinske medicine, ki deluje v Zdravstveni postaji Rimske Toplice in še vedno sprejema nove bolnike. Maja lani se je v ZD Laško zaposlil ginekolog. Potrebe po zaposlovanju se kažejo tudi na področju zo- bozdravstva, pravi Knapiče- va. Kot dodaja, so se dejavno lotili reševanja kadrovskega primanjkljaja na tem podro- čju. »Že več kot leto imamo odprta dva postopka za za- poslitev tujcev, vendar so ti postopki zelo dolgotrajni. V letu 2023 smo nadaljevali šti- pendiranje študenta stoma- tološke fakultete. Menimo, da je to dolgoročno vsekakor učinkovit način pridobivanja kadra. Tako še vedno fi nan- ciramo tudi specializacijo s področja klinične psihologi- je in specializacijo s podro- čja medicine dela, prometa in športa,« navaja. Koraki do večje dostopnosti storitev V ZD Laško so v letu 2023 veliko poudarka namenili tudi povečanju dostopno- sti do zdravstvenih storitev. »Ob vstopu v zdravstveni dom imamo informacijsko točko od 7. do 19. ure, kjer uporabniki dobijo vse infor- macije o delovanju ambulant in posebnostih organizacije dela za posamezen dan. Na področju zagotavljanja tele- fonske dosegljivosti je osebje v ambulantah dosegljivo ves ordinacijski čas, za dodatno dosegljivost smo uredili tudi aplikacijo, ki nam omogoča vpogled v neodgovorjene klice, ki jih v čim krajšem možnem času vrnemo. Pri- pravljamo se tudi na uvedbo spletne aplikacije Pri zdrav- niku, ki bo omogočala nepo- sredno naročanje v naročil- no knjigo, naročanje listin in pošiljanje sporočil zdravniku. Aplikacija bo dokončno zaži- vela v tem letu,« našteva Janja Knapič. Gradnja prizidka Zdravstveni dom se je tudi v minulem letu soočal z veli- ko prostorsko stisko. Rešil jo bo nov prizidek, ki naj bi bil zgrajen v letu in pol. Občina Laško je trenutno tik pred izborom izvajalca del. Če v postopku ne bo zapletov, bo pogodba z izbranim ponu- dnikom podpisana še v tem mesecu. Sledila bo uvedba iz- vajalca v delo. Zaradi gradnje v starem mestnem jedru bo treba upoštevati tudi mnenje in zahteve zavoda za varova- nje kulturne dediščine. Poleg tega bo treba najti rešitev, kje bo ZD Laško v času gradnje izvajal zobozdravstvene sto- ritve, saj bo treba del stavbe, ki je zdaj namenjen zoboz- dravstveni dejavnosti, po- rušiti. Po pogodbi mora biti gradnja prizidka končana v letu in pol, torej do konca leta 2025. Po gradnji prizidka bo sledila prenova stare zgrad- be zdravstvenega doma. Na osnovi projektantske ocene je gradnja prizidka ocenjena na približno štiri milijone evrov brez davka. Ministrstvo za zdravje bo prispevalo milijon evrov nepovratnih sredstev. Poleg stroškov gradnje bo tre- ba zagotoviti še sredstva za vso notranjo opremo in manj- kajoče medicinske aparate. V občini načrtujejo, da bo ZD Laško sredstva za ta namen zagotovil iz lastnih virov. Potem ko je direktorica ZD Laško mag. Janja Knapič konec minulega leta podala odstopno izjavo, omenjeni zavod do imenovanja oziro- ma prihoda nove direktorice vodi kot vršilka dolžnosti. Za novo direktorico ZD Laško je bila imenovana mag. Vesna Vodišek Razboršek, doseda- nja direktorica Doma starejših Šentjur. Slednja naj bi posle v LAŠKO – Zapletom pri projektu nadaljevanja gra- dnje kolesarske povezave od Tremerij do Laškega očitno ni videti konca. Potem ko je konec lanskega leta že kaza- lo, da ni več ovir za nadalje- vanje gradnje manjkajočega dela kolesarske poti, je pro- jekt ponovno zastal. Jeseni so se predstavni- ki Občine Laško sestali s predstavniki direkcije za infrastrukturo, ki bdi nad projektom, direkcije za vode in zavoda za varstvo narave. Uskladili so se o poteku trase, pri čemer je projektant potre- boval še nekatere podatke o zadnji hidrološko-hidravlični študiji, ki predvideva najvišje pretoke oziroma višino reke Savinje. V začetku marca letos je bil opravljen še en terenski ogled. Kot je laškim svetni- kom na zadnji seji občin- skega sveta pojasnil župan Marko Šantej, so na njem s soglasodajalci, ki niso sogla- šali s prejšnjimi različicami, ponovno iskali sprejemljive Zdravstveni dom (ZD) Laško je pred velikim in po- membnim projektom, začetkom gradnje težko pri- čakovanega in prepotrebnega prizidka. Nanj so se v vodstvu javnega zavoda intenzivno pripravljali že v minulem letu. Tudi sicer je bilo leto 2023 za ZD Laško po besedah vršilke dolžnosti direktorice mag. Janje Knapič leto novih projektov z razširitvijo dejavnosti in s še večjem poudarkom na skrbi za bolnike. Z le- tnim poročilom delovanja zavoda so se laški občin- ski svetniki seznanili na svoji zadnji seji in ga tudi soglasno potrdili. BOJANA AVGUŠTINČIČ VELENJE – V Centru ponovne uporabe Velenje je zaživela izposojevalnica stvari Nucarnica. Gre za trajnostni model izposoje ali souporabe predmetov, aparatov ali orodja, ki jih potrebujemo le občasno za krajši čas. Tako privarčujemo denar in hkrati s trajnostnim ter z odgovornim ravnanjem (so)prispe- vamo k zmanjšanju odpadkov, k manjšemu ogljične- mu odtisu in ohranjamo zeleni planet za prihodnje generacije. V izposojevalnici stvari Nucarnica bodo za souporabo na voljo avdiovizualna oprema in tehnika, predmeti za organizacijo zabave, orodje in pripomočki za urejanje okolice, za potepanja in šport, za urejanje okolice ter mali kuhinjski aparati, gospodinjski aparati in podobne stvari. Izposoja bo mogoča s pomočjo spletne platfor- me, na kateri bo možen vpogled v katalog stvari, ki so od 10. aprila na voljo za izposojo oziroma za spletno rezervacijo predmetov. Stvari, ki so na voljo v Nucarnici, so v posebni zbiral- ni akciji darovali številni občani in podjetja. Akcijo je center ponovne uporabe izvedel v sodelovanju z druž- bo Zeos v okviru Life projekta Spodbujamo e-krožno in z družbo PUP Saubermacher. Stvari za souporabo lahko občani še vedno prinašajo v center ponovne upo- rabe. Spomnimo, da je Mestna občina Velenje letos nosilka naziva evropski zeleni list in z Ljubljano ter Kranjem tudi del Misije 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest. BF rešitve za potek trase. »Na- slednji korak je, da se sesta- nemo z direkcijo za infra- strukturo. Slednja namreč za ta projekt nima namenjenega niti evra. Denarja nima niti za projektno dokumentacijo. Naša pobuda je, da bi sred- Potem ko je že kazalo, da ni več ovir za nadaljevanje gradnje manj- kajočega dela kolesarske poti od Tremerij do Laškega, je projekt ponovno zastal. (Foto: BA) stva za končanje projektne dokumentacije prispevala Občina Laško, pri čemer bi sklenila pogodbo z direk- cijo, da ji nato ta sredstva vrne. Zelo si prizadevamo za uresničitev projekta. A žal opažam, da toliko, kot smo v občini dejavni, so pri direkciji nedejavni. Trenutno se dogovarjamo za sestanek na direkciji,« pravi župan. Ob tem poudarja, da je treba gradnjo kolesarske po- vezave nujno umestiti v ko- hezijsko obdobje 2021–2027. »Kajti če je ne bomo zgradili v tem času, se bojim, da zu- nanjih fi nančnih virov za to ne bo več na voljo,« opozarja. Ureditev kolesarske poti je izjemno pomembna ne le za kolesarje, ki se dnevno vo- zijo med Celjem in Laškim, ampak tudi za turiste, meni- jo v laški občini. Prav tako bo omenjeni odsek zelo po- memben za invalide, saj bo trasa pretežno ravninska in bo tako prilagojena njihovim potrebam. Glavnina poti je namreč predvidena ob reki Savinji. Ob cesti kolesarska pot ni mogoča, saj gre cesta tudi skozi dvorišča kmetij in tam širitev za potrebe kole- sarske steze ni možna. Po drugi strani so tam težava visoki nakloni. BA zdravstvenem domu prevzela najkasneje do konca maja. Celotni prihodki ZD Laško v letu 2023 so znašali 4,6 milijo- na evrov ter so bili za 2,7 od- stotka višji od doseženih v letu 2022 in za 11,1 odstotka nižji od načrtovanih. Tudi odhod- ki so lani znašali 4,6 milijona evrov in so bili za 5,3 odstot- ka višji kot v letu 2022 in 11,1 odstotka nižji od načrtovanih. Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 15, 1 1. april 2024 IZ NAŠIH KRAJEV V Mestni občini Velenje nameravajo do leta 2030 energetsko prenoviti več kot 65 odstotkov stavb, zdaj je prenovljena približno tretjina. Gre za fi nančno zajetno naložbo, ki je občina sama ne zmore, zato v procesu zelene preobrazbe pričakuje fi nančno pomoč Evropske investicijske banke, je med drugim dejal župan Peter Dermol na mednarodni konferenci o energetsko učin- kovitih stavbah. Konferenco sta v Bruslju organizirala Združenje mest C40 in Globalna konvencija županov za podnebje in energijo v okviru kampanje Prenovimo Evropo. Bodo okoljske politike s svojimi ukrepi pripo- mogle tudi k manjšim stroškom ogrevanja? BARBARA FURMAN VELENJE – Zelena preobrazba mesta naj bi bila končana do leta 2033 Do energetske učinkovitosti z evropsko finančno pomočjo? Na mednarodni konferenci v Bruslju je sodeloval tudi velenjski župan Peter Dermol. (Foto: Sarah Bastin) V velenjski lokalni skupno- sti zato že pripravljajo analizo porabe toplote in vode v po- sameznih večstanovanjskih stavbah. Na osnovi te anali- ze bo Mestna občina Velenje predvidoma še ta mesec obja- vila razpise za sofi nanciranje nujnih ukrepov za znižanje porabe toplote in s tem nižje stroške ogrevanja v naslednji kurilni sezoni. Prvi koraki Kot še pravijo v velenjski občinski upravi, bo občina pristopila k izvedbi meha- nizma Evropske komisije in Evropske investicijske banke (EIB) za pospeševanje naložb v energetsko učinkovitost in umeščanje obnovljivih virov energije na lokalni ravni. S pridobljenimi sredstvi bo prebivalcem mesta lahko sofi - nancirala izdelavo naložbene in projektne dokumentacije ter razširjenih energetskih pregledov. Če bo šlo vse po predvidevanjih, naj bi v Ve- lenju do leta 2030 energetsko prenovili več kot 65 odstot- kov stavb, zdaj je energetsko prenovljena le tretjina. Župan Peter Dermol je na mednaro- dni konferenci v Bruslju med drugim podrobneje predstavil dejavnosti v okviru zelenega prehoda šaleške regije po za- prtju Premogovnika Velenje. Izpostavil je, da bo občina v sklopu zelene transformacije daljinskega ogrevanja, ki je razdeljena na več faz, do leta 2030 prešla na nizkotempe- raturni režim distribucije to- plotne energije. Prve korake v tej smeri je že naredila, saj je poleg stavb začela prenavljati tudi 11-kilometrski toplovodni sistem, s čimer bo zmanjšala izgube toplote v sistemu. Opozorila županov Župani, ki so sodelovali na omenjeni mednarodni konfe- renci o energetsko učinkovi- tih stavbah, so med drugim povedali, da jim v procesu zelene preobrazbe največji izziv predstavlja zagotavljanje dodatnih fi nančnih sredstev znotraj občinskega proračuna za pomoč občanom. »Letos bomo za tovrstne pomoči iz proračuna namenili milijon evrov. Ker želimo občanom še bolj fi nančno pomagati pri energetski prenovi njihovih domov, iščemo dodatne fi - nančne vire tako na državni kot tudi na evropski ravni. Zelo je pomembno, da na ravni Evropske unije in države oblikujemo takšne politike in ukrepe, ki bodo ljudem v po- moč. Če želimo zmanjšati po- rabo energije in povečati šte- vilo energetsko prenovljenih stavb, moramo ljudem fi nanč- no pomagati in jih spodbujati. Pri energetski prenovi stavbe država zdaj zagotavlja fi nan- ciranje v višini 30 odstotkov vrednosti prenove,« še pravi župan Dermol, Kakšna pomoč? Mestna občina Velenje naj bi do letošnjega poletja pripra- vila potrebno dokumentacijo za pristop k izvedbi meha- nizma Evropske komisije in Evropske investicijske banke za pospeševanje naložb v energetsko učinkovitost in za umeščanje obnovljivih virov energije na lokalni ravni. Gre za več vrst fi nančnih pomo- či. V programu Elena so na voljo nepovratna sredstva za tehnično pomoč pri naložbah v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije. Gre za fi nanciranje izdelave nalož- bene in projektne dokumenta- cije ter razširjenih energetskih pregledov, ki so podlaga za kasnejšo izvedbo najrazlič- nejših ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti več- stanovanjskih stavb. Velenjska občina se bo potegovala tudi za evrop- ska nepovratna sredstva za tehnično pomoč Target pri izdelavi študije glede ocene morebitnih obnovljivih virov za ogrevanje. Občine po bese- dah župana Dermola pristojne na evropski ravni pozivajo k zagotovitvi dodatnega sklada fi nančnih sredstev za ener- getsko prenovo vseh stavb v mestu, ne le javnih, saj sred- stva Slovenskega okoljskega javnega sklada ne zadoščajo vsem potrebam. Energetsko- podnebna pisarna V Velenju je pred približno dvema letoma odprla vrata Energetska pisarna, ki jo na- merava občina nadgraditi v Energetsko-podnebno pisar- no. V njej bodo občanom na voljo informacije in svetovanje glede varčnejše rabe energije. Občina je imenovala delovno skupino, v kateri so sodelavci občinske uprave, komunalne- ga podjetja in zavoda Ener- getska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško. Pripra- vljajo pregled in analizo pora- be toplotne energije in vode v večstanovanjskih stavbah. Na osnovi ugotovitev bodo pred- vidoma že ta mesec sprejeli ukrepe in pripravili ustrezne razpise za sofi nanciranje kot pomoč občanom za znižanje porabe toplote in vode v nasle- dnji kurilni sezoni. V Velenju tako predvidevajo, da bodo ce- lovito zeleno preobrazbo me- sta končali do leta 2033. »Ko govorimo o procesu prestruk- turiranja, ne smemo pozabiti na socialno varnost ljudi. Ne moremo prestrukturirati le energetike, ampak je treba sočasno preoblikovati tudi gospodarstvo ter vse družbe- ne podsisteme, predvsem pa spremeniti miselnost ljudi,« še poudarja župan Dermol. V sklopu zelene preobrazbe daljinskega ogrevanja naj bi do leta 2030 v Velenju prešli na nizkotemperaturni režim distribucije toplotne energije. Prve korake v tej smeri je občina že naredila, saj je poleg stavb začela prenavljati tudi 11-kilometrski toplovodni sistem, s čimer bo zmanjšala izgube toplote v sistemu. Konjiški učenci v ZDA Ekipa OŠ Pod goro pri županu Darku Ratajcu (Foto: Občina Slovenske Konjice) SLOVENSKE KONJICE – Ekipa učencev konjiške osnovne šole Pod goro se bo ta mesec udeležila svetovnega prvenstva First Lego Liga v Združenih državah Amerike. First Lego Liga je vzgojno-izobraževalni in raziskovalni program, ki združuje osnove robotike in raziskovanja. Sodelovanje na svetovnem prvenstvu so si konjiški osnovnošolci zagotovili z odličnima uvrstitvama na državnem in regijskem tekmovanju. sedež Ameriškega vesoljskega centra Nasa. Na svetovnem tekmovanju bo sodelovalo 161 ekip iz celega sveta. Člane konjiške ekipe je sprejel župan Darko Ratajc, ki jim je čestital za uspeh na državnem in regijskem tek- movanju ter jim zaželel čim boljšo uvrstitev, predvsem pa prijetno doživetje tudi na sve- tovnem prvenstvu. Ekipa OŠ Pod goro se re- dno uvršča v fi nale odprtega prvenstva regije Adria, na ka- terem sodeluje 30 najboljših ekip iz Slovenije, Srbije, Hrva- ške ter Bosne in Hercegovine. BF V programu First Lego Lige se mladi seznanjajo z znano- stjo in s tehnologijo, krepijo samoiniciativnost, podjetnost, ustvarjalnost in timsko delo. Program izvajajo v 110 dr- žavah po svetu, v njem tako skupno sodeluje približno 90 tisoč ekip. Ekipa Osnovne šole Pod goro je v letošnji tekmovalni sezoni osvojila 3. mesto v Slo- veniji in 4. mesto v regiji Adria. S tem so si konjiški osnovno- šolci zagotovili vstopnico na svetovno prvenstvo, ki bo od 17. do 20. aprila v ameriškem mestu Houston, v katerem je Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 15, 1 1. april 2024 IZ NAŠIH KRAJEV V Mestni občini Velenje nameravajo do leta 2030 energetsko prenoviti več kot 65 odstotkov stavb, zdaj je prenovljena približno tretjina. Gre za fi nančno zajetno naložbo, ki je občina sama ne zmore, zato v procesu zelene preobrazbe pričakuje fi nančno pomoč Evropske investicijske banke, je med drugim dejal župan Peter Dermol na mednarodni konferenci o energetsko učin- kovitih stavbah. Konferenco sta v Bruslju organizirala Združenje mest C40 in Globalna konvencija županov za podnebje in energijo v okviru kampanje Prenovimo Evropo. Bodo okoljske politike s svojimi ukrepi pripo- mogle tudi k manjšim stroškom ogrevanja? BARBARA FURMAN VELENJE – Zelena preobrazba mesta naj bi bila končana do leta 2033 Do energetske učinkovitosti z evropsko finančno pomočjo? Na mednarodni konferenci v Bruslju je sodeloval tudi velenjski župan Peter Dermol. (Foto: Sarah Bastin) V velenjski lokalni skupno- sti zato že pripravljajo analizo porabe toplote in vode v po- sameznih večstanovanjskih stavbah. Na osnovi te anali- ze bo Mestna občina Velenje predvidoma še ta mesec obja- vila razpise za sofi nanciranje nujnih ukrepov za znižanje porabe toplote in s tem nižje stroške ogrevanja v naslednji kurilni sezoni. Prvi koraki Kot še pravijo v velenjski občinski upravi, bo občina pristopila k izvedbi meha- nizma Evropske komisije in Evropske investicijske banke (EIB) za pospeševanje naložb v energetsko učinkovitost in umeščanje obnovljivih virov energije na lokalni ravni. S pridobljenimi sredstvi bo prebivalcem mesta lahko sofi - nancirala izdelavo naložbene in projektne dokumentacije ter razširjenih energetskih pregledov. Če bo šlo vse po predvidevanjih, naj bi v Ve- lenju do leta 2030 energetsko prenovili več kot 65 odstot- kov stavb, zdaj je energetsko prenovljena le tretjina. Župan Peter Dermol je na mednaro- dni konferenci v Bruslju med drugim podrobneje predstavil dejavnosti v okviru zelenega prehoda šaleške regije po za- prtju Premogovnika Velenje. Izpostavil je, da bo občina v sklopu zelene transformacije daljinskega ogrevanja, ki je razdeljena na več faz, do leta 2030 prešla na nizkotempe- raturni režim distribucije to- plotne energije. Prve korake v tej smeri je že naredila, saj je poleg stavb začela prenavljati tudi 11-kilometrski toplovodni sistem, s čimer bo zmanjšala izgube toplote v sistemu. Opozorila županov Župani, ki so sodelovali na omenjeni mednarodni konfe- renci o energetsko učinkovi- tih stavbah, so med drugim povedali, da jim v procesu zelene preobrazbe največji izziv predstavlja zagotavljanje dodatnih fi nančnih sredstev znotraj občinskega proračuna za pomoč občanom. »Letos bomo za tovrstne pomoči iz proračuna namenili milijon evrov. Ker želimo občanom še bolj fi nančno pomagati pri energetski prenovi njihovih domov, iščemo dodatne fi - nančne vire tako na državni kot tudi na evropski ravni. Zelo je pomembno, da na ravni Evropske unije in države oblikujemo takšne politike in ukrepe, ki bodo ljudem v po- moč. Če želimo zmanjšati po- rabo energije in povečati šte- vilo energetsko prenovljenih stavb, moramo ljudem fi nanč- no pomagati in jih spodbujati. Pri energetski prenovi stavbe država zdaj zagotavlja fi nan- ciranje v višini 30 odstotkov vrednosti prenove,« še pravi župan Dermol, Kakšna pomoč? Mestna občina Velenje naj bi do letošnjega poletja pripra- vila potrebno dokumentacijo za pristop k izvedbi meha- nizma Evropske komisije in Evropske investicijske banke za pospeševanje naložb v energetsko učinkovitost in za umeščanje obnovljivih virov energije na lokalni ravni. Gre za več vrst fi nančnih pomo- či. V programu Elena so na voljo nepovratna sredstva za tehnično pomoč pri naložbah v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije. Gre za fi nanciranje izdelave nalož- bene in projektne dokumenta- cije ter razširjenih energetskih pregledov, ki so podlaga za kasnejšo izvedbo najrazlič- nejših ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti več- stanovanjskih stavb. Velenjska občina se bo potegovala tudi za evrop- ska nepovratna sredstva za tehnično pomoč Target pri izdelavi študije glede ocene morebitnih obnovljivih virov za ogrevanje. Občine po bese- dah župana Dermola pristojne na evropski ravni pozivajo k zagotovitvi dodatnega sklada fi nančnih sredstev za ener- getsko prenovo vseh stavb v mestu, ne le javnih, saj sred- stva Slovenskega okoljskega javnega sklada ne zadoščajo vsem potrebam. Energetsko- podnebna pisarna V Velenju je pred približno dvema letoma odprla vrata Energetska pisarna, ki jo na- merava občina nadgraditi v Energetsko-podnebno pisar- no. V njej bodo občanom na voljo informacije in svetovanje glede varčnejše rabe energije. Občina je imenovala delovno skupino, v kateri so sodelavci občinske uprave, komunalne- ga podjetja in zavoda Ener- getska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško. Pripra- vljajo pregled in analizo pora- be toplotne energije in vode v večstanovanjskih stavbah. Na osnovi ugotovitev bodo pred- vidoma že ta mesec sprejeli ukrepe in pripravili ustrezne razpise za sofi nanciranje kot pomoč občanom za znižanje porabe toplote in vode v nasle- dnji kurilni sezoni. V Velenju tako predvidevajo, da bodo ce- lovito zeleno preobrazbo me- sta končali do leta 2033. »Ko govorimo o procesu prestruk- turiranja, ne smemo pozabiti na socialno varnost ljudi. Ne moremo prestrukturirati le energetike, ampak je treba sočasno preoblikovati tudi gospodarstvo ter vse družbe- ne podsisteme, predvsem pa spremeniti miselnost ljudi,« še poudarja župan Dermol. V sklopu zelene preobrazbe daljinskega ogrevanja naj bi do leta 2030 v Velenju prešli na nizkotemperaturni režim distribucije toplotne energije. Prve korake v tej smeri je občina že naredila, saj je poleg stavb začela prenavljati tudi 11-kilometrski toplovodni sistem, s čimer bo zmanjšala izgube toplote v sistemu. Konjiški učenci v ZDA Ekipa OŠ Pod goro pri županu Darku Ratajcu (Foto: Občina Slovenske Konjice) SLOVENSKE KONJICE – Ekipa učencev konjiške osnovne šole Pod goro se bo ta mesec udeležila svetovnega prvenstva First Lego Liga v Združenih državah Amerike. First Lego Liga je vzgojno-izobraževalni in raziskovalni program, ki združuje osnove robotike in raziskovanja. Sodelovanje na svetovnem prvenstvu so si konjiški osnovnošolci zagotovili z odličnima uvrstitvama na državnem in regijskem tekmovanju. sedež Ameriškega vesoljskega centra Nasa. Na svetovnem tekmovanju bo sodelovalo 161 ekip iz celega sveta. Člane konjiške ekipe je sprejel župan Darko Ratajc, ki jim je čestital za uspeh na državnem in regijskem tek- movanju ter jim zaželel čim boljšo uvrstitev, predvsem pa prijetno doživetje tudi na sve- tovnem prvenstvu. Ekipa OŠ Pod goro se re- dno uvršča v fi nale odprtega prvenstva regije Adria, na ka- terem sodeluje 30 najboljših ekip iz Slovenije, Srbije, Hrva- ške ter Bosne in Hercegovine. BF V programu First Lego Lige se mladi seznanjajo z znano- stjo in s tehnologijo, krepijo samoiniciativnost, podjetnost, ustvarjalnost in timsko delo. Program izvajajo v 110 dr- žavah po svetu, v njem tako skupno sodeluje približno 90 tisoč ekip. Ekipa Osnovne šole Pod goro je v letošnji tekmovalni sezoni osvojila 3. mesto v Slo- veniji in 4. mesto v regiji Adria. S tem so si konjiški osnovno- šolci zagotovili vstopnico na svetovno prvenstvo, ki bo od 17. do 20. aprila v ameriškem mestu Houston, v katerem je Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 15, 1 1. april 2024 KULTURA Ilustratorka Nea Likar od sredine marca razstavlja v galeriji na Portugalskem, kjer se predstavlja s ciklom ilustracij, poimenovanim Ritem naključij. Naslovu nav- kljub pri sodelovanju med Celjanko in Portugalci ne gre za naključje. Razstava bo na ogled do konca aprila. LUKA ŽERJAV Pot pisateljic s Karlinovo Na Kulturni poti Alme se bodo lahko seznanili z življenjem in de- lom pisateljice Alme M. Karlin. (Foto: MOC) Utrinek z odprtja razstave Zlati nemir v Galeriji Velenje (Foto: Peter Žagar) Giodanijev Zlati nemir Do 11. maja je v Galeriji Velenje na ogled razstava Zlati nemir (Gold Rush-a lu- cid daydream) avtorja Petra Giodanija. Serija fotografij gledalca popelje na intimno potovanje skozi svet sanj, minljivosti in estetskega doživetja, osredotočenega v uporabo svetleče folije kot glavnega simbola. Po besedah kustosa razstave Matica Velerja avtor fotografij Peter Giodani obiskovalce raz- stave nagovarja, da bi se usta- vili, sanjarili in iskali trenutke lepote ter smisla v svetu okoli sebe. Odpira dialog med naši- mi notranjimi svetovi sanj in iluzij. Vsaka fotografija posta- ne okno v poetično resničnost, ki jo ujame skozi svojevrstno avtorjevo umetniško vizijo. Fotografije folije postanejo simbol minljivosti, lepote in presenečenja, ki se skriva v vsakdanjih predmetih. Peter Giodani je slovenski fotograf s širokim naborom izkušenj na področju avtor- ske, gledališke in oglaševalske fotografije. Svojo fotografsko pot je začel kot najstnik, nato se je profesionalno usmeril v Ritem naključij Celjska ilustratorka razstavlja na Portugalskem Z galerijo Padaria aguas furtadas, katere ime bi lah- ko prevedli kot Pekarna, je začela sodelovati lani. »Sicer deluje kot agencija, razstavi- šče oz. galerija in hkrati tudi prodajni prostor za ilustraci- jo. Preden sem se povezala z galerijo, sem v preteklosti bila že na dveh izmenjavah na Portugalskem in od takrat ves čas ostala v stiku z njiho- vim delom, ilustracijo in se navduševala nad njihovimi pristopi,« je o sodelovanju povedala Nea Likar in doda- la, da ji »vpetost v njihovo dogajanje pomeni res veliko, saj se mi zdi zelo pomemb- no sodelovati tudi s tujim trgom, ker je tam ilustracija zelo razvejana in lahko spo- znaš veliko različnih slogov in smeri«. Ritem naključij je cikel ilustracij, ki delujejo kot dnevniški zapisi v življenju ženske, ki se preizprašuje o svojih družbenih vlogah, ustvarjalnosti, strasti, pro- fesionalni poti, materinstvu in iskanju svoje vrednosti. Je serija ilustracij, ki sporoča, da je na vrtiljaku življenja, ki že samo po sebi spodbuja delo na sebi in celjenje ran, marsikaj mogoče, a ob tem poudarja pomembnost majh- nih ritualov v vsakodnevnem ritmu, ki so nam lastni. Ne- koliko čudaška, pravljična, a hkrati pomirjujoča serija ilustracij, ki želi sporočiti, da se vsi kosi sestavljanke sesta- vljajo v pomenske celote. In ravno to je ritem naključij. Ilustratorka in grafična oblikovalka Nea Likar, ki znotraj svojega multidiscipli- narnega studia za ilustracijo – Sketch studia – že vrsto let aktivno sodeluje pri soustvar- janju celjske likovne umetni- ške krajine, je verjetno svoj največji kulturno-umetniški pečat v Celju pustila ravno v zadnjih dveh letih. Tako je uspešno »risala črte okrog idej« pri mnogih že uvelja- vljenih in znanih projektih v mestu, ki jim je dodala tudi nove vsebine in sodelovanja. Med najvidnejše vsekakor so- dita zadnji dve izdaji edinega slovenskega festivala erotič- ne ilustracije Velvet, ko je s četrto izvedbo spet v celjsko Galerijo Račka pripeljala naj- boljše slovenske likovne av- torje, ki delujejo v omenjeni zvrsti, in obiskovalce iz vse Slovenije ter tudi tujine. Ne- jin najbolj aktualen projekt je odprtje razstave v galeriji Srečišče v hostlu Celica v Lju- bljani, kjer bo od 16. aprila na ogled projekt V delu oz. t. i. Nema knjiga v procesu. Nea Likar med razstavljenimi ilu- stracijami v portugalski galeriji (Foto: osebni arhiv) Mestna občina Celje se letos pridružuje Kulturni poti Sveta Evrope – Pot pi- sateljic, ki jo upravlja Kul- turno-turistično združenje Pot pisateljic. Občina želi s članstvom v združenju promovirati in povezovati zapuščino Alme M. Karlin v mednarodnem prostoru. Znano je, da je zgodba Alme M. Karlin ena najzani- mivejših, ki se nanašajo na Celje. Karlinova je bila popo- tnica, svetovljanka, prevajal- ka, poliglotka in pisateljica. Njen kip stoji na Krekovem trgu, stalna razstava o njej domuje v Pokrajinskem mu- zeju Celje, razstavni prostor je urejen v njeni hiški na Pečovniku pri Zagradu. Pot pisateljic je ena od 47 poti s certifikatom Kulturne poti Sveta Evrope. SŠol modno fotografijo. Je sousta- novitelj mednarodnega projek- ta Otroci Evrope, kjer je otro- kom omogočil izražanje skozi fotografijo. Giodani je sodelo- val s številnimi mediji, z mo- dnimi oblikovalci, sodeloval je tudi pri modnooglaševalski produkciji po svetu. V svojem delu združuje subtilne vizual- ne zgodbe, kar ga je pripeljalo tudi v gledališče, kjer ustvarja hibrid med klasično gledališko fotografijo in konceptualnimi fotozgodbami. Leta 2021 je prejel priznanje Akademije za likovno umetnost in obliko- vanje Univerze v Ljubljani za pomembna umetniška dela na področju fotografije. BF Ob mednarodnem dnevu knjig za otroke in svetovnem dnevu knjig, ki ju praznuje- mo aprila, je v pritličju Mu- zeja novejše zgodovine Celje do 17 . junija na ogled manjša razstava Radi imamo knjige. Ob njej je zaživela tudi izme- njevalnica otroških knjig. Razstava je posvečena knji- gam iz zbirke Otroško življe- nje, ki je najbolj razgibana in najobsežnejša muzejska zbirka Otroškega muzeja Hermanov brlog. V vitrini je mogoče videti vse od starejših že rjavkastih otroških knjig do novejših knjig, ki jih otroci po- znajo in prebirajo danes. Na ogled so tudi mehke in kar- tonaste knjige za najmlajše. »Posebej izpostavljamo knjige za slepe in slabovidne otroke ter za gluhe in naglušne,« je povedala kustosinja Muzeja novejše zgodovine Celje Jo- žica Trateški. Razstavo dopolnjujta še iz- menjevalnica otroških knjig, kjer lahko otroci zamenjajo ali podarijo knjige, in plakat, na katerem je predstavljen po- men branja za otroke in je za- pisanih deset pravic bralcev. Slikanico prejeli po pošti V središču razstave je ena novejših muzejskih pridobi- tev – skoraj 140 let stara otro- ška slikanica z naslovom Aus dem Leben, ki jo je muzeju Pod žarometi 140 let stara otroška slikanica podarila družina Jerman iz Ljubljane. »Že ob koncu 19. stoletja, ko je bila natisnjena, je bila posebna, saj je giblji- va. Spodnji deli listov ima- jo papirnate jezičke, ki jih otroci lahko premikajo ter tako liki in ilustracije ›oživi- jo‹. Prepričani smo, da je bilo to v tistem času otrokom še posebej zanimivo in jim je še bolj približalo knjige ter lju- bezen do branja,« je povedala kustosinja. Osma izdaja knjige, ki je v muzejski zbirki, je napisana v gotici in je barvno ilustrirana. Natisnjena je bila okoli leta 1886 v Münchnu, muzej jo je prejel po pošti s sporočilom, da je družina na knjigo nale- tela v družinski knjižnici in je prepričana, da bo zanimiva popestritev muzejske zbirke. Častna gostja knjižnega sejma V teh dneh, ko praznuje- mo mednarodni dan knjig za otroke, je vsako leto v italijanski Bologni otroški knjižni sejem, na katerem se srečujejo in povezujejo av- torji otroških knjig, ilustra- torji, grafični oblikovalci, prevajalci, literarni agenti, založniki in prodajalci knjig. Letošnja častna država štiridnevnega Otroškega knjižnega sejma je bila Slo- venija. S tem je naša država na svetovnem zemljevidu še dodatno utrdila svoje mesto kot dežela bogate otroške in mladinske literarne ustvar- jalnosti ter izjemne ilustra- torske dediščine. SJ Kustosinja Jožica Trateški s skoraj 140 let staro slika- nico. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 15, 1 1. april 2024 NAŠA TEMA Kaj bo z nekoč priljubljenim dogajanjem v Petrovčah? Kako je s sejmi drugod po regiji? Kako pestro je bilo na jožefovo nekoč dogajanje v Petrovčah, zna povedati marsi- kateri Savinjčan. Ob cesti je bilo veliko avtomobilov, zvoki družabnega dogajanja so se razlegali daleč naokoli, zbral se je sam aktualni politični in kmetijski vrh. Jožefov sejem je bil ena od zgodnjepomladanskih prireditev, ki je odmevala da- leč naokrog. A prišla je korona. Po obdobju epidemije so se podobne prireditve vrnile, nekatere še močnejše in odmevnejše, Jožefov sejem ne. Kot se je kasneje izkazalo, je bila korona zgolj izgovor, da sejma ni bilo treba več organizirati. V resnici je namreč ta na pogorišče zgodovine – vsaj začasno, kot obljubljajo domačini – odšel zaradi fi nančnih težav kmetijske zadruge. Preverili smo, v ka- kšni kondiciji so podobni sejmi v naši regiji in kdo so njihovi organizatorji, a še prej nekaj vrstic namenimo petrovškemu Joževemu sejmu. Vse nas – predvsem Savinjčane – zanima, ali bo ta v Petrovčah še kdaj zaznamoval 19. marec. ŠPELA OŽIR O dolgi tradiciji sejmov in njihovi pomembni vlogi pričajo že imena krajev, gradov ali trgov; po svojih tr- žnih in sodnih dneh sta med drugim ime dobila tudi trg Podsreda in naselje Podčetrtek. Že na prehodu v 19. stoletje so sejmi in krošnjarjenje veljali za enega od osnovnih pogojev tržnega gospodarstva. Združili bodo moči Zaenkrat je načrt krajevne skupnosti takšen, da bodo pod krovno koordinacijo T uristične- ga društva Petrovče moči zdru- žili Krajevna skupnost Petrovče, vsa tamkajšnja društva z gasilci na čelu, Občina Žalec in tam- kajšnji zavod za kulturo šport in turizem ter drugi podporniki iz lokalnega gospodarstva. »Pri organizaciji Jožefovega sejma kot dela naše kulturne dedišči- ne moramo najprej ostati zvesti tradiciji. Sveti Jožef je zavetnik očetov, obrtnikov, delavcev in družin. Želimo, da to odraža tudi sejem. Prav tako mora kot dogodek imeti uporabno vlogo, koristiti ljudem. Seveda je nujno, da poskrbimo za var- nost in da bo dogodek ustrezno organiziran v skladu z vsemi zakonodajnimi zahtevami, po drugi strani si ne želimo pre- tirane sterilnosti, saj je že zdaj preveč dogodkov (in krajev), ki so v ihti modernizacije davno izgubili svoj smisel in dušo,« je še dodal Natek. Zadruga bi ga imela že letos S slednjim se strinjajo tudi v Občini Žalec, kjer si želijo, da bi se nadaljevala tradicija Jože- fovega sejma tako po obsegu kot pestrih sejemskih in obse- jemskih dejavnostih (tematske razstave, maša). »Menimo, da mora biti glavni organizator sejma Turistično društvo Pe- trovče, občina bi tako kot pri dosedanjih izvedbah sejma še bolj izdatno fi nančno in organizacijsko sodelovala,« so sporočili iz občine in dodali, da so za organizacijo potrebni prostori in zemljišče Kmetij- Mag. Hedvika Zdovc Tržni dan na Glavnem trgu leta 1911 Med najbolj obiskanimi so bili kramarski sejmi, ki so bili petkrat letno: med pepelnično sredo in velikonočno soboto, 15. junija, 21. julija, 21. oktobra in 30. novembra. Na njih je bila velika ponudba blaga. Cene v Celju niso smele biti previsoke določeni pogoji, kako so lahko sejme izvajali in kje so bili pro- stori za stojnice, priporočene pa so bile tudi cene izdelkov, ki niso smele biti previsoke. Kori- sti od sejmov je imela tudi ob- čina. Na sejmih so namreč po- birali stojnine, pred vstopom v mesto so kmetje, ki so na se- jem pripeljali izdelke, morali plačati še mitnino. Praviloma sejmi niso smeli biti v krajih, ki so bili manj kot dve uri hoje oddaljeni drug od drugega. »Na sejmih so lahko blago najprej prodajali samo kmetje, ki so spadali v okvir Mestne občine Celje. Po dveh, treh urah so lahko svoje izdelke in pridelke prodajali tudi kmetje iz okoliških občin. To so ime- li strogo ločeno,« je povedala Zdovčeva. Prav tako kmetje, ki so svoje izdelke prodajali na sejmih, teh niso smeli pro- dajati na poti do svoje stojnice. Na sejmih prav tako niso smeli prodajati alkohola. V primeru kršitev sejemskega reda je ob- čina izdajala globe. Nekoč in danes S pobiranjem stojnin so sej- mi v preteklosti pomembno polnili občinsko blagajno in močno pripomogli k razvoju obrti, industrije in živinoreje. Poleg gospodarskega pomena je bil obisk velik družabni do- godek, saj so nanje prihajali kupci in prodajalci od blizu in daleč ter tako poleg baran- tanja omogočili srečanje ljudi ter izmenjavo mnenj in izku- šenj. »Čeprav je bila na sejmih prepoved prodaje alkohola, so v Celju in na drugih trgih v okolici bile gostilne, kjer so se potem ljudje radi družili,« je povedala Zdovčeva. Zanimanje zanje upadlo Čeprav se je sejemska de- javnost ohranila vse do danes, nima več enakega pomena kot v preteklosti. »Moje mnenje je, da so v začetku zdajšnjega stoletja začeli sejmi počasi iz- gubljati pomen. V današnjem času ti nimajo več vloge sti- čišča ponudbe in povpraše- vanja, kar je zlasti posledica splošne globalizacije, spletne prodaje, nastanka velikih tr- govskih središč in podobno. Upadlo je zanimanje tako raz- stavljavcev kot kupcev,« je de- jala sogovornica. Kljub temu še naprej živijo gospodarske razstave, ki poleg ponudbe vedno bolj predstavljajo tudi priložnost za druženje in na- vezovanje poslovnih stikov. SJ, foto: osebni arhiv, arhiv ZAC Glavni organizator dose- danjih sejmov je bila nekoč ugledna in velika Kmetijska zadruga Petrovče, ki je zašla v fi nančne težave. Prodala je vsem dobro znan hmeljarski dom, kjer ima sicer še vedno svoj sedež. »Bistveno vlogo pri izvedbi Jožefovega sejma so prevzeli njeni zaposleni. Kmetijska zadruga ni več sposobna prevzeti dejavne vloge, njen klavrni epilog je žal zelo dobro sovpadal z zapiranjem družbe v času strahu pred virusom. Zadnji, tradicionalni, 31. sejem je tako bil leta 2019, od konca pandemičnih omejitev pa se trudimo, da bi ga spet obu- dili,« je pojasnil predsednik Krajevne skupnosti Petrovče Niko Natek, ki je glede po- novne obuditve sejemskega dogajanja zelo optimističen. »To je vedno prvi korak, da se karkoli premakne, in če sami ne bomo verjeli, nam ne more uspeti. Kakorkoli, pe- simizem je za strahopetne.« Bomo prihodnje leto spet priča sejemskemu vrvežu v Petrovčah? Na sejmih so prodajali živi- la, pridelke, kmetijsko opre- mo, stroje, orodja in drugo potrošniško blago. Šlo je za izmenjavo ponudbe in pov- praševanja. »Tedenski sejmi so bili zelo pomembni, saj so na eni strani omogočali okoliškemu kmečkem prebi- valstvu, da tja pripeljale svo- je pridelke, na drugi strani pa so meščanom omogočili možnost odkupa teh živil,« je povedala Hedvika Zdovc iz Zgodovinskega arhiva Ce- lje, ki je raziskovala sejme na Celjskem v 19. in prvi polovici 20. stoletja. Stroga pravila Sejmi so potekali na osno- vi sejemskih redov, ki so bili v celjski občini objavljeni od leta 1812 do 1939. V njih so bili Vsi si ga želijo, a Jožefovega sejma tudi letos ni bilo Vsi si ga želijo, a Jožefovega sejma tudi letos ni bilo Vsi si ga želijo, a Jožefovega sejma tudi letos ni bilo Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 15, 1 1. april 2024 NAŠA TEMA V Tabor na Šentjurski sejem Kako dobro se znajo zabavati v Taboru, zagotovo na- kazuje Šentjurski sejem. Da, prav ste prebrali. Tabor se je namreč dolga leta imenoval po zavetniku svetem Juriju in od tod tudi ime. Majhna lokalna skupnost z malo več kot 1.700 prebivalci vsako pomlad združi moči. V nedeljo, 21. aprila, bo v Taboru že 30. sejem. Glavno organizacijo pri tem prevzame Občina Tabor. Višja svetovalka Saša Zidanšek Obreza je pojasnila, da občinska uprava prve organizacijske dejavnosti začne že ta- koj po novem letu. »Pregledamo dokumentacijo prejšnjega leta in gradivo, ki je osnova za načrtovanje. Povežemo se z gasilskim društvom, ki v tistem letu prevzame soorganiza- cijo. Rezerviramo šotor in vse preostale stvari.« Na dan, ko je sejem, se najprej vsi zberejo pri maši, po kraju nato sledijo povorka, tekmovanje za naj talent, se- kaško tekmovanje, razstava živali in zabava do jutranjih ur. Vzporedno se predstavljajo domača društva, ki tako obogatijo dogajanje. ŠO Nekoč po živino, danes na druženje ske zadruge Petrovče, katerih lastnik je zdaj Mihael Jovan. »Če bo sedanji lastnik, ki je lahko tudi sam razstavljavec na sejmu, odstopil prostore in bo kmetijska zadruga z dose- danjimi izkušnjami glavnega organizatorja sejma dejavno sodelovala, lahko sejem leta 2025 ponovno izvedemo.« Da bi sejem lahko bil že le- tos, nam je zaupal direktor Kmetijske zadruge Petrovče Marko Gominšek. »Kmetijska zadruga Petrovče je že letos ustno predlagala Občini Žalec, da bi se sejem vrnil v Petrovče. A ni prejela odgovora. Če se bo organizacijski odbor strinjal, smo pripravljeni sodelovati pri organizaciji,« je povedal direk- tor kmetijske zadruge. Glede na javno dostopne podatke je njena izguba leta 2022 znaša- la 10 tisoč evrov, medtem ko OB ROBU Glavno besedo bo imela volja Spomladi z višjimi temperatura- mi ne oživi le narava, temveč tudi družabno življenje. Nekoč je bilo slednje bolj mali manj izključno povezano s sejmi, saj so bili ti ena redkih priložnosti za druženje. Da- nes je takšnih in drugačnih oblik dogajanja ogromno. Da je tista osnovna vloga lokalnih vaških sej- mov že zdavnaj preživeta, je bolj ali manj jasno vsem. Nekoč so bili pro- stor za prodajo, izmenjavo novic in seznanitev z novostmi. Vse te vloge je danes prevzel splet. Spodbudno je, da marsikje še vedno ohranjajo tradicijo lokalnih sejmov, ki so v veliki meri vezani na praznik tamkajšnjega vaškega zaveznika. Organizatorji z orga- nizacijo sejmov krepijo lokalno identiteto in povezanost med ljudmi. Če ob tem katero od društev, ki se vključi v soorganizacijo, zasluži še kakšen evro ali dva za posodo- bitev svoje opreme, je še toliko boljše. Vse to je veliko lažje v okoljih, kjer organizatorji ostajajo isti že več desetletij. Dobre prakse pri tej nalogi pa se prenašajo iz roda v rod. Pri Jožefovem sejmu je nekoliko drugače. Lokalna sku- pnost nikoli ni bila organizatorka, zato bi morala v ta projekt v takšni vlogi zagristi povsem na novo. Želja po Jožefovem sejmu je, pa bo tudi dovolj volje in moči za takšen organizacijski zalogaj? Predsednik Krajevne sku- pnosti Petrovče Niko Natek je glede ponovne obuditve se- jemskega dogajanja zelo optimističen. Kot pravi, je to vselej prvi korak, da se karkoli premakne. T udi sama verjamem, da bodo Petrovče na jožefovo prihodnje leto spet središče Savinjske doline in da se tam srečamo kot pred epidemijo. Se še spomnite, kako prijetno je bilo, ko ste v naši družbi vrteli kolo sreče Novega tednika in Radia Celje? ŠPELA OŽIR Del Šentjurskega sejma je tudi razstava malih živali. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Sejemski utrip, značilen za tradicionalno prireditev Praznik kozjanskega jabolka. (Foto: Andraž Purg) Sejmi imajo dolgo zgodo- vino tudi v številnih krajih Obsotelja in Kozjanskega. V občini Podčetrtek še vedno uspešno ohranjajo Lovren- čev in Jedrčev sejem. V ob- čini Kozje je po sejemskem utripu znana tradicionalna prireditev Praznik kozjan- skega jabolka. Domačini in obiskovalci se po domače do- brote ter po izdelke domače in umetnostne obrti že vrsto let radi odpravijo tudi na se- jem v sklopu Šentjurjevega. Tako kraj Podčetrtek kot tamkajšnji grad sta ime dobila po četrtku, dnevu v tednu, ko je bil tam tržni in sodni dan. Župan tamkajšnje občine Pe- ter Misja pravi, da sta bila še posebej pomembna dva sejma. Poseben čar je konec avgusta imel Lovrenčev sejem, poime- novan po zavetniku župnije. Ljudje so se takrat zbrali na velikem območju bencinske črpalke in mesta, kjer občina gradi podjetniški center, in tr- govali predvsem z živino. Zelo pomemben je bil tudi Jedrčev sejem 17. marca. tradicionalno organizira sejem. Na njem se je prvo leto pred- stavljalo osem razstavljavcev, po 15 letih pa so dosegli največ ponudnikov, kolikor jih lahko sprejme trg Podsreda, in sicer 150. Direktorica zavoda mag. Valerija Slemenšek je pove- dala, da na sejmu ne morejo sodelovati ponudniki s sladkor- no peno, pokovko, plastičnimi igračami in podobnimi izdelki. Dobrodošli so ponudniki sadja iz visokodebelnih sadovnjakov, ekološki ponudniki, kmetije s tradicionalnim kmetovanjem, nosilci blagovne znamke So- žitje-Kozjanski park ter vsi, ki hrano pridelujejo in predelujejo na naravi prijazen način. Sejem štirikrat na leto S kupčevanjem je bil že od nekdaj povezan tudi Zgornji trg v občini Šentjur. Stojnice so bile na sejemski dan postavljene od današnjega kulturnega doma vse do kostanjev pri glasbeni šoli. Danes sejemsko dejavnost štirikrat na leto obuja Razvoj- na agencija (RA) Kozjansko. Šentjurjev sejem, ki je največji tovrstni dogodek v občini, bo tokrat v soboto, 24. aprila. Or- ganizatorji tokrat pripravljajo že njegovo 32. izdajo. RA Kozjansko je na prizo- rišče Pod kostanji lani prvič umestila še Kul bazar, kjer so predstavniki različnih na- rodnih skupnosti predstavili svojo kulturo, umetnost in običaje ter dogodek Bučn’ce, ki je posvečen bučam in ponu- ja pestro ponudbo bučnic ter jedi iz buč. Omenjena javna ustanova v začetku decembra moči združi še z Župnijo Šen- tjur in na ploščadi pred cerkvijo sv. Jurija organizira Miklavžev sejem. TS »Organizacija Jožefovega sejma je ogromen organizacijski zalogaj, ki ga niti Krajevna skupnost Petrovče niti nobeno od lokalnih društev ne zmore samostojno prevzeti na svoja ramena,« je izpostavil Niko Natek. je bila čista poslovna izguba v nekaj letih prej veliko višja. Pre- dlani je prenesena čista izguba znašala nekaj več kot 350 tisoč evrov. Leta 2018 je bilo v zadru- gi zaposlenih 21 ljudi, predlani le še trije. Manj je več Občina je predlagala, da Kra- jevna skupnost Petrovče ime- nuje pripravljalni odbor. »Gle- de na znana dejstva trenutno zori ideja, da se znotraj lokalne skupnosti, ožjega dela Krajevne skupnosti Petrovče, povežejo vsa društva, gospodarstvo, zavodi, ustanove, številni po- samezniki, ki bi prednostno za ohranitev kulturne dediščine, tradicije kraja, predvsem pa sodelovanja in zdravega druže- nja lahko organizirali Jožefov sejem. Zavedamo se, da bi to predstavljalo precejšen izziv, kajti vse delo opravljamo pro- stovoljno po svojih najboljših zmožnostih,« je pojasnila pred- sednica Turističnega društva Petrovče Petra Slatinšek in do- dala, da vlogo Občine Žalec vi- dijo pri urejanju administrativ- nih in tehničnih zadev, v krovni organizaciji pa ne. »Smiselno bi bilo zastaviti koncept dogajanja in izvedbe sejma ter spremlja- jočih dogodkov na način, ki bi obiskovalcem, domačinom, razstavljavcem omogočal prije- tno, varno, zadovoljno ›bivanje‹ in dogajanje v Petrovčah s slo- ganom manj je več.« Foto: Andraž Purg, arhiv NT/TT »Pri izvedbi tako velike prireditve je treba zasledovati cilj, da se glavnina dela opravi prostovoljno, in preprečiti, da bi nekdo s sejmom imel le stroške, nekdo bi pa celo zaslužil,« so sporočili iz Občine Žalec. Direktorica Kozjanskega parka mag. Valerija Slemenšek je povedala, da na sejmu ne morejo sodelovati ponudniki s sladkorno peno, pokovko, plastičnimi igračami in podobnimi izdelki. Omenjeni sejem nosi ime po svetnici sv. Jedrt, ki so jo lju- dje povezovali s prebujanjem narave, bila je tudi zavetnica vrtnarjev. Gospodarsko in- teresno združenje Turizem Podčetrtek še danes organizi- ra oba omenjena sejma, pogoj za prodajalce je, da prodajajo izdelke slovenskega porekla. Misja je prepričan, da so za ljudi, čeprav imajo na voljo ponudbo številnih klasičnih, a tudi spletnih trgovin, tovr- stni dogodki še vedno zani- mivi. »Jedrčev sejem pri nas še vedno velja kot sejem, kjer so na voljo sadike in orodje za delo na vrtu. Oba sejma sta med obiskovalci priljubljena, saj tam srečajo svoje znan- ce, se z njimi pogovorijo, si privoščijo kakšno osvežitev, okrepčilo.« Sejem zaradi jabolka S tržnimi dnevi je povezan tudi nastanek kraja Podsreda v občini Kozje. Prav tedenski in kasneje letni sejmi so namreč trgovce in obrtnike spodbudi- li, da so se za stalno naselili v omenjenem trgu, ki je v virih neposredno omenjen od 14. stoletja. Podsreda je že vrsto let znana kot sedež Javnega zavoda Koz- janski park, ki upravlja tam- kajšnje zavarovano območje. Da bi omenjeni zavod ljudem približal svoje poslanstvo ob- nove visokodebelnih travniških sadovnjakov in pomen ohranja- nja tega življenjskega prosto- ra, je leta 2000 začel prirejati Praznik kozjanskega jabolka. Drugi konec tedna v oktobru že Kako živahno je trgovanje na celjskem Svinjskem sejmu, preberite na straneh 26-27. Ne SpReglejte Petrovče so pred epidemijo vsak 19. marec tako pokale po šivih. Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 15, 1 1. april 2024 NAŠA TEMA Kaj bo z nekoč priljubljenim dogajanjem v Petrovčah? Kako je s sejmi drugod po regiji? Kako pestro je bilo na jožefovo nekoč dogajanje v Petrovčah, zna povedati marsi- kateri Savinjčan. Ob cesti je bilo veliko avtomobilov, zvoki družabnega dogajanja so se razlegali daleč naokoli, zbral se je sam aktualni politični in kmetijski vrh. Jožefov sejem je bil ena od zgodnjepomladanskih prireditev, ki je odmevala da- leč naokrog. A prišla je korona. Po obdobju epidemije so se podobne prireditve vrnile, nekatere še močnejše in odmevnejše, Jožefov sejem ne. Kot se je kasneje izkazalo, je bila korona zgolj izgovor, da sejma ni bilo treba več organizirati. V resnici je namreč ta na pogorišče zgodovine – vsaj začasno, kot obljubljajo domačini – odšel zaradi fi nančnih težav kmetijske zadruge. Preverili smo, v ka- kšni kondiciji so podobni sejmi v naši regiji in kdo so njihovi organizatorji, a še prej nekaj vrstic namenimo petrovškemu Joževemu sejmu. Vse nas – predvsem Savinjčane – zanima, ali bo ta v Petrovčah še kdaj zaznamoval 19. marec. ŠPELA OŽIR O dolgi tradiciji sejmov in njihovi pomembni vlogi pričajo že imena krajev, gradov ali trgov; po svojih tr- žnih in sodnih dneh sta med drugim ime dobila tudi trg Podsreda in naselje Podčetrtek. Že na prehodu v 19. stoletje so sejmi in krošnjarjenje veljali za enega od osnovnih pogojev tržnega gospodarstva. Združili bodo moči Zaenkrat je načrt krajevne skupnosti takšen, da bodo pod krovno koordinacijo T uristične- ga društva Petrovče moči zdru- žili Krajevna skupnost Petrovče, vsa tamkajšnja društva z gasilci na čelu, Občina Žalec in tam- kajšnji zavod za kulturo šport in turizem ter drugi podporniki iz lokalnega gospodarstva. »Pri organizaciji Jožefovega sejma kot dela naše kulturne dedišči- ne moramo najprej ostati zvesti tradiciji. Sveti Jožef je zavetnik očetov, obrtnikov, delavcev in družin. Želimo, da to odraža tudi sejem. Prav tako mora kot dogodek imeti uporabno vlogo, koristiti ljudem. Seveda je nujno, da poskrbimo za var- nost in da bo dogodek ustrezno organiziran v skladu z vsemi zakonodajnimi zahtevami, po drugi strani si ne želimo pre- tirane sterilnosti, saj je že zdaj preveč dogodkov (in krajev), ki so v ihti modernizacije davno izgubili svoj smisel in dušo,« je še dodal Natek. Zadruga bi ga imela že letos S slednjim se strinjajo tudi v Občini Žalec, kjer si želijo, da bi se nadaljevala tradicija Jože- fovega sejma tako po obsegu kot pestrih sejemskih in obse- jemskih dejavnostih (tematske razstave, maša). »Menimo, da mora biti glavni organizator sejma Turistično društvo Pe- trovče, občina bi tako kot pri dosedanjih izvedbah sejma še bolj izdatno fi nančno in organizacijsko sodelovala,« so sporočili iz občine in dodali, da so za organizacijo potrebni prostori in zemljišče Kmetij- Mag. Hedvika Zdovc Tržni dan na Glavnem trgu leta 1911 Med najbolj obiskanimi so bili kramarski sejmi, ki so bili petkrat letno: med pepelnično sredo in velikonočno soboto, 15. junija, 21. julija, 21. oktobra in 30. novembra. Na njih je bila velika ponudba blaga. Cene v Celju niso smele biti previsoke določeni pogoji, kako so lahko sejme izvajali in kje so bili pro- stori za stojnice, priporočene pa so bile tudi cene izdelkov, ki niso smele biti previsoke. Kori- sti od sejmov je imela tudi ob- čina. Na sejmih so namreč po- birali stojnine, pred vstopom v mesto so kmetje, ki so na se- jem pripeljali izdelke, morali plačati še mitnino. Praviloma sejmi niso smeli biti v krajih, ki so bili manj kot dve uri hoje oddaljeni drug od drugega. »Na sejmih so lahko blago najprej prodajali samo kmetje, ki so spadali v okvir Mestne občine Celje. Po dveh, treh urah so lahko svoje izdelke in pridelke prodajali tudi kmetje iz okoliških občin. To so ime- li strogo ločeno,« je povedala Zdovčeva. Prav tako kmetje, ki so svoje izdelke prodajali na sejmih, teh niso smeli pro- dajati na poti do svoje stojnice. Na sejmih prav tako niso smeli prodajati alkohola. V primeru kršitev sejemskega reda je ob- čina izdajala globe. Nekoč in danes S pobiranjem stojnin so sej- mi v preteklosti pomembno polnili občinsko blagajno in močno pripomogli k razvoju obrti, industrije in živinoreje. Poleg gospodarskega pomena je bil obisk velik družabni do- godek, saj so nanje prihajali kupci in prodajalci od blizu in daleč ter tako poleg baran- tanja omogočili srečanje ljudi ter izmenjavo mnenj in izku- šenj. »Čeprav je bila na sejmih prepoved prodaje alkohola, so v Celju in na drugih trgih v okolici bile gostilne, kjer so se potem ljudje radi družili,« je povedala Zdovčeva. Zanimanje zanje upadlo Čeprav se je sejemska de- javnost ohranila vse do danes, nima več enakega pomena kot v preteklosti. »Moje mnenje je, da so v začetku zdajšnjega stoletja začeli sejmi počasi iz- gubljati pomen. V današnjem času ti nimajo več vloge sti- čišča ponudbe in povpraše- vanja, kar je zlasti posledica splošne globalizacije, spletne prodaje, nastanka velikih tr- govskih središč in podobno. Upadlo je zanimanje tako raz- stavljavcev kot kupcev,« je de- jala sogovornica. Kljub temu še naprej živijo gospodarske razstave, ki poleg ponudbe vedno bolj predstavljajo tudi priložnost za druženje in na- vezovanje poslovnih stikov. SJ, foto: osebni arhiv, arhiv ZAC Glavni organizator dose- danjih sejmov je bila nekoč ugledna in velika Kmetijska zadruga Petrovče, ki je zašla v fi nančne težave. Prodala je vsem dobro znan hmeljarski dom, kjer ima sicer še vedno svoj sedež. »Bistveno vlogo pri izvedbi Jožefovega sejma so prevzeli njeni zaposleni. Kmetijska zadruga ni več sposobna prevzeti dejavne vloge, njen klavrni epilog je žal zelo dobro sovpadal z zapiranjem družbe v času strahu pred virusom. Zadnji, tradicionalni, 31. sejem je tako bil leta 2019, od konca pandemičnih omejitev pa se trudimo, da bi ga spet obu- dili,« je pojasnil predsednik Krajevne skupnosti Petrovče Niko Natek, ki je glede po- novne obuditve sejemskega dogajanja zelo optimističen. »To je vedno prvi korak, da se karkoli premakne, in če sami ne bomo verjeli, nam ne more uspeti. Kakorkoli, pe- simizem je za strahopetne.« Bomo prihodnje leto spet priča sejemskemu vrvežu v Petrovčah? Na sejmih so prodajali živi- la, pridelke, kmetijsko opre- mo, stroje, orodja in drugo potrošniško blago. Šlo je za izmenjavo ponudbe in pov- praševanja. »Tedenski sejmi so bili zelo pomembni, saj so na eni strani omogočali okoliškemu kmečkem prebi- valstvu, da tja pripeljale svo- je pridelke, na drugi strani pa so meščanom omogočili možnost odkupa teh živil,« je povedala Hedvika Zdovc iz Zgodovinskega arhiva Ce- lje, ki je raziskovala sejme na Celjskem v 19. in prvi polovici 20. stoletja. Stroga pravila Sejmi so potekali na osno- vi sejemskih redov, ki so bili v celjski občini objavljeni od leta 1812 do 1939. V njih so bili Vsi si ga želijo, a Jožefovega sejma tudi letos ni bilo Vsi si ga želijo, a Jožefovega sejma tudi letos ni bilo Vsi si ga želijo, a Jožefovega sejma tudi letos ni bilo Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 15, 1 1. april 2024 NAŠA TEMA V Tabor na Šentjurski sejem Kako dobro se znajo zabavati v Taboru, zagotovo na- kazuje Šentjurski sejem. Da, prav ste prebrali. Tabor se je namreč dolga leta imenoval po zavetniku svetem Juriju in od tod tudi ime. Majhna lokalna skupnost z malo več kot 1.700 prebivalci vsako pomlad združi moči. V nedeljo, 21. aprila, bo v Taboru že 30. sejem. Glavno organizacijo pri tem prevzame Občina Tabor. Višja svetovalka Saša Zidanšek Obreza je pojasnila, da občinska uprava prve organizacijske dejavnosti začne že ta- koj po novem letu. »Pregledamo dokumentacijo prejšnjega leta in gradivo, ki je osnova za načrtovanje. Povežemo se z gasilskim društvom, ki v tistem letu prevzame soorganiza- cijo. Rezerviramo šotor in vse preostale stvari.« Na dan, ko je sejem, se najprej vsi zberejo pri maši, po kraju nato sledijo povorka, tekmovanje za naj talent, se- kaško tekmovanje, razstava živali in zabava do jutranjih ur. Vzporedno se predstavljajo domača društva, ki tako obogatijo dogajanje. ŠO Nekoč po živino, danes na druženje ske zadruge Petrovče, katerih lastnik je zdaj Mihael Jovan. »Če bo sedanji lastnik, ki je lahko tudi sam razstavljavec na sejmu, odstopil prostore in bo kmetijska zadruga z dose- danjimi izkušnjami glavnega organizatorja sejma dejavno sodelovala, lahko sejem leta 2025 ponovno izvedemo.« Da bi sejem lahko bil že le- tos, nam je zaupal direktor Kmetijske zadruge Petrovče Marko Gominšek. »Kmetijska zadruga Petrovče je že letos ustno predlagala Občini Žalec, da bi se sejem vrnil v Petrovče. A ni prejela odgovora. Če se bo organizacijski odbor strinjal, smo pripravljeni sodelovati pri organizaciji,« je povedal direk- tor kmetijske zadruge. Glede na javno dostopne podatke je njena izguba leta 2022 znaša- la 10 tisoč evrov, medtem ko OB ROBU Glavno besedo bo imela volja Spomladi z višjimi temperatura- mi ne oživi le narava, temveč tudi družabno življenje. Nekoč je bilo slednje bolj mali manj izključno povezano s sejmi, saj so bili ti ena redkih priložnosti za druženje. Da- nes je takšnih in drugačnih oblik dogajanja ogromno. Da je tista osnovna vloga lokalnih vaških sej- mov že zdavnaj preživeta, je bolj ali manj jasno vsem. Nekoč so bili pro- stor za prodajo, izmenjavo novic in seznanitev z novostmi. Vse te vloge je danes prevzel splet. Spodbudno je, da marsikje še vedno ohranjajo tradicijo lokalnih sejmov, ki so v veliki meri vezani na praznik tamkajšnjega vaškega zaveznika. Organizatorji z orga- nizacijo sejmov krepijo lokalno identiteto in povezanost med ljudmi. Če ob tem katero od društev, ki se vključi v soorganizacijo, zasluži še kakšen evro ali dva za posodo- bitev svoje opreme, je še toliko boljše. Vse to je veliko lažje v okoljih, kjer organizatorji ostajajo isti že več desetletij. Dobre prakse pri tej nalogi pa se prenašajo iz roda v rod. Pri Jožefovem sejmu je nekoliko drugače. Lokalna sku- pnost nikoli ni bila organizatorka, zato bi morala v ta projekt v takšni vlogi zagristi povsem na novo. Želja po Jožefovem sejmu je, pa bo tudi dovolj volje in moči za takšen organizacijski zalogaj? Predsednik Krajevne sku- pnosti Petrovče Niko Natek je glede ponovne obuditve se- jemskega dogajanja zelo optimističen. Kot pravi, je to vselej prvi korak, da se karkoli premakne. T udi sama verjamem, da bodo Petrovče na jožefovo prihodnje leto spet središče Savinjske doline in da se tam srečamo kot pred epidemijo. Se še spomnite, kako prijetno je bilo, ko ste v naši družbi vrteli kolo sreče Novega tednika in Radia Celje? ŠPELA OŽIR Del Šentjurskega sejma je tudi razstava malih živali. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Sejemski utrip, značilen za tradicionalno prireditev Praznik kozjanskega jabolka. (Foto: Andraž Purg) Sejmi imajo dolgo zgodo- vino tudi v številnih krajih Obsotelja in Kozjanskega. V občini Podčetrtek še vedno uspešno ohranjajo Lovren- čev in Jedrčev sejem. V ob- čini Kozje je po sejemskem utripu znana tradicionalna prireditev Praznik kozjan- skega jabolka. Domačini in obiskovalci se po domače do- brote ter po izdelke domače in umetnostne obrti že vrsto let radi odpravijo tudi na se- jem v sklopu Šentjurjevega. Tako kraj Podčetrtek kot tamkajšnji grad sta ime dobila po četrtku, dnevu v tednu, ko je bil tam tržni in sodni dan. Župan tamkajšnje občine Pe- ter Misja pravi, da sta bila še posebej pomembna dva sejma. Poseben čar je konec avgusta imel Lovrenčev sejem, poime- novan po zavetniku župnije. Ljudje so se takrat zbrali na velikem območju bencinske črpalke in mesta, kjer občina gradi podjetniški center, in tr- govali predvsem z živino. Zelo pomemben je bil tudi Jedrčev sejem 17. marca. tradicionalno organizira sejem. Na njem se je prvo leto pred- stavljalo osem razstavljavcev, po 15 letih pa so dosegli največ ponudnikov, kolikor jih lahko sprejme trg Podsreda, in sicer 150. Direktorica zavoda mag. Valerija Slemenšek je pove- dala, da na sejmu ne morejo sodelovati ponudniki s sladkor- no peno, pokovko, plastičnimi igračami in podobnimi izdelki. Dobrodošli so ponudniki sadja iz visokodebelnih sadovnjakov, ekološki ponudniki, kmetije s tradicionalnim kmetovanjem, nosilci blagovne znamke So- žitje-Kozjanski park ter vsi, ki hrano pridelujejo in predelujejo na naravi prijazen način. Sejem štirikrat na leto S kupčevanjem je bil že od nekdaj povezan tudi Zgornji trg v občini Šentjur. Stojnice so bile na sejemski dan postavljene od današnjega kulturnega doma vse do kostanjev pri glasbeni šoli. Danes sejemsko dejavnost štirikrat na leto obuja Razvoj- na agencija (RA) Kozjansko. Šentjurjev sejem, ki je največji tovrstni dogodek v občini, bo tokrat v soboto, 24. aprila. Or- ganizatorji tokrat pripravljajo že njegovo 32. izdajo. RA Kozjansko je na prizo- rišče Pod kostanji lani prvič umestila še Kul bazar, kjer so predstavniki različnih na- rodnih skupnosti predstavili svojo kulturo, umetnost in običaje ter dogodek Bučn’ce, ki je posvečen bučam in ponu- ja pestro ponudbo bučnic ter jedi iz buč. Omenjena javna ustanova v začetku decembra moči združi še z Župnijo Šen- tjur in na ploščadi pred cerkvijo sv. Jurija organizira Miklavžev sejem. TS »Organizacija Jožefovega sejma je ogromen organizacijski zalogaj, ki ga niti Krajevna skupnost Petrovče niti nobeno od lokalnih društev ne zmore samostojno prevzeti na svoja ramena,« je izpostavil Niko Natek. je bila čista poslovna izguba v nekaj letih prej veliko višja. Pre- dlani je prenesena čista izguba znašala nekaj več kot 350 tisoč evrov. Leta 2018 je bilo v zadru- gi zaposlenih 21 ljudi, predlani le še trije. Manj je več Občina je predlagala, da Kra- jevna skupnost Petrovče ime- nuje pripravljalni odbor. »Gle- de na znana dejstva trenutno zori ideja, da se znotraj lokalne skupnosti, ožjega dela Krajevne skupnosti Petrovče, povežejo vsa društva, gospodarstvo, zavodi, ustanove, številni po- samezniki, ki bi prednostno za ohranitev kulturne dediščine, tradicije kraja, predvsem pa sodelovanja in zdravega druže- nja lahko organizirali Jožefov sejem. Zavedamo se, da bi to predstavljalo precejšen izziv, kajti vse delo opravljamo pro- stovoljno po svojih najboljših zmožnostih,« je pojasnila pred- sednica Turističnega društva Petrovče Petra Slatinšek in do- dala, da vlogo Občine Žalec vi- dijo pri urejanju administrativ- nih in tehničnih zadev, v krovni organizaciji pa ne. »Smiselno bi bilo zastaviti koncept dogajanja in izvedbe sejma ter spremlja- jočih dogodkov na način, ki bi obiskovalcem, domačinom, razstavljavcem omogočal prije- tno, varno, zadovoljno ›bivanje‹ in dogajanje v Petrovčah s slo- ganom manj je več.« Foto: Andraž Purg, arhiv NT/TT »Pri izvedbi tako velike prireditve je treba zasledovati cilj, da se glavnina dela opravi prostovoljno, in preprečiti, da bi nekdo s sejmom imel le stroške, nekdo bi pa celo zaslužil,« so sporočili iz Občine Žalec. Direktorica Kozjanskega parka mag. Valerija Slemenšek je povedala, da na sejmu ne morejo sodelovati ponudniki s sladkorno peno, pokovko, plastičnimi igračami in podobnimi izdelki. Omenjeni sejem nosi ime po svetnici sv. Jedrt, ki so jo lju- dje povezovali s prebujanjem narave, bila je tudi zavetnica vrtnarjev. Gospodarsko in- teresno združenje Turizem Podčetrtek še danes organizi- ra oba omenjena sejma, pogoj za prodajalce je, da prodajajo izdelke slovenskega porekla. Misja je prepričan, da so za ljudi, čeprav imajo na voljo ponudbo številnih klasičnih, a tudi spletnih trgovin, tovr- stni dogodki še vedno zani- mivi. »Jedrčev sejem pri nas še vedno velja kot sejem, kjer so na voljo sadike in orodje za delo na vrtu. Oba sejma sta med obiskovalci priljubljena, saj tam srečajo svoje znan- ce, se z njimi pogovorijo, si privoščijo kakšno osvežitev, okrepčilo.« Sejem zaradi jabolka S tržnimi dnevi je povezan tudi nastanek kraja Podsreda v občini Kozje. Prav tedenski in kasneje letni sejmi so namreč trgovce in obrtnike spodbudi- li, da so se za stalno naselili v omenjenem trgu, ki je v virih neposredno omenjen od 14. stoletja. Podsreda je že vrsto let znana kot sedež Javnega zavoda Koz- janski park, ki upravlja tam- kajšnje zavarovano območje. Da bi omenjeni zavod ljudem približal svoje poslanstvo ob- nove visokodebelnih travniških sadovnjakov in pomen ohranja- nja tega življenjskega prosto- ra, je leta 2000 začel prirejati Praznik kozjanskega jabolka. Drugi konec tedna v oktobru že Kako živahno je trgovanje na celjskem Svinjskem sejmu, preberite na straneh 26-27. Ne SpReglejte Petrovče so pred epidemijo vsak 19. marec tako pokale po šivih. Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 15, 1 1. april 2024 KRONIKA Minili trije meseci od izteka roka Odločba ustavnega sodišča še naprej neuresničena V petek zvečer so celjski policisti v Trnovljah pri Ce- lju obravnavali prometno nesrečo s hujšimi poškod- bami. Motorist je zaradi vo- žnje preblizu desnemu robu vozišča padel in se huje po- škodoval. Visoke temperature in sončno vreme so na naše ce- ste privabili že veliko moto- ristov. A razmere na cesti še niso optimalne. Na začetku motoristične sezone je asfal- tna površina še vedno hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik, zaradi zime pa je lahko na vozišču veliko udarnih jam in peska od zimskega posi- pa. Poleg tega sposobnosti motoristov pri obvladovanju motornega kolesa najverje- tneje še niso na ravni lanskih. Varno na motorju Agencija za varnost pro- meta je v ponedeljek začela nacionalno preventivno akci- jo za večjo varnost voznikov enoslednih motornih vozil, ki bo trajala do 21. aprila. V tem času bodo policisti izva- jali poostrene nadzore, med drugim usmerjene v umir- janje hitrosti, nepravilno prehitevanje in psihofi zično stanje voznikov. Nadzore bodo policisti izvajali na ce- stnih odsekih, ki jih motoristi najpogosteje uporabljajo. Ob tem bodo tudi pregledovali ceste in na morebitne nepra- vilnosti opozorili vzdrževal- ce cest. Nedovoljen prehod državne meje Konec prejšnjega tedna so policisti Policijske uprave Celje obravnavali nedovoljene prehode državne meje. V petek zvečer so na Vranskem ustavili voznika osebne- ga vozila s poljskimi registrskimi oznakami, ki ga je vozil državljan Ukrajine. V vozilu je prevažal šest državljanov Sirije, ki so zapustili azilni dom. Policisti bodo voznika ka- zensko ovadili. Državljani Sirije so podali ponovno namero za mednarodno zaščito. Dan kasneje, v soboto zjutraj, so policisti v Trličnem v občini Rogatec izsledili 19 turških državljanov in enega državljana Afganistana, ki so na nedovoljen način prečkali državno mejo. Vseh dvajset je zaprosilo za mednarodno zaščito. Pretekli teden na Celjskem nekaj tatvin Policisti Policijske uprave Celje so od prejšnje srede obravnavali več tatvin v trgovinah. V ponedeljek so policisti v trgovini v Velenju obravnavali tatvino parfumov. Moški in ženska, oba srednjih let, sta ukradla več parfumov, vrednih približno dva tisoč evrov, s katerimi sta nato pobegnila iz trgovine. V Velenju so pre- tekli teden policisti obravnavali tudi tatvino prehrambenih izdelkov v trgovini, dvakrat so enake tatvine obravnavali tudi policisti v Celju. Višje temperature so na ceste zvabile veliko motoristov. Motoristi so ponovno na cestah Število umrlih motoristov in mopedistov pada V letu 2023 je bilo na slo- venskih cestah zabeleženih 1.220 prometnih nesreč z udeležbo motoristov in mope- distov. V teh prometnih nesre- čah je umrlo 11 voznikov, kar pomeni zmanjšanje za 21 od- stotkov glede na leto 2021. To je najnižje zabeleženo število umrlih voznikov enoslednih motornih vozil od uvedbe elektronske podatkovne baze prometnih nesreč v letu 1994. Vodja sektorja prometne policije v Generalni policij- ski upravi Ivan Kapun je po- udaril, da sta najpogostejša vzroka nesreč motoristov ne- prilagojena hitrost in nepra- vilna stran in smer vožnje. »V nesrečah, v katerih motoristi niso povzročitelji, izstopajo izsiljevanje prednosti vozni- kov drugih motornih vozil in nepravilna stran ter smer vožnje,« je povedal Kapun. Lani je kar v 82 odstotkih nesreč, v kateri je motorist umrl, ta nesrečo tudi pov- zročil. To je največ v zadnjem petletnem obdobju. Foto: Pexels Sodniki so prejšnjo sredo za eno uro ponovno protestno prekinili delo. Takrat je namreč minil 90. dan od izteka roka, ki ga je ustavno sodišče vladi in državnemu zboru (DZ) postavilo za odpravo kršitve materialne neodvisnosti sodnikov in načela delitve oblasti. Celjski sodniki so v izjavi za medije med drugim opozorili na pomen neodvisnega sodstva in delovanja pravne države. JANŽE FRIC Sodniki celjskega okrožne- ga sodišča, okrajnih sodišč na Celjskem in sodniki celj- skega delovnega sodišča so se v sredo protestno zbrali v Celju. Kot je povedala pred- sednica celjskega okrožnega sodišča Petra Giacomelli, je bil protest namenjen tudi temu, da javnosti približajo delo sodnikov. »Sodnica sem približno 16 let, od decembra 2018 sem tudi predsednica celjskega okrožnega sodišča. Ko vstopim v sodno dvorano, še vedno najprej pomislim na ljudi, čeprav se ukvarjam z gospodarsko-pravnimi zade- vami in s stečajnimi postop- ki,« je dejala Giacomellijeva. Izpostavila je, da sodniki ni- majo plačanih nadur in edina dodatka k plači sta za delov- no dobo in dežurstva. Veliko odprtih zadev Predsednica okrožnega so- dišča je povedala, da na sodi- šču rešujejo 1.300 kazenskih zadev, na področju preiskav imajo odprtih 500 zadev, v delu imajo 1.400 pravnih zadev, odprtih je skoraj 700 gospodarskih sporov in pri- bližno 500 družinskih zadev. Prav tako imajo odprtih več kot 600 insolvenčnih in sko- raj 1.200 zapuščenih zadev. Sodnica Okrožnega sodi- šča v Celju Tanja Dolar Bo- žič meni, da je neizpolnitev ustavne odločbe glede so- dniških plač zamajala vero v Slovenijo kot pravno državo, poleg tega vlada in DZ s tem resno ogrožata pravice vseh državljanov. »Neizpolnitev te ustavne odločbe povzroča od- visnost sodne veje oblasti od izvršilne zakonodaje, neodvi- snost sodstva pa je temeljna ustavna pravica vsakogar, ki potrebuje sodno varstvo,« meni Dolar Božičeva. Sodnice predstavile svoje delo Predsednica Okrajnega so- dišča v Celju Polona Kidrič, ki rešuje izvršilne in zapuščin- ske zadeve, je izpostavila, da so lani na celjskem okrajnem sodišču rešili več kot tisoč za- puščinskih zadev. Če v vsaki zadevi nastopata vsaj dva dediča, mnogokrat pa jih je bistveno več, to po njenih be- sedah pomeni, da so pomagali več kot dva tisoč ljudem. Sodnica celjskega okrožne- ga sodišča Marjana Topolo- vec Dolinšek je povedala, da je kazenska sodnica že 17 let, v tem času je sodila več kot stotim goljufom, roparjem in morilcem. »Si predstavljate, Predsednica celjskega okrožnega sodišča Petra Giacomelli je pove- dala, da imajo v celjskem okrožju veliko odprtih zadev. kako je morilcu zreti v oči, ko ga spoznaš za krivega in mu izrečeš 30 let zapora? To je moje delo. Nikoli ne pozabim izrazov na obrazu obtoženih in obrazov njihovih žrtev,« je svoje delo opisala Topolovec Dolinškova. Odločitev bo kmalu stara eno leto Ustavno sodišče je junija odločilo, da je ureditev plač sodnikov v neskladju z ustav- nima načeloma sodniške ne- odvisnosti in delitve oblasti, ter zakonodajalcu naložilo, naj neustavnost odpravi do 3. januarja, kar se ni zgodi- lo. Zato sodniki, predvsem člani Slovenskega sodniškega društva, od takrat pozivajo k uresničitvi ustavne odločbe. Foto: Andraž Purg Celjski sodniki in sodnice so pro- testno prekinili delo in predstavili svoja področja. Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 15, 1 1. april 2024 ŠPORT Celjanka Nataša Robnik, članica Kladivarja, je absolutna državna prvakinja v teku na 24 ur. To pomeni, da je bila boljša tudi od vseh moških. V enem dnevu je pretekla 228 kilometrov in 550 metrov, kar je nov državni rekord. »Pripravljala sem se malo drugače kot običajno. Očitno je bila spre- memba sestave treningov zelo dobra. Tokratnega teka sem se bala, ker mi 24-urni teki do zdaj niso uspeli tako, kot sem si želela. Bil je čudovit dan. Moja prednost je tudi, da imam rada toplo vreme. Največ težav sem imela med četrto in peto uro, potem me je vse prenehalo boleti in lahko sem se osredotočila le še na svoj ritem,« je razlagala izkušena Robnikova. Druga članica Kladivarja Klara Lukan je prav tako postavila nov državni rekord. V francoskem Valenci- ennesu je zmagala v cestnem teku na deset kilome- trov. Progo je pretekla v 31 minutah in 20 sekundah. Svoj državni rekord je izboljšala za 72 sekund. Ekipno prvenstvo Slovenije v krosu v Murski So- boti je bilo povsem v znamenju predstavnikov Atlet- skega društva Kladivar Celje, saj so tako njihovi člani kot članice postali ekipni zmagovalci. Posamične zmage so prispevali Vid Botolin, Maj Kunej, Hana Jost, Tia Tanja Živko, Matic Krašovec, Brina Cinger- sar Vogrin, Jure Slabšak, Neja Marinič Kuzman in Tjara Blažič. DŠ Že 27. so najboljši v velenjski občini rokometaši Tretjič zapovrstjo zmaga atleta Najboljša športnika v mestni občini Velenje je izbrala posebna komisija Športne zveze Velenje, v kateri so bili Matjaž Meža (predsednik), Rok Plankelj, Matjaž Cesar in Jože Ograjenšek. Odločili so se za Janjo Garnbret (Šaleški alpinistični odsek Velenje) in Dina Subašića (Atletski klub Velenje). DEAN ŠUSTER Najboljšo ekipo je imel Rokometni klub Gorenje Velenje. Dino in Janja Dino Subašić je lani v skoku v daljino, svoji pa- radni disciplini, zmagal na državnem prvenstvu v Vele- nju. Bil je član štafete v teku na 4x100 metrov, ki je bila najboljša na slovenskem prvenstvu v Novem mestu. Tekmoval je tudi v trosko- ku, kjer je osvojil četrto me- sto na atletskem pokalu in ekipnem državnem prven- stvu. Atletski klub Velenje je nadaljeval s prevlado pri izbiri najboljšega športnika. Subašić je bil namreč naj- boljši že v letu 2021, leto kasneje je bil izbran meta- lec kopja Filip Dominković. Svetovna in olimpijska prva- kinja v športnem plezanju Janja Garnbret je tudi lani nanizala veliko vrhunskih rezultatov. Na svetovnem prvenstvu v Bernu je Koro- šica osvojila zlato medaljo v kombinaciji, ki ji je prinesla vstopnico za letošnje olim- pijske igre v Parizu. Na tem prvenstvu je bila zlata tudi v balvanskem plezanju in srebrna v težavnosti. Odlič- ne rezultate je dosegala tudi na tekmah svetovnega po- kala, saj je zmagala v Inns- brucku, Villarsu in Kopru. Rokometaši popolni vladarji Moštvo Rokometnega klu- ba Gorenje Velenje je lani osvojilo drugo mesto v 1. slovenski ligi. Varovanci tre- nerja Zorana Jovičića so se uvrstili v četrtfinale evrop- skega pokala. Že 22. zapovr- stjo so najboljši v velenjski občini. Vse kaže, da bodo uspeh ponovili tudi nasle- dnje leto, saj se jim obeta osvojitev naslova državnih prvakov. Športnica invalidka Dino Subašić (Foto: Peter Kastelic) Mojstrice neodbojne žoge iz Celja Igralke Ženskega nogome- tnega kluba Celje so državne prvakinje v futsalu postale četrtič zapovrstjo. Finalno serijo so proti Ko- šani dobile s 3 : 0 v zmagah. V soboto so bile v Kajuhovi dvorani boljše s 7 : 2 in zače- lo se je njihovo slavje skupaj z navijači. Kapetanka Sergeja Kos je bila udeležena pri vseh lovorikah, zato si je lahko pri- voščila »penečo osvežitev« za mladega trenerja Blaža Ada- miča. Pri tem so ji pomagale Tjaša Alegro (mamica dveh sinov je končala športno pot), Ines Ermenc, Tjaša Močnik, Hana Fideršek, Deja Adamič, Zoja Kramer, Vanesa Kozina, Anja Ložar, Nika Trdan, Vanja Tanšek, Iza Zorenč, Patricija Ham in Urška Kepa. DŠ Velika steklenica penine je bila v rokah Sergeje Kos. V naslednji številki bomo objavili reportažo o šestkratnih državnih prvakinjah. (Foto: Andraž Purg) Le še šest tekem Nogometaši Celja imajo ob tekmi več še naprej 10 točk prednosti pred Olim- pijo na lestvici 1. sloven- ske lige. Ljubljančani so z veliko težavami zmagali v Rogaški Slatini, Celjani pa zlahka v Murski Soboti. Toda povedli so gostitelji, ki so prekinili celjski juriš s protinapadom. Z izjemno natančnim strelom z raz- dalje ga je zaključil Robert Čakš iz Šmarja pri Jelšah, ki je v kadetski konkurenci »zabijal« za NK Celje. Go- stje so se odzvali odlično. 15 minut kasneje je namreč izenačil Žan Karničnik, ki mu je uspelo izvesti zahte- ven udarec. Sledili sta dve podaji Denisa Popovića na glavi Damjana Vukliševića (42.) in Aljoše Matka (49.). Uvod je spominjal na zadnji obračun z Aluminijem z ve- liko premočjo in s končnim neodločenim rezultatom. Je kapetan pomislil, da se lahko pripeti kaj podob- nega? »Ne, niti malo me ni bilo strah. O tem smo se pogovarjali v slačilnici. Vsi smo imeli dober občutek že med ogrevanjem. Nikogar ni zajela panika po preje- tem golu. Še naprej smo nizali napade in preobrnili rezultat. Soigralci so se stri- njali z menoj glede Alumi- nija. Imeli smo ogromno priložnosti, a prevladoval je čuden občutek. V Murski Soboti je bilo povsem dru- gače,« je poudaril »Pope«, ki je dodal, da bo gostova- nje v Rogaški Slatini zelo neugodno, saj so domačini najuspešnejši v letošnjem delu lige. Ko so vsi čakali, da so- dnik zapiska in bo tekme konec, se je pogled vseh usmeril na sredino igrišča, kjer žoge ni bilo. Tam je Luka Menalo odrinil doma- čega igralca. Leard Sadriu je padel teatralno. Menalo se ni pomiril. Vsi so se spra- ševali, kaj se je zgodilo. Ka- sneje je bilo jasno, da je bil Menalo žrtev hude žaljivke oziroma izzivalne zbadljiv- ke. Toda kaj je nogometaš Mure rekel Menalu, tega na novinarski konferenci NK Celje nismo izvedeli. Predsednik Sindikata pro- fesionalnih nogometašev Slovenije Dejan Stefanović je dejal, da sta Menalo in njegova izbranka že dru- gič doživela družinsko tra- gedijo. Zato je bil izbruh povsem razumljiv. Ni pa opravičljiv, so dejali tudi soigralci. DŠ Izidi 29. kroga 1. SNL: Aluminij – Maribor 0 : 2, Rogaška – Olimpija 2 : 3, Kalcer – Koper 1 : 1, Mura – Celje 1 : 3 in Bravo – Domžale 1 : 3. Slatinčane je doletel najslabši možen razplet žreba polfinalnih parov slovenskega pokala. 24. aprila bodo namreč gostovali v Murski Soboti pri Muri, drugi par pa je drugoligaški, Gorica – Beltinci. Kapetan Denis Popović je med vodenjem igre nenehno priganjal soigralce k odkrivanju in hitremu tekanju. (Foto: Andraž Purg) LESTVICA 1. SNL CELJE 29 20 6 3 64:24 66 OLIMPIJA 28 16 8 4 57:35 56 MARIBOR 29 15 7 7 54:29 52 BRAVO 29 11 9 9 36:36 42 KOPER 28 10 8 10 41:40 38 MURA 30 9 7 14 34:49 34 DOMŽALE 28 10 2 16 41:48 32 ROGAŠKA 29 8 5 16 30:51 29 ALUMINIJ 29 7 5 17 28:55 26 KALCER 29 6 7 16 25:43 25 leta je Diandra Bekčić (Ka- rate klub Velenje), športnik invalid leta pa Gorazd Fran- ček Tiršek (Strelsko društvo Mrož Velenje). V različnih kategorijah so bili nagrajeni mlajši športniki: Sara Navo- dnik (Triatlon klub Velenje), Lovro Črep (Šaleški alpini- stični odsek), Tonja Berlo- žnik, Gašper Glušič. Najya Hana Jukić in Miha Princl (vsi Plavalni klub Velenje). Priznanje za življenjsko delo je prejel Jožef Ograjenšek. Član Smučarskoskakalnega kluba Velenje je od leta 1981. Dolga leta je opravljal delo sekretarja in predsednika strokovnega sveta. Zdaj je član upravnega odbora klu- ba. Mestna občina Velenje je v proračunu za leto 2024 za podporo in razvoj športa zagotovila 3.769.799 evrov. Po dolgem dnevu Nataša boljša tudi od moških Po 24-urnem naporu je Nataša Robnik dejala, da tekaških copat ne bo obula teden dni. (Foto: An- draž Purg) Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 15, 1 1. april 2024 ŠPORT Za Fotre tudi dva očeta s sinovoma in rokometni olimpijec Luka Žvižej … Tri celjska moštva tekmovala na 3. Celjskem ploščku Drugič zapovrstjo je bil turnir za ljubitelje hokeja tik pred velikonočnimi prazniki oziroma že med nji- hovim trajanjem. Druženja na ledu se ne udeležujejo le veterani, ampak tudi tisti, ki so nedavno končali športno pot. DEAN ŠUSTER Tudi zato je bila kakovost hokeja na dvodnevnem tur- nirju na visoki ravni. Slab izkoristek HK Celje … Turnirja se je udeležilo šest ekip. Šesta je bila HD Fotri (Celje) in peta HK Bo- hinj. V celjski ekipi je bil eden najboljših rokometašev slo- venske reprezentance doslej Luka Žvižej. Igrali sta tudi dve navezi oče-sin, Franjo in Jakob Dolenc ter Aleksan- der in Martin Steblovnik. Za tretje mesto sta se pomerili moštvi HK Mafi a Jesenice in HK Celje. S 5 : 2 so bili boljši Gorenjci. Domača ekipa ni uspela izkoristiti številnih priložnosti, ki jih je pripra- vil trener članskega moštva Celja Gal Koren. Poleg njega so bili v ekipi še Miran Lo- vrek, Boštjan Kastelic, Mark Sever, Anže Ropret, Tomaž Felicijan, Boštjan Verstovšek, Daniel Glumac, Miha Merci- na, Primož Kozovinc, Domen Vidic, Jaka Gajšek in Domen Ramšak. Poiskati ustreznejši datum Finale je bil štajerski. Lisjaki iz Maribora so po precej ize- načeni tekmi z 2 : 0 slavili pro- budnik in organizator turnirja Boštjan Kastelic letos ni sodil, temveč je celo igral. »Bole« je dosegel dva gola. Ob primer- nejšem datumu turnirja se bodo turnirja udeležile tudi hrvaške in avstrijske ekipe. Zaradi obremenjenosti celjske ledene dvorane morda to, žal, ne bo možno. Foto: Nik Jarh ti ekipi Ledeni Celjski grofje. Zanjo so nastopili: Matic Zu- panc, Jure Zupanc, Rok Man- freda, Matija Močnik, Rok Filipović, Filip Jeram, Nace Pešak, Mitja Muhič, Dejan Kostanjšek, Rok Klavžar, Žiga Hohnjec, Jure Gajšek, Žan Ža- ler, Timi Jeram, Jaka Bratec in Mitja Žaler. Najboljši strelec turnirja je bil Mitja Sotlar, za najboljšega vratarja je bil iz- bran prav tako član Lisjakov Famy Conde (sin uveljavljene- ga novinarja RTV Slovenija Se- kuja). Nagrado za fair-play so prejeli Jeseničani. Glavni po- Boštjan Kastelic »Bole« je dokazal, da hokejskega znanja zlepa ne pozabiš. Gal Koren (s ploščkom) in Luka Žvižej Zmagovalca dvoboja med Ledenimi Celjskimi grofi in Bohinjci so odločili dodatni streli oziroma Jure Gajšek. »Čudežni razpršilec« je po poškodbi blagodejno deloval tudi na celjske- ga odvetnika Boštjana Verstovška. Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 15, 1 1. april 2024 ŠPORT Pogovor s predsednikom Hokejskega kluba RST Pellet Celje Vidom Valenčakom »Razpustitev članskega moštva bi imela dolgotrajne posledice« Prejšnji teden v sredo se je končala sezona tudi za Hokejski klub RST Pellet Celje. Kot zadnja je v konč- nici igrala selekcija U15 in osvojila četrto mesto v državi po zmagi nad Jesenicami. DEAN ŠUSTER Člansko moštvo je bilo drugič zapovrstjo tretje v slo- venski ligi. O dosežkih v tej sezoni in o perečih težavah je spregovoril predsednik celjskega kluba Vid Valen- čak. Ste že »preboleli« izid tekme zadnjega kroga v rednem delu med Olimpijo in Jesenicami, ki vam je od- nesel največji uspeh, prvo uvrstitev v finale? Ljubljan - čani so namreč kasneje v fi- nalu z »metlo« (4 : 0 v zma- gah) odpravili Jeseničane. Na žalost se razplet tokrat res ni obrnil nam v prid. Bili smo odvisni od drugih rezul- tatov in moramo na koncu športno čestitati državnim prvakom iz Hokejskega kluba Slovenske železnice Olimpija in finalistom iz Hokejskega drsalnega društva Sij Acroni Jesenice. Smo jo pa v sezoni večkrat zagodli enim in dru- gim, tako da smo lahko po- nosni in zadovoljni s tretjim mestom v državi. Vaše člansko moštvo je bilo novinec v Alpski ligi in ni bilo prav daleč do uvrsti- tve v končnico v kvalifikacij - ski skupini. Kakšna je vaša ocena nastopov v mednaro- dni regionalni ligi? Res nam je do uvrstitve v končnico zmanjkala ena zmaga. Po opravljeni analizi ugotavljamo, da smo točke iz- gubljali predvsem v začetku sezone, ko smo plačali davek zaradi neizkušenosti. Veseli nas, da se je ekipa iz kroga v krog izboljševala, kar pomeni, da so naši mladi igralci napre- dovali in je pred njimi še sve- tla prihodnost. Tudi na delo članskega moštva je zelo vplivala avgu- stovska poplava, na kar smo morda že kar pozabili. Kate- re so bile posledice za nekaj časa neuporabne dvorane? Pred začetkom tekmovanja v Alpski ligi smo nameravali izkoristiti pripravljalno ob- dobje za dodatne treninge in uigravanje mlade, neizkušene »Pogrešamo večjo podporo lokalnih podjetij, saj se je treba zavedati, da s podporo Hokejskemu klubu Celje podpremo predvsem 120 otrok in mladostnikov, ki trenirajo v našem klubu.« Vid Valenčak (Foto: Andraž Purg) ekipe. Žal nam je avgustovska poplava odnesla ključni del priprav in izgubili smo ogro- mno treningov, saj je bila se- litev po dvoranah v Sloveniji in tujini le zasilna rešitev. Ver- jetno gre tudi temu pripisati slab začetek sezone. Nekajkrat ste izpostavili, da finančno stanje v klubu ni rožnato. Kdo vam je po- magal? Žal se nam finančne težave vlečejo že od lanske poplave, ko smo ogromno sredstev vlo- žili v nakup najnujnejše opre- me in treninge članske ekipe v tujini ter drugod po Sloveniji. Z zakasnitvijo smo sicer preje- li manjšo pomoč Mestne obči- ne Celje in donatorjev, a to ni pokrilo niti polovice s poplavo nastalih stroškov. Predvsem smo razočarani nad izostan- kom pomoči Olimpijskega ko- miteja Slovenije, ki je obljubil pomoč vsem društvom, ki so v poplavi utrpela škodo. Kako gledate na bližnjo prihodnost, na naslednjo sezono? Soočamo se s primanjklja- jem iz pretekle sezone, ki znaša približno 50 tisoč evrov. Težko je pozitivno razmišlja- ti o naslednji sezoni v Alpski ligi. Pogrešamo večjo podpo- ro lokalnih podjetij, saj se je treba zavedati, da s podporo Hokejskemu klubu Celje pod- premo predvsem 120 otrok in mladostnikov, ki trenirajo v našem klubu. Opažamo, da je naš trud precej bolj cenjen drugod po Sloveniji in v tujini, kjer nam vsi priznavajo dobro delo. Tako naša dva največja pokrovitelja prihajata iz Lju- bljane in tujine, a to bo pre- malo za obstoj vrhunskega hokeja v Celju. Kje iščete rešitve? Ostajamo pozitivni in gra- dimo na dobrih stvareh. Ho- kej je vedno bolj prepozna- ven v Celju in nekajkrat v sezoni je bila dvorana polna. Ljudje imajo radi ta hiter in privlačen šport. To je vseka- kor dobra popotnica pri raz- govorih s pokrovitelji. Upamo na zadostno podporo, ki nam bo omogočila sodelovanje v Alpski ligi tudi v prihodnji sezoni. Finančne zahteve lige so neizprosne in če v prihodnjih dveh mesecih ne bomo zagotovili potrebnega proračuna, se bomo morali žal tekmovanju odpovedati in razpustiti člansko moštvo, kar bo imelo zelo slab vpliv na mlajše selekcije, saj mno- go otrok ne bo več videlo pra- ve možnosti za napredovanje v hokeju. Dve celjski ekipi, HK Celje v modrih dresih in HD Fotri v belih Ledeni Celjski gro- fje v rumenih dresih pred tekmo z ekipo HK Bohinj Lisjaki iz Maribora, zmagoval- ci turnirja, v belih dresih, v črnih pa Jeseničani Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 15, 1 1. april 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 11. 4. 10.00 do 19.30 Na zvezdi Celje praznuje Dogodek ob Prazniku Mestne občine Celje 11.00 Tehnopark Celje Znanost v gledališču: Neustrašna raziskovalka Marie Curie in radioaktivnost Predstava 16.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Otroci najlepše dišijo Baletna predstava GŠ Risto Savin Žalec 18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje V hudičevi luknji Javno vodstvo po razstavi umetnice Keiko Miyazaki 18.00 Dom kulture Velenje Velenjski plesni oder 2024 Območna revija plesnih skupin 18.00 Glasbena šola Slovenske Konjice Trio Plamen Koncert v okviru Zmajčkovega abonmaja 19.30 Kulturni center Laško Skupina Chicas Koncert 19.30 Glasbena šola Velenje Mladi ustvarjalci Tradicionalni nastop učencev GŠ Velenje in Umetniške gimnazije Velenje z lastnimi skladbami in koreografijami 20.30 Max klub Velenje Hornet: Reminiscing Abonma Max Klub jazz festival in izven PETEK, 12. 4. 10.00, 13.00 in 16.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Revija pihalnih orkestrov in slovenskih glasbenih šol Vstop prost 16.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Brest Lenarčič, klavir Zaključni recital dijakov 4. letnika Umetniške gimnazije, glasbene smeri 16.00 in 18.30 Večnamenska dvorana POŠ Blagovna Mi smo pomlad Območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov 18.00 Likovni salon Celje Gibljive slike Javno vodstvo po razstavi z avtorjem Jako Babnikom 18.00 Gledališče Celje Tibor Hrs Pandur: Pet kraljev Abonma Premiera in izven 18.00 Knjižnica Radeče Ludvik Pernišek, misijonar med Indijanci Predstavitev knjige 19.00 Kulturni dom Vojnik Moški pevski zbor KUD France Prešeren Vojnik Letni koncert ljudskih in umetnih pesmi 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Mate Bekavec & FB Banda Koncertni cikel pri Didiju 19.00 eMCe plac Velenje Dimitrije Petrović: Zgodbe eMCeja v stripu Odprtje razstave SOBOTA, 13. 4. 11.00 in 17.00 Kulturni center Laško Zavrtimo se Območna plesna revija 18.00 Gledališče Celje Tibor Hrs Pandur: Pet kraljev Abonma Sobota večerni in izven 19.00 Cmereška gorca, Pristava pri Mestinju Sofijin koncertni abonma: Karmen Pečar Kotnik, Eva-Nina Kozmus in Mojca Zlobko Vajgl Odhod iz Žalca ob 17.30 19.00 Kulturni center Rogaška Slatina To nam je pri srcu Koncert Ženskega pevskega društva Rosana z gosti 19.15 Cerkev sv. Jurija Šentjur MoPZ skladateljev Ipavcev Šentjur z gosti Letni koncert 20.00 Kulturni dom Šentvid pri Planini Ob 55-letnici MoPZ Planina pri Sevnici Slavnostni koncert NEDELJA, 14. 4. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Voden ogled razstave o Celjanki Almi M. Karlin Razstava osvetljuje njeno življenje in delo 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Pihalni orkester Šentjur Pomladni koncert 18.00 Dom kulture Velenje Burundanga Komedija Gledališča Velenje, Nedeljski abonma in izven 18.30 Cerkev Device Marije Vojnik Koncert Zarja pomladi Oktet In spiritu Vojnik z gosti PONEDELJEK, 15. 4. 10.00 Avla občine Tabor Slikarska dela umetnice Julijane Juhart Odprtje razstave 17.30 Celjski dom Tretjih deset let Praznovanje 30. obletnice delovanja UTŽO z gostom Borutom Pahorjem, ki bo predstavil svojo knjigo Zmaga je začetek, ter pevko Nuško Drašček 19.30 Kulturni center Laško Sosedje Komedija, gostuje: Mestno gledališče ljubljansko TOREK, 16. 4. 16.00 Kulturni center Rogaška Slatina Revija otroških in mladinskih pevskih zborov 17.00 in 19.00 Dom kulture Velenje Sneguljčica in sedem palčkov Baletna predstava učencev oddelka za balet GŠ Velenje 18.00 Osrednja knjižnica Celje 50 let Tedna domačega filma v Celju Z vami bodo Jože Volfand, Branko Stramejčič in Samo Seničar SREDA, 17. 4. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Boštjan želi spremeniti svet Gledališka predstava v izvedbi dijakov in dijakinj 3. letnika predšolske vzgoje GCC 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Pomladna sanjarjenja Koncert šolske pevske skupine 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Šentjurjevo 2024: Mesto prznuje – Slavnostna akademija Mestne skupnosti Šentjur Predstava: Perica in Robi šov, gost: Vokalna skupina 7 de’ci; vstop prost 19.30 Avla Doma II. Slovenskega tabora Žalec Noč knjige Koncert ob soju sveč s ščepcem poezije Druge prireditve ČETRTEK, 11. 4. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Herman Lisjak v soju celjskih zvezd Hermanova otroška ustvarjalnica ob Prazniku Mestne občine Celje; za skupine 10.00 Hiša sadeži družbe Žalec Gledališka delavnica za otroke in družine Z vami bo Medeja Mahnič 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Pogovorno popoldne: Ana Praznik Podelili bodo priznanja vsem sodelujočim v ŠOK-u 17.30 Knjižnica Laško Kata Laštro: Zeliščna abeceda Nabiralni sprehod s spoznavanjem zdravilnih zelišč in delavnico v knjižnici 19.00 Občinska knjižnica Prebold Damanhur, 8. čudo sveta Potopisno predavanje; z vami bosta Stanislava Martinšek Murgelj in Mateja Gorič 19.19. Mestna knjižnica Celje Slovenska Jakobova pot Predavala bo Valerija Jakop PETEK, 12. 4. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Moja prva arheološka najdba Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku; za skupine 11.00 Tehnopark Celje Festival robotike in UI, ki združuje gospodarstvo, znanost, umetnost in izobraževanje 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Pa ki ti živiš? Delavnica o stanovanjski problematiki za mlade v Celju 19.00 Mladinski center Žalec Duo Florei Kavarniški večer SOBOTA, 13. 4. 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 9.00 do 12.00 Knjižnica Šentjur Lego delavnica: Robotika za otroke 10.00 MC Šmartno ob Paki Delavnica z zelišči in glino za otroke 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Pletarska delavnica Pletenje zapestnice iz ličja z Vido Antolinc 15.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec Kuhanje vrbovega šibja in peka žulik NEDELJA, 14. 4. 8.30 Zbor pri gasilskem domu Kasaze Liboje Pohod spomina za umrlimi planinci PONEDELJEK, 15. 4. 13.00 do 20.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Vsak teden od ponedeljka do četrtka: pomoč pri učenju in šolskih dejavnostih, družabne in športen igre, aktivnosti na prostem 17.00 Občinska knjižnica Žalec Pravljično druženje knjižnice s Sožitjem 17.00 Hiša generacij Laško Odprtje klekljarske razstave skupine Kitice 17.00 Knjižnica Velenje Dinozaver iz pradavnine Otroška ustvarjalna delavnica 19.00 Sejna soba občine Tabor Cvetje za poletje Predavanje TOREK, 16. 4. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Obarvajmo preteklost – fosili Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku; za skupine 17.00 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Kako s kristali okrepiti svoje zdravje 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta: Svetovni dan klasičnega slikarstva Ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Celjski dom O pomočeh in ozdravitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Gröninga Uvodno predavanje za mlade 18.00 Kulturni center Laško Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo 18.00 Sejna soba občine Tabor Sicilija Potopisno predavanje SREDA, 17. 4. 18.00 Mestna občina Celje Uvodno predavanje: Bruno Gröning 19.00 MC Šmartno ob Paki Zadovoljna in iskriva Vadba za ženske Dobrodelne prireditve TOREK, 16. 4. 18.00 Restavracija Etra Celje Zrcalo gora Večer z vrhunskim alpinistom Lukom Lindičem, dobitnikom naziva Zlati cepin; vstopnine ni, prostovoljni prispevki bodo namenjeni v dobrodelne namene. Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofija: »Prevzeto v zaščito« Po- skus rekonstrukcije provenien- ce predmetov na primeru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Po- krajinskega muzeja Celje, Avgust Friderik Seebacher (1887–1940), celjski slikar, grafik in veduist; do junija 2024. Muzej novejše zgodovine Celje: Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku; do 31¸. 8.; Dunajska so- cialna gradnja; do 14. 4.; spletne razstave: Biti ženska v času ko- rone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Galerija sodobne umetnosti Ce- lje: večmedijska razstava japon- ske umetnice Keiko Miyazaki V hudičevi luknji; do 28. 4. Zgodovinski arhiv Celje: razsta- va Je bilo v Celju dovolj mostov?; do nadaljnjega Likovni salon Celje: razstava Gi- bljive slike, avtorja Jaka Babnika; do 14. 4. Krekov trg Celje: razstava na prosten Na vroči strani Alp; do 15. 5. Knjižnica Šentjur: Pisani svet metuljev, fotografska razstava Kozjanskega parka; do 30. 4. Mestna galerija Kulturnega centra Rogaška Slatina: Vzpore- dne dimenzije – nevidni svetovi, likovna razstava Rafaela Zupan- ca-Rafa; do 28. 4. Anina galerija Rogaška Slatina: Potovanja, slike, slikarska razsta- va Stojana Milanova; do 5. 5. Dvorec Strmol Rogatec: razstava Umetniška dela Monike in Ro- berta Podpečan; do 11. 6. Dom kulture Velenje: fotograf- ska razstava Podobe Doma kul- ture Velenje; do maja 2024 Galerija Velenje: Peter Giodani, Gold Rush/a lucid daydream, fo- tografska razstava; do 11. 5. Muzej na Velenjskem gradu: Velenjski grad: Goreti Gorenje, razstava o Ivanu Atelšku, gospo- darstveniku in očetu Gorenja, do 31. 5.; Rondela Velenjskega gra- du: Igre moje mladosti, gostujoča razstava Goriškega muzeja; do oktobra; Atrij Velenjskega gradu: Šaleška planinska pot, razstava ob 50. obletnici Šaleške planin- ske poti; do 12. 4. Podhod Pošta: Vitezi Kacen- štajnski: Iz Šaleške doline do Berlina in Firenc ter nazaj, gostu- joča razstava Borisa Hajdinjaka; do junija Galerija na prostem Velenje: 65 let Šolskega centa Velenje; do 30. 4. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do konca julija Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 30. 4. F-bunker, fotografsko-filmska galerija Velenje: Sprehodi, foto- grafska razstava Marjana Klepca; do 31. 5. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 31. 5. Razstavišče Gaudeamus Vele- nje: Stran pa ne bomo metal': o pogubnih navadah in boljših pra- ksah, gostujoča razstava Muzeja novejše zgodovine Celje; do 31. 5. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: Brigadirstvo nekoč in danes, Društvo brigadirjev Velenje; do 20. 4.; Sončna ste- na: Neskončna pot, Razstava likovnih del učencev CVIU; do 30. 4.; Mladinska soba: Pogled v učilnico 65, razstava likov- nih del učencev OŠ Gorica; do 30. 4.; Steklena dvojčka: Bral- ka meseca: Katarina Marinčič; do 30. 4.; Otroški in mladinski oddelek: Zlata hruška, razstava knjižne produkcije za otroke in mladino; do. 30. 4.; Oddelek za odrasle: Koruza, razstava del 16. lokovne kolonije KD Međimurje Velenje; do 30. 4.; Domoznansko razstavišče: Dediščina za danes in jutri: pregled uspešnih zgodb društva Revivas Škale; do 31. 5. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do decembra; Črna garderoba: Slike, likovno zdru- ženje Čakovec; do decembra; Podzemni del muzeja 1: Podze- mni Nezemljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do decembra; Ligijev salon – jamski del sa- lona: Poetična podzemna pro- ga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do do decembra; Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Ale- ksandra Kavčnika; do decembra Avla Mestne občine Velenje: 25 let dodajamo življenje dnevom, fotografska razstava slovenskega društva Hospic; do 3. 5. Razstavišče Vila Bianca Vele- nje: Srbsko društvo Mladen Sto- janović; do 15. 4. Vsak ponedeljek ob 11:20 na Radiu Celje Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 15, 1 1. april 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Čeprav te več z nami ni, lep spomin nate ostaja, v naših srcih vedno živi. V SPOMIN HEDVIKI KNEZ iz Malih Grahovš (14. 10. 1944–6. 4. 2012) Hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate sveče. Vsi njeni L 11 Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič) V SPOMIN ANI POKELŠEK (1930–2023) 10. aprila je minilo že eno leto, kar te ni več med nami, draga mama. Vedno boš v naših srcih. Hvala vsem, ki se je spominjajo. Vsi njeni 200 KOKOŠI nesnice za začetek nesnosti prodajamo vsak delavnik. Grahaste, rjave, italijanke, susex, aurokane, pi- ščance, enodnevne ali 5-tedenske, za meso nam prej naročite. V ponudbi kakovostna krma za piščance in kokoši. Vsak dan od 8. do 16. ure, sobota do 12. ure. Telefon (03) 700- 1446. Farma Zg. Roje, Reja perutni- ne Dobravc, Šempeter v Savinjski dolini. p Smrti Celje Umrli so: Dragutin VEKUŠ iz Celja, 66 let, Jože PUŠNIK iz Dobja pri Planini, 83 let, Marija JANEŽIČ iz Petrovč, 95 let, Doroteja JAKŠE iz Ce- lja, 87 let, Jožefa OVNIČEK iz Velenja, 84 let, Frančiška GRAZER iz Velenja, 88 let, Darinka VIDMAJER iz Štor, 83 let, Leopold KOSABER iz Šentjurja, 93 let, Ferdinand TURNŠEK z Dobrne, 82 let, Amalija VRBNJAK iz Celja, STROJI PRODAM FREZO, dizel, skoraj novo, z vsemi priključki, prodam ali menjam za kaj drugega. Tele- fon 070 726-758. 210 KUPIM STAREJŠE kmetijske stroje, za manjšo kmeti- jo, kupim. Telefon 031 506-419. 180 POSEST PRODAM LEPO stanovanjsko hišo na Hudinji, Jakopi- čeva ulica 10 v Celju, prodam. Vse infor- macije na ogledu. Telefon 031 430-752. 203 KUPIM VIKEND, zidanico ali starejšo hišo, do 70.000 EUR, v Celju z okolico do 30 km, kupim. Telefon 041 846-570. 209 ODDAM KOŠNJO, 1 ha travnika, oddamo. Skoraj vse delo se lahko opravi s traktorjem. Leži na lahko dostopnem kraju Dol pod Gojko. Telefon 031 604-465. 197 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice prodajamo v bližini Dramelj, tudi dostavljamo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n MLADE zajčke, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 384-429. 202 BIKA, težkega 350 kg, prodam. Več informa- cij po telefonu 041 663-137. 211 PUJSKE, težke 30 kg, in prašiča, težkega 100 kg, vsi so navajeni domače hrane, prodam. Telefon 041 395-213. 213 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, za zakol, ku- pimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p TELIČKO simentalko, staro od 4 do 6 mesecev, težko do 150 kg, kupim. Telefon 031 837- 492. 205 ZAMENJAM BIKCA simentalca, starega sedem mesecev, težkega 260 kg, zamenjam (z doplači- lom) za teličko, staro do dva meseca. Telefon 031 232-490. 208 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM LANSKO seno in otavo v rinfuzi prodam. Telefon 041 631-230. 195 SENO v kockah prodam. Telefon 041 573- 380. 201 KORUZO v zrnju, naravno sušeno, po 0,30 EUR/kg, prodam. Telefon 031 249-072. 204 BELO in rdeče vino prodam. Telefon 031 434- 714. 207 DOBER jabolčnik in »šnops« (slivovko) pro- dam. Telefon 070 726-758. 210 OSTALO PRODAM DRVA, suha, hrastova in smrekova, prodam. Telefon 041 951-092. 188 ŠTIRI letne pnevmatike Kumho Ecowing, 185/65 R15, stare 4 leta in pol (DOT 3619), vožene samo prvo sezono, prodam za 60 EUR. Telefon 040 627-119. 198 ŽENSKO kolo Scott in usnjeno kotno sedežno garnituro, rjave barve, velikost 3 x 2 m, prodam. Telefon 031 625-384. 206 tretjih deset let et et e le le l t et e 15. APRIL OB 17.30 CELJSKI DOM »Nikoli nisi dovolj star, da bi si postavil nov cilj ali sanjal nove sanje.« - C.S. Lewis OSREDNJI GOST: bivši predsednik Republike Slovenije BORUT PAHOR GLASBENA GOSTJA: NUŠKA DRAŠ ČEK Veselimo se dru ženja z vami! UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ALMA M. KARLIN POTI JAVNO VODSTVO Nedel ja , 14. april 2024, ob 11.00, Stara grofija . VStop Ni Na : 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK-NEDELJA: 10.00 - 18.00 PONEDELJEK, PRAZNIKI: Zaprto 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi Poroke Celje Poročila sta se: Diana SLA- PNIK in Matija MOČIVNIK, oba iz Slovenskih Konjic. 20 m³ bukovih drv prodam. Cena po dogo- voru. Telefon 041 524-358. 199 KOVINSKI gumi voz prodam ali menjam za travniške brane širine 2,5 m. Okolica La- škega. Telefon 051 203-305. 212 ZMENKI 65-letni izobražen moški želi spoznati žen- sko, staro do 68 let. Telefon 041 248-647. 196 MOŠKI, star 62 let, iz Pomurja, s srednješol- sko izobrazbo, nekadilec, z obveznostjo, želi spoznati žensko za občasna srečanja. Vezano, samsko ali ločeno. Leta niso po- membna. Kličejo naj samo resne. Telefon 031 449-727. p RAZNO KOŠNJA zelenic, strmin, podiranje dreves, prevozi lesa. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p 93 let, Ivan PETEK iz Vele- nja, 72 let, Ana KLJUČARIĆ iz Arje vasi, 88 let, Franjo KADILČEK iz Nazarij, 71 let, Rudolf PUDGAR iz Hramš, 81 let, Miroslav BRANCE iz Radovljice, 85 let, Frančiška PILIH iz Košnice pri Celju, 89 let, Matjaž LOŠTRK iz Celja, 57 let. Laško Umrli so: Franc KNAFELC iz Mačkovca, 65 let, Ivan GOLČER iz Laškega, 80 let, Neža LELJAK iz Spodnje Re- čice, 96 let, Branko DEŽELAK iz Brstovnice, 86 let, Milica KVARTIČ iz Laškega, 87 let. Žalec Umrli so: Jožef HERODEŽ iz Sv. Lovrenca, 78 let, Leo- pold JANEŽIČ iz Dobriše vasi, 89 let, Viljem VIDALI iz Šem- petra, 89 let, Zdravka BOŽIĆ iz Prebolda, 75 let, Nejc MLI- NAR s Polzele, 30 let, Bojan ZUPANC z Vranskega, 60 let, Ana BREZNIKAR iz Celja, 95 let, Franc POVŠE iz Prebolda, 92 let. Velenje Umrli so: Marjeta LEPEJ iz Velenja, 85 let, Jožefa SKORNŠEK iz Velenja, 92 let, Štefanija DRAGAR iz Šmar- tnega ob Paki, 89 let, Marija BUNDERLA iz Velenja, 89 let, Marija HRASTNIK iz Šošta- nja, 96 let, Ivana KODRUN iz Šoštanja, 78 let, Franc MRA- VLJAK iz Velenja, 82 let, Mar- tin LIPNIKAR iz Velenja, 68 let. Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 15, 1 1. april 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 11. 4. 10.00 do 19.30 Na zvezdi Celje praznuje Dogodek ob Prazniku Mestne občine Celje 11.00 Tehnopark Celje Znanost v gledališču: Neustrašna raziskovalka Marie Curie in radioaktivnost Predstava 16.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Otroci najlepše dišijo Baletna predstava GŠ Risto Savin Žalec 18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje V hudičevi luknji Javno vodstvo po razstavi umetnice Keiko Miyazaki 18.00 Dom kulture Velenje Velenjski plesni oder 2024 Območna revija plesnih skupin 18.00 Glasbena šola Slovenske Konjice Trio Plamen Koncert v okviru Zmajčkovega abonmaja 19.30 Kulturni center Laško Skupina Chicas Koncert 19.30 Glasbena šola Velenje Mladi ustvarjalci Tradicionalni nastop učencev GŠ Velenje in Umetniške gimnazije Velenje z lastnimi skladbami in koreografijami 20.30 Max klub Velenje Hornet: Reminiscing Abonma Max Klub jazz festival in izven PETEK, 12. 4. 10.00, 13.00 in 16.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Revija pihalnih orkestrov in slovenskih glasbenih šol Vstop prost 16.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Brest Lenarčič, klavir Zaključni recital dijakov 4. letnika Umetniške gimnazije, glasbene smeri 16.00 in 18.30 Večnamenska dvorana POŠ Blagovna Mi smo pomlad Območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov 18.00 Likovni salon Celje Gibljive slike Javno vodstvo po razstavi z avtorjem Jako Babnikom 18.00 Gledališče Celje Tibor Hrs Pandur: Pet kraljev Abonma Premiera in izven 18.00 Knjižnica Radeče Ludvik Pernišek, misijonar med Indijanci Predstavitev knjige 19.00 Kulturni dom Vojnik Moški pevski zbor KUD France Prešeren Vojnik Letni koncert ljudskih in umetnih pesmi 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Mate Bekavec & FB Banda Koncertni cikel pri Didiju 19.00 eMCe plac Velenje Dimitrije Petrović: Zgodbe eMCeja v stripu Odprtje razstave SOBOTA, 13. 4. 11.00 in 17.00 Kulturni center Laško Zavrtimo se Območna plesna revija 18.00 Gledališče Celje Tibor Hrs Pandur: Pet kraljev Abonma Sobota večerni in izven 19.00 Cmereška gorca, Pristava pri Mestinju Sofijin koncertni abonma: Karmen Pečar Kotnik, Eva-Nina Kozmus in Mojca Zlobko Vajgl Odhod iz Žalca ob 17.30 19.00 Kulturni center Rogaška Slatina To nam je pri srcu Koncert Ženskega pevskega društva Rosana z gosti 19.15 Cerkev sv. Jurija Šentjur MoPZ skladateljev Ipavcev Šentjur z gosti Letni koncert 20.00 Kulturni dom Šentvid pri Planini Ob 55-letnici MoPZ Planina pri Sevnici Slavnostni koncert NEDELJA, 14. 4. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Voden ogled razstave o Celjanki Almi M. Karlin Razstava osvetljuje njeno življenje in delo 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Pihalni orkester Šentjur Pomladni koncert 18.00 Dom kulture Velenje Burundanga Komedija Gledališča Velenje, Nedeljski abonma in izven 18.30 Cerkev Device Marije Vojnik Koncert Zarja pomladi Oktet In spiritu Vojnik z gosti PONEDELJEK, 15. 4. 10.00 Avla občine Tabor Slikarska dela umetnice Julijane Juhart Odprtje razstave 17.30 Celjski dom Tretjih deset let Praznovanje 30. obletnice delovanja UTŽO z gostom Borutom Pahorjem, ki bo predstavil svojo knjigo Zmaga je začetek, ter pevko Nuško Drašček 19.30 Kulturni center Laško Sosedje Komedija, gostuje: Mestno gledališče ljubljansko TOREK, 16. 4. 16.00 Kulturni center Rogaška Slatina Revija otroških in mladinskih pevskih zborov 17.00 in 19.00 Dom kulture Velenje Sneguljčica in sedem palčkov Baletna predstava učencev oddelka za balet GŠ Velenje 18.00 Osrednja knjižnica Celje 50 let Tedna domačega filma v Celju Z vami bodo Jože Volfand, Branko Stramejčič in Samo Seničar SREDA, 17. 4. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Boštjan želi spremeniti svet Gledališka predstava v izvedbi dijakov in dijakinj 3. letnika predšolske vzgoje GCC 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Pomladna sanjarjenja Koncert šolske pevske skupine 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Šentjurjevo 2024: Mesto prznuje – Slavnostna akademija Mestne skupnosti Šentjur Predstava: Perica in Robi šov, gost: Vokalna skupina 7 de’ci; vstop prost 19.30 Avla Doma II. Slovenskega tabora Žalec Noč knjige Koncert ob soju sveč s ščepcem poezije Druge prireditve ČETRTEK, 11. 4. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Herman Lisjak v soju celjskih zvezd Hermanova otroška ustvarjalnica ob Prazniku Mestne občine Celje; za skupine 10.00 Hiša sadeži družbe Žalec Gledališka delavnica za otroke in družine Z vami bo Medeja Mahnič 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Pogovorno popoldne: Ana Praznik Podelili bodo priznanja vsem sodelujočim v ŠOK-u 17.30 Knjižnica Laško Kata Laštro: Zeliščna abeceda Nabiralni sprehod s spoznavanjem zdravilnih zelišč in delavnico v knjižnici 19.00 Občinska knjižnica Prebold Damanhur, 8. čudo sveta Potopisno predavanje; z vami bosta Stanislava Martinšek Murgelj in Mateja Gorič 19.19. Mestna knjižnica Celje Slovenska Jakobova pot Predavala bo Valerija Jakop PETEK, 12. 4. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Moja prva arheološka najdba Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku; za skupine 11.00 Tehnopark Celje Festival robotike in UI, ki združuje gospodarstvo, znanost, umetnost in izobraževanje 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Pa ki ti živiš? Delavnica o stanovanjski problematiki za mlade v Celju 19.00 Mladinski center Žalec Duo Florei Kavarniški večer SOBOTA, 13. 4. 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 9.00 do 12.00 Knjižnica Šentjur Lego delavnica: Robotika za otroke 10.00 MC Šmartno ob Paki Delavnica z zelišči in glino za otroke 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Pletarska delavnica Pletenje zapestnice iz ličja z Vido Antolinc 15.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec Kuhanje vrbovega šibja in peka žulik NEDELJA, 14. 4. 8.30 Zbor pri gasilskem domu Kasaze Liboje Pohod spomina za umrlimi planinci PONEDELJEK, 15. 4. 13.00 do 20.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Vsak teden od ponedeljka do četrtka: pomoč pri učenju in šolskih dejavnostih, družabne in športen igre, aktivnosti na prostem 17.00 Občinska knjižnica Žalec Pravljično druženje knjižnice s Sožitjem 17.00 Hiša generacij Laško Odprtje klekljarske razstave skupine Kitice 17.00 Knjižnica Velenje Dinozaver iz pradavnine Otroška ustvarjalna delavnica 19.00 Sejna soba občine Tabor Cvetje za poletje Predavanje TOREK, 16. 4. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Obarvajmo preteklost – fosili Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku; za skupine 17.00 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Kako s kristali okrepiti svoje zdravje 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta: Svetovni dan klasičnega slikarstva Ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Celjski dom O pomočeh in ozdravitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Gröninga Uvodno predavanje za mlade 18.00 Kulturni center Laško Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo 18.00 Sejna soba občine Tabor Sicilija Potopisno predavanje SREDA, 17. 4. 18.00 Mestna občina Celje Uvodno predavanje: Bruno Gröning 19.00 MC Šmartno ob Paki Zadovoljna in iskriva Vadba za ženske Dobrodelne prireditve TOREK, 16. 4. 18.00 Restavracija Etra Celje Zrcalo gora Večer z vrhunskim alpinistom Lukom Lindičem, dobitnikom naziva Zlati cepin; vstopnine ni, prostovoljni prispevki bodo namenjeni v dobrodelne namene. Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofija: »Prevzeto v zaščito« Po- skus rekonstrukcije provenien- ce predmetov na primeru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Po- krajinskega muzeja Celje, Avgust Friderik Seebacher (1887–1940), celjski slikar, grafik in veduist; do junija 2024. Muzej novejše zgodovine Celje: Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku; do 31¸. 8.; Dunajska so- cialna gradnja; do 14. 4.; spletne razstave: Biti ženska v času ko- rone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Galerija sodobne umetnosti Ce- lje: večmedijska razstava japon- ske umetnice Keiko Miyazaki V hudičevi luknji; do 28. 4. Zgodovinski arhiv Celje: razsta- va Je bilo v Celju dovolj mostov?; do nadaljnjega Likovni salon Celje: razstava Gi- bljive slike, avtorja Jaka Babnika; do 14. 4. Krekov trg Celje: razstava na prosten Na vroči strani Alp; do 15. 5. Knjižnica Šentjur: Pisani svet metuljev, fotografska razstava Kozjanskega parka; do 30. 4. Mestna galerija Kulturnega centra Rogaška Slatina: Vzpore- dne dimenzije – nevidni svetovi, likovna razstava Rafaela Zupan- ca-Rafa; do 28. 4. Anina galerija Rogaška Slatina: Potovanja, slike, slikarska razsta- va Stojana Milanova; do 5. 5. Dvorec Strmol Rogatec: razstava Umetniška dela Monike in Ro- berta Podpečan; do 11. 6. Dom kulture Velenje: fotograf- ska razstava Podobe Doma kul- ture Velenje; do maja 2024 Galerija Velenje: Peter Giodani, Gold Rush/a lucid daydream, fo- tografska razstava; do 11. 5. Muzej na Velenjskem gradu: Velenjski grad: Goreti Gorenje, razstava o Ivanu Atelšku, gospo- darstveniku in očetu Gorenja, do 31. 5.; Rondela Velenjskega gra- du: Igre moje mladosti, gostujoča razstava Goriškega muzeja; do oktobra; Atrij Velenjskega gradu: Šaleška planinska pot, razstava ob 50. obletnici Šaleške planin- ske poti; do 12. 4. Podhod Pošta: Vitezi Kacen- štajnski: Iz Šaleške doline do Berlina in Firenc ter nazaj, gostu- joča razstava Borisa Hajdinjaka; do junija Galerija na prostem Velenje: 65 let Šolskega centa Velenje; do 30. 4. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do konca julija Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 30. 4. F-bunker, fotografsko-filmska galerija Velenje: Sprehodi, foto- grafska razstava Marjana Klepca; do 31. 5. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 31. 5. Razstavišče Gaudeamus Vele- nje: Stran pa ne bomo metal': o pogubnih navadah in boljših pra- ksah, gostujoča razstava Muzeja novejše zgodovine Celje; do 31. 5. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: Brigadirstvo nekoč in danes, Društvo brigadirjev Velenje; do 20. 4.; Sončna ste- na: Neskončna pot, Razstava likovnih del učencev CVIU; do 30. 4.; Mladinska soba: Pogled v učilnico 65, razstava likov- nih del učencev OŠ Gorica; do 30. 4.; Steklena dvojčka: Bral- ka meseca: Katarina Marinčič; do 30. 4.; Otroški in mladinski oddelek: Zlata hruška, razstava knjižne produkcije za otroke in mladino; do. 30. 4.; Oddelek za odrasle: Koruza, razstava del 16. lokovne kolonije KD Međimurje Velenje; do 30. 4.; Domoznansko razstavišče: Dediščina za danes in jutri: pregled uspešnih zgodb društva Revivas Škale; do 31. 5. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do decembra; Črna garderoba: Slike, likovno zdru- ženje Čakovec; do decembra; Podzemni del muzeja 1: Podze- mni Nezemljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do decembra; Ligijev salon – jamski del sa- lona: Poetična podzemna pro- ga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do do decembra; Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Ale- ksandra Kavčnika; do decembra Avla Mestne občine Velenje: 25 let dodajamo življenje dnevom, fotografska razstava slovenskega društva Hospic; do 3. 5. Razstavišče Vila Bianca Vele- nje: Srbsko društvo Mladen Sto- janović; do 15. 4. Vsak ponedeljek ob 11:20 na Radiu Celje Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 15, 1 1. april 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Čeprav te več z nami ni, lep spomin nate ostaja, v naših srcih vedno živi. V SPOMIN HEDVIKI KNEZ iz Malih Grahovš (14. 10. 1944–6. 4. 2012) Hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate sveče. Vsi njeni L 11 Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič) V SPOMIN ANI POKELŠEK (1930–2023) 10. aprila je minilo že eno leto, kar te ni več med nami, draga mama. Vedno boš v naših srcih. Hvala vsem, ki se je spominjajo. Vsi njeni 200 KOKOŠI nesnice za začetek nesnosti prodajamo vsak delavnik. Grahaste, rjave, italijanke, susex, aurokane, pi- ščance, enodnevne ali 5-tedenske, za meso nam prej naročite. V ponudbi kakovostna krma za piščance in kokoši. Vsak dan od 8. do 16. ure, sobota do 12. ure. Telefon (03) 700- 1446. Farma Zg. Roje, Reja perutni- ne Dobravc, Šempeter v Savinjski dolini. p Smrti Celje Umrli so: Dragutin VEKUŠ iz Celja, 66 let, Jože PUŠNIK iz Dobja pri Planini, 83 let, Marija JANEŽIČ iz Petrovč, 95 let, Doroteja JAKŠE iz Ce- lja, 87 let, Jožefa OVNIČEK iz Velenja, 84 let, Frančiška GRAZER iz Velenja, 88 let, Darinka VIDMAJER iz Štor, 83 let, Leopold KOSABER iz Šentjurja, 93 let, Ferdinand TURNŠEK z Dobrne, 82 let, Amalija VRBNJAK iz Celja, STROJI PRODAM FREZO, dizel, skoraj novo, z vsemi priključki, prodam ali menjam za kaj drugega. Tele- fon 070 726-758. 210 KUPIM STAREJŠE kmetijske stroje, za manjšo kmeti- jo, kupim. Telefon 031 506-419. 180 POSEST PRODAM LEPO stanovanjsko hišo na Hudinji, Jakopi- čeva ulica 10 v Celju, prodam. Vse infor- macije na ogledu. Telefon 031 430-752. 203 KUPIM VIKEND, zidanico ali starejšo hišo, do 70.000 EUR, v Celju z okolico do 30 km, kupim. Telefon 041 846-570. 209 ODDAM KOŠNJO, 1 ha travnika, oddamo. Skoraj vse delo se lahko opravi s traktorjem. Leži na lahko dostopnem kraju Dol pod Gojko. Telefon 031 604-465. 197 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice prodajamo v bližini Dramelj, tudi dostavljamo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n MLADE zajčke, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 384-429. 202 BIKA, težkega 350 kg, prodam. Več informa- cij po telefonu 041 663-137. 211 PUJSKE, težke 30 kg, in prašiča, težkega 100 kg, vsi so navajeni domače hrane, prodam. Telefon 041 395-213. 213 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, za zakol, ku- pimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p TELIČKO simentalko, staro od 4 do 6 mesecev, težko do 150 kg, kupim. Telefon 031 837- 492. 205 ZAMENJAM BIKCA simentalca, starega sedem mesecev, težkega 260 kg, zamenjam (z doplači- lom) za teličko, staro do dva meseca. Telefon 031 232-490. 208 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM LANSKO seno in otavo v rinfuzi prodam. Telefon 041 631-230. 195 SENO v kockah prodam. Telefon 041 573- 380. 201 KORUZO v zrnju, naravno sušeno, po 0,30 EUR/kg, prodam. Telefon 031 249-072. 204 BELO in rdeče vino prodam. Telefon 031 434- 714. 207 DOBER jabolčnik in »šnops« (slivovko) pro- dam. Telefon 070 726-758. 210 OSTALO PRODAM DRVA, suha, hrastova in smrekova, prodam. Telefon 041 951-092. 188 ŠTIRI letne pnevmatike Kumho Ecowing, 185/65 R15, stare 4 leta in pol (DOT 3619), vožene samo prvo sezono, prodam za 60 EUR. Telefon 040 627-119. 198 ŽENSKO kolo Scott in usnjeno kotno sedežno garnituro, rjave barve, velikost 3 x 2 m, prodam. Telefon 031 625-384. 206 tretjih deset let et et e le le l t et e 15. APRIL OB 17.30 CELJSKI DOM »Nikoli nisi dovolj star, da bi si postavil nov cilj ali sanjal nove sanje.« - C.S. Lewis OSREDNJI GOST: bivši predsednik Republike Slovenije BORUT PAHOR GLASBENA GOSTJA: NUŠKA DRAŠ ČEK Veselimo se dru ženja z vami! UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ALMA M. KARLIN POTI JAVNO VODSTVO Nedel ja , 14. april 2024, ob 11.00, Stara grofija . VStop Ni Na : 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK-NEDELJA: 10.00 - 18.00 PONEDELJEK, PRAZNIKI: Zaprto 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi Poroke Celje Poročila sta se: Diana SLA- PNIK in Matija MOČIVNIK, oba iz Slovenskih Konjic. 20 m³ bukovih drv prodam. Cena po dogo- voru. Telefon 041 524-358. 199 KOVINSKI gumi voz prodam ali menjam za travniške brane širine 2,5 m. Okolica La- škega. Telefon 051 203-305. 212 ZMENKI 65-letni izobražen moški želi spoznati žen- sko, staro do 68 let. Telefon 041 248-647. 196 MOŠKI, star 62 let, iz Pomurja, s srednješol- sko izobrazbo, nekadilec, z obveznostjo, želi spoznati žensko za občasna srečanja. Vezano, samsko ali ločeno. Leta niso po- membna. Kličejo naj samo resne. Telefon 031 449-727. p RAZNO KOŠNJA zelenic, strmin, podiranje dreves, prevozi lesa. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p 93 let, Ivan PETEK iz Vele- nja, 72 let, Ana KLJUČARIĆ iz Arje vasi, 88 let, Franjo KADILČEK iz Nazarij, 71 let, Rudolf PUDGAR iz Hramš, 81 let, Miroslav BRANCE iz Radovljice, 85 let, Frančiška PILIH iz Košnice pri Celju, 89 let, Matjaž LOŠTRK iz Celja, 57 let. Laško Umrli so: Franc KNAFELC iz Mačkovca, 65 let, Ivan GOLČER iz Laškega, 80 let, Neža LELJAK iz Spodnje Re- čice, 96 let, Branko DEŽELAK iz Brstovnice, 86 let, Milica KVARTIČ iz Laškega, 87 let. Žalec Umrli so: Jožef HERODEŽ iz Sv. Lovrenca, 78 let, Leo- pold JANEŽIČ iz Dobriše vasi, 89 let, Viljem VIDALI iz Šem- petra, 89 let, Zdravka BOŽIĆ iz Prebolda, 75 let, Nejc MLI- NAR s Polzele, 30 let, Bojan ZUPANC z Vranskega, 60 let, Ana BREZNIKAR iz Celja, 95 let, Franc POVŠE iz Prebolda, 92 let. Velenje Umrli so: Marjeta LEPEJ iz Velenja, 85 let, Jožefa SKORNŠEK iz Velenja, 92 let, Štefanija DRAGAR iz Šmar- tnega ob Paki, 89 let, Marija BUNDERLA iz Velenja, 89 let, Marija HRASTNIK iz Šošta- nja, 96 let, Ivana KODRUN iz Šoštanja, 78 let, Franc MRA- VLJAK iz Velenja, 82 let, Mar- tin LIPNIKAR iz Velenja, 68 let. Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 15, 1 1. april 2024 INFORMACIJE GLASUJEM ZA KANDIDATA/KO: .......................................................................................................................................................................... .......................................................................................................................................................................... .......................................................................................................................................................................... .......................................................................................................................................................................... Glasovnice sprejemamo vključno do 23. 4. 2024 na naslov: Novi tednik&Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, ali po elektronski poš� tednik@nt-rc.si s pripisom: »DOBROTNIK LETA 2023«. Glasujete lahko tudi na spletni strani www.novitednik.si. GLASOVNICA LORENA HUS MARIJA ZEMLJIČ NATAŠA PRIVOŠNIK Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 21 21 XXXX Št. 15, 1 1. april 2024 Št. 15 / Leto 79 / Celje, 11. april 2024 Str. 30 Str. 26–27 Str. 28–29 Živahno trgovanje na Svinjskem sejmu Dvajset let od največje celjske veselice Celje spet zasijalo ob Dnevu zdravja V pesem odeto knežje mesto Na 35. mladinskem pevskem festivalu v Celju se je predstavilo več kot tisoč mladih zborovskih pevcev iz vse Slovenije. Festivalu je bilo letos pridruženo tudi državno tekmovanje mladinskih pevskih zborov. Za najboljša zbora sta bila razglašena Dekliški zbor Gimnazije Kranj pod vod- stvom zborovodje Erika Šmida in Dekliški zbor Gimnazije Celje – Center, ki ga vodi David Preložnik. Za najboljši mladinski zbor je bil izbran Mladinski pevski zbor Glas- bene šole Rogaška Slatina z zborovodkinjo Andrejo Došler. SIMONA ŠOLINIČ Umetniški svet letošnjega MPF in 27. državnega tek- movanja mladinskih zbo- rov so sestavljali Nenad Fir- št, Damijan Močnik, Katja Gruber, Kerstin Pori in Ta- deja Vulc. Programska vod- ja državnega tekmovanja je Mihela Jagodic (JSKD), koordinator festivala pa Da- vid Preložnik (Zavod Celeia Celje). Mladinski pevski festival bo tudi nepogrešljiv del praznovanja občinskega praznika, ki letos obeležuje 573 let, odkar je Friderik II. Celjski takratni trški naselbini podelil mestne pravice. Praznovanje bo končano s petjem in pesmijo ter s tradicionalnim projektom Vseslovensko petje s srci. Dogodek bo v nedeljo, 21. aprila, od 11. do 12. ure s pevskim sprehodom po starem mestnem jedru, in v torek, 23. aprila, s petjem v celjskih vrtcih, šolah, javnih podjetjih in javnih zavodih. Na bienalnem državnem tekmovanju mladinskih zborov so nagradili tudi naj- skladbo Celja. Gre za sklad- ba skladatelja Tineta Beca z naslovom Missa pro juven- tute: 2. Gloria. Obenem so na tekmovanju podelili več posebnih priznanj, med dru- gim za najbolj prepričljivo izvedbo slovenske ljudske pesmi in zborovske skladbe. Na zemljevidu pevskih prestolnic Celje se že od leta 1946, ko je bil prvič mladinski pevski festival, uvršča na zemljevid pevskih prestolnic Slovenije, Evrope in sveta. V skoraj 80-letni zgodovini se je organizatorjem vedno uspelo prilagoditi duhu časa in udejanjati poslanstvo, ki ga je Jurče Vreže s sodelavci zastavil takoj po drugi sve- tovni vojni. Festivalsko dogajanje se je začelo s Pésemco, festi- valskim predtaktom, revijo otroških in mladinskih pev- skih zborov občin Celje, Do- brna, Vojnik in Štore. Slav- nostni koncert ob odprtju festivala je bil minuli četrtek v Narodnem domu. Nasto- pili so MeMPZ I. gimnazije v Celju, MeMPZ II. gimnazi- je Maribor, DPZ Gimnazije Celje – Center, MeMPZ Šol- skega centra Celje in posebni gostje uvodnega koncerta – MePZ Trnovci Ljubljana. Sle- dnji so namreč zmagovalci prvega mladinskega pevske- ga festivala iz leta 1965. Fe- stival je obogatil tudi petek, ko so se v Narodnem domu zvrstili delavnice in revialni koncert, in soboto, ko se je pesem razlegala tudi po me- stnem središču. 35. Mladinski pevski festival Za najboljši mladinski pevski zbor je bil izbran tudi Dekliški zbor Gimnazije Celje – Center, ki ga vodi David Preložnik. (Foto: MPF) Odprtje mladinskega pevskega festivala v Celju (Foto: Andreja Ravnak) Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 15, 1 1. april 2024 INFORMACIJE GLASUJEM ZA KANDIDATA/KO: .......................................................................................................................................................................... .......................................................................................................................................................................... .......................................................................................................................................................................... .......................................................................................................................................................................... Glasovnice sprejemamo vključno do 23. 4. 2024 na naslov: Novi tednik&Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, ali po elektronski poš� tednik@nt-rc.si s pripisom: »DOBROTNIK LETA 2023«. Glasujete lahko tudi na spletni strani www.novitednik.si. GLASOVNICA LORENA HUS MARIJA ZEMLJIČ NATAŠA PRIVOŠNIK Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 21 21 XXXX Št. 15, 1 1. april 2024 Št. 15 / Leto 79 / Celje, 11. april 2024 Str. 30 Str. 26–27 Str. 28–29 Živahno trgovanje na Svinjskem sejmu Dvajset let od največje celjske veselice Celje spet zasijalo ob Dnevu zdravja V pesem odeto knežje mesto Na 35. mladinskem pevskem festivalu v Celju se je predstavilo več kot tisoč mladih zborovskih pevcev iz vse Slovenije. Festivalu je bilo letos pridruženo tudi državno tekmovanje mladinskih pevskih zborov. Za najboljša zbora sta bila razglašena Dekliški zbor Gimnazije Kranj pod vod- stvom zborovodje Erika Šmida in Dekliški zbor Gimnazije Celje – Center, ki ga vodi David Preložnik. Za najboljši mladinski zbor je bil izbran Mladinski pevski zbor Glas- bene šole Rogaška Slatina z zborovodkinjo Andrejo Došler. SIMONA ŠOLINIČ Umetniški svet letošnjega MPF in 27. državnega tek- movanja mladinskih zbo- rov so sestavljali Nenad Fir- št, Damijan Močnik, Katja Gruber, Kerstin Pori in Ta- deja Vulc. Programska vod- ja državnega tekmovanja je Mihela Jagodic (JSKD), koordinator festivala pa Da- vid Preložnik (Zavod Celeia Celje). Mladinski pevski festival bo tudi nepogrešljiv del praznovanja občinskega praznika, ki letos obeležuje 573 let, odkar je Friderik II. Celjski takratni trški naselbini podelil mestne pravice. Praznovanje bo končano s petjem in pesmijo ter s tradicionalnim projektom Vseslovensko petje s srci. Dogodek bo v nedeljo, 21. aprila, od 11. do 12. ure s pevskim sprehodom po starem mestnem jedru, in v torek, 23. aprila, s petjem v celjskih vrtcih, šolah, javnih podjetjih in javnih zavodih. Na bienalnem državnem tekmovanju mladinskih zborov so nagradili tudi naj- skladbo Celja. Gre za sklad- ba skladatelja Tineta Beca z naslovom Missa pro juven- tute: 2. Gloria. Obenem so na tekmovanju podelili več posebnih priznanj, med dru- gim za najbolj prepričljivo izvedbo slovenske ljudske pesmi in zborovske skladbe. Na zemljevidu pevskih prestolnic Celje se že od leta 1946, ko je bil prvič mladinski pevski festival, uvršča na zemljevid pevskih prestolnic Slovenije, Evrope in sveta. V skoraj 80-letni zgodovini se je organizatorjem vedno uspelo prilagoditi duhu časa in udejanjati poslanstvo, ki ga je Jurče Vreže s sodelavci zastavil takoj po drugi sve- tovni vojni. Festivalsko dogajanje se je začelo s Pésemco, festi- valskim predtaktom, revijo otroških in mladinskih pev- skih zborov občin Celje, Do- brna, Vojnik in Štore. Slav- nostni koncert ob odprtju festivala je bil minuli četrtek v Narodnem domu. Nasto- pili so MeMPZ I. gimnazije v Celju, MeMPZ II. gimnazi- je Maribor, DPZ Gimnazije Celje – Center, MeMPZ Šol- skega centra Celje in posebni gostje uvodnega koncerta – MePZ Trnovci Ljubljana. Sle- dnji so namreč zmagovalci prvega mladinskega pevske- ga festivala iz leta 1965. Fe- stival je obogatil tudi petek, ko so se v Narodnem domu zvrstili delavnice in revialni koncert, in soboto, ko se je pesem razlegala tudi po me- stnem središču. 35. Mladinski pevski festival Za najboljši mladinski pevski zbor je bil izbran tudi Dekliški zbor Gimnazije Celje – Center, ki ga vodi David Preložnik. (Foto: MPF) Odprtje mladinskega pevskega festivala v Celju (Foto: Andreja Ravnak) Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 22 22 XXXX Št. 15, 1 1. april 2024 PRAZNIČNO Z OBČINO CELJE Knežje mesto je v zadnjih letih doživelo preboj na različnih področjih, veliko ljudi je ponosnih, da danes živijo tukaj, a razumeti je treba, da vsi nikoli ne bodo zadovoljni z vsako stvarjo. Če nekaj ni dobro, je na to treba opozoriti. Kritike so tudi upravičene. Tako pohvale kot kritike so sestavni del razvoja vsakega mesta. Lahko ga še izboljšajo. Temu bi morali slediti vsi, ki jim je knežje mesto dom. Ob prazniku Mestne občine Celje smo se pogovarjali z županom Celja Matijo Kovačem. SIMONA ŠOLINIČ Z županom Matijo Kovačem ob prazniku Mestne občine Celje »Najpomembnejši mnenjedajalec je javnost« Mlad je stopil v čevlje župana, a postaja vedno bolj suveren, ne »pada« več na poskuse politične neiskrenosti večnih političnih obra- zov Celja. Zaveda se, da en človek ne more ve- deti ali narediti vsega, pri čemer se da skupaj doseči veliko. Predvsem se zaveda tudi, da je mnenje javnosti ključnega pomena. Celjani radi opozarjajo na nekatere stvari v Celju, kar je prav. So torej dovolj dejavni, ko govorimo o razvoju mesta? Lahko rečem, da smo Celjani precej spe- cifi čni in tudi zelo kritični. Zelo neposredno znamo izpostaviti, če kaj komu ni všeč. Dobro pa se je zavedati in tudi tako ravnati, da nare- dimo več kot odgovorni, aktivni pobudniki, torej da so naše ideje oz. kritike izdelane in usmerjene v izvedljivost. To je namreč tisto, k čemur se usmerjajo sodobna mesta, h krepitvi vseh orodij participacije in na tem področju moramo tudi v Celju storiti še veliko. Prvi ko- rak smo naredili na področju mladine, kjer mladinski center vodi participativni proračun za mlade. Takšen model želimo vzpostaviti tudi na občinski ravni. Pristopamo torej k raz- ličnim načinom snovanja vsebin in izdelave projektov, tudi gradbenih in urbanističnih, na podlagi participacije. Tako smo zasnovali prenovo Kajuhovega doma, igrišče na Brodar- jevi, trenutno nastaja projekt za Medlog, vse v sodelovanju z ljudmi. Nedavno smo izvedli anketo »Pa ki ti žviš?«, s katero smo zajeli mnenja o stanovanjskih vprašanjih v našem mestu in dobili širok odziv ljudi. Na področju sodelovanja, pobud je še ogromno prostora za razvoj. Ena od prednosti takega pristopa je vzpostavitev trdne vezi z ljudmi in ustvarjanje modelov za nenehno sodelovanje in pretok informacij med uporabniki mestnih storitev in njihovimi ponudniki. Kakšna sta »pretok informacij« in sode- lovanje med svetniki? Na začetku mandata ste bili zelo optimistični glede sodelovanja med političnimi občinskimi veljaki. Sodelovanje s svetniki že od začetka svojega županovanja ocenjujem kot pozitivno. Mestni svet ima konstruktivno držo do projektov, ki jih pripravljamo in ki smo jih ne nazadnje zastavili skupaj. Ravno te dni sem ponovno prebral zapiske takratnih pogovorov s stran- kami in ugotavljam, da dobro zasledujemo želje in prioritete političnih strank, zato so tudi glasovanja v mestnem svetu večinoma soglasna. Verjamem, da lahko tako naredimo veliko dobrega za Celje. Tudi med seboj se do- bro poznamo, saj smo večinoma sodelovali že pred tem mandatom. Tako da drug za drugega dobro vemo, kdaj je v svoji razpravi kdo iskren in kdaj je komunikacija bolj v smislu »pro for- ma«. Kritike so pogosto konstruktivne in tudi koristne. En človek ne more vedeti vsega in vsaka izhodiščna ideja ni vedno optimalna. Ocenjujem, da gredo razprave v mestnem sve- tu v dobro smer. Tudi ob preteklem proračunu je bilo kar nekaj razprave, v drugem branju je bilo veliko pripomb tudi upoštevanih. Je pa res, da smo tokratni proračun sprejemali v posebnih okoliščinah in ob podatkih grozlji- vo nizke povprečnine. Med prvim in drugim branjem je prišlo do sprememb, da smo na podlagi povišanja povprečnine na koncu pro- račun zastavili kar zadovoljivo. V politiki brez polen ne gre. Imate kdaj občutek, da vas želi kdo ovirati ne le v me- stnem svetu, ampak nasploh …? Da. Včasih je pri nekaterih prisotna neis- krenost. To zaznam. Ampak odločitev o neki stvari je na koncu vedno sprejeta v skladu z ekonomičnostjo, s pravičnostjo in z vrednota- mi, ki jih imam. Name razni poskusi manipu- lacije težko vplivajo, čeprav je včasih pri kom prisotna želja, da s svojim delom ne bi uspel. Poudarjam, da ne smemo posploševati, z ve- čino sodelavcev, partnerjev in občanov ima- mo podobno smer razmišljanja in željo, da bi Celju šlo še naprej dobro. Želimo si, da bi obdobje, ki nam je bilo zaupano v upravljanje na volitvah, izkoristili za izvedbo sprememb, za katere smo bili tudi izvoljeni. Kritike ljudi se vedno najdejo. Nekatere so upravičene. Za vsako spremembo ali poseg v prostor je normalno, da se pojavijo tudi kritike. Toda to, da so pogoste, ne pomeni, da jih ni treba upoštevati. Če jih poslušaš, lahko vidiš v njih veliko koristnega za nadaljnje delo in tudi za komuniciranje z ljudmi. Pogosto pa se lahko tisti, ki kritizira, usmeri v akcijo tudi sam. Poglejva primer: nekdo se sprehaja po pomla- dno cvetočem, urejenem parku, in zagleda na tleh pet papirčkov, ki jih je vrana zmetala iz koša in ki popolnoma pokvarijo lepo sliko. V trenutku se razjezi, fotografi ra in to objavi na družbenem omrežju in s tem razburi še 50 lju- di. Namesto da bi sam pobral smeri, jih vrgel v koš in bi bila težava rešena in slika drugač- na. Želim povedati, da smo pri marsikateri stvari, ki nas moti, lahko tudi sami tisti, ki jo spremenimo na bolje. Vsekakor se zavedam, da so mnenja, ki se porajajo v našem okolju, dober »lakmusov papir« za naše delo. Pred- vsem tista, kjer so kritike glasne, pomenijo, da so tudi problemi bolj pereči in pomembni. In v Celju je kar nekaj takšnih tem. Omenili ste mestni park. V oči bodejo sta- re in dotrajane klopi … Z javnimi službami, mestnimi četrtmi in s krajevnimi skupnostmi se v Celju res tru- dimo, da je mesto urejeno. Vemo, da je lani Celje dobilo tudi nagrado za urejenost in gostoljubnost, kar priča o dejavnosti javnih komunalnih služb, a ne moremo biti vedno in povsod na zeleni veji. Strinjam se, da je mestni park v slabem stanju. Precej poškodb je povzročila tudi lanska poplava, na travi je še veliko mulja, ki ga močnejši dež vedno znova nanese na poti. Strinjam se tudi, da so klopi iz različnih časov in da so različnih slogov … Ravno letos je s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Celje predvide- na zamenjava vseh klopi v parku, enako smo lani urbano opremo začeli urejati že na Sa- vinjskem nabrežju. Marca je bil park urejen z vidika vrtnarskih del, trenutno potekajo zaključna dela pri zamenjavi igrišča, ki ga je uničilo lansko neurje, pripravljamo tudi pro- jekt za ureditev poti. Potrudili se bomo, da bomo ta čas popoplavne sanacije izkoristili tudi za nadgradnjo infrastrukture v parku. Ko se ozrete na svoj mandat, ste zadovolj- ni s projekti, ki jih je občina izvedla? Moje županovanje je sovpadlo z zaključe- vanjem pretekle fi nančne perspektive, ki je bila iz leta 2021 podaljšana do konca 2023, kar pomeni, da smo se ogromno ukvarjali s fi nančnim zaključevanjem projektov in z nji- hovimi izvedbami. Lani je bilo zato leto boga- tih pridobitev za Celje predvsem na področju komunalne infrastrukture. Končali smo pro- jekt soseske DN 10, ki zame osebno pomeni eno najboljših naložb evropskih sredstev v pretekli perspektivi. Ravno je končan pro- jekt oskrbovanih stanovanj v Vodnikovi uli- ci, DRSI končuje projekt gradnje kolesarskih stez proti Šentjurju in Žalcu, pričakujemo začetek gradnje mostu v Liscah. Hkrati smo s polno sapo v novi fi nančni perspektivi. Naša nova ekipa pospešeno pripravlja dokumenta- cijo. Soočili smo se s precej slabo pripravlje- nostjo občine na novo evropsko perspektivo in temu smo v lanskem in letošnjem letu namenili kar veliko energije. Pomemben je program CTN, gre za naložbe na področju trajnostnega urbanega razvoja, ki je ključen vir investicijskega denarja za mestne občine. Namenjenih nam je malo več kot 13 in pol milijonov evrov. V ta sklop spadajo že potrjen projekt Center urbanega dogajanja, ureditev zelenega območja Medloga in Škapinove ulice, ureditev Ceste na grad z obnovo Po- povičeve ulice ter varne šolske poti na Skalni kleti. V prihodnje bomo osredotočeni tudi na dograditev kanalizacijskega omrežja, v idejni fazi je širitev čistilne naprave v Škofji vasi. Razmišljamo o novi vodarni v Socki, ki bi nadomestila vitanjski vodni vir in omogočila oskrbo z vodo tudi v primeru neurij, torej brez zakalitve in nujnosti prekuhavanja. Prej ste omenili slabo pripravljenost ob- čine. Kaj ste mislili s tem? Ob našem prihodu projektna dokumenta- cija in projekti, ki bi bili primerni za novo fi nančno perspektivo, praktično niso bili pri- pravljeni. Odgovorno je namreč imeti ideje, projekte, ki ustrezajo znanim razvojnim ci- ljem. Vemo, kakšna je kohezijska politika in njene programske usmeritve, lahko bi bilo več razdelanih projektov, ki bi bili že pripravljeni za razpise. Ne glede na vse je to tudi prilo- žnost, da sodelujemo pri snovanju projektov in njihovem razvoju v skladu s sodobnimi smernicami in trajnostnimi vrednotami. Bi pa omenil enega najpomembnejših projek- tov, ki smo ga prevzeli v skrb od Direkcije za vode in kjer smo fazo pridobivanja zemljišč in gradbenih dovoljenj dodelali lani, in sicer gre za dodatno protipoplavno zaščito mesta. Na tem mestu velika zahvala sodelavcem za to veliko in zahtevno opravljeno delo. Župan Mestne občine Celje Matija Kovač »Ogromno energije usmerjamo v dodatne možne razpise, ki niso vezani na slovensko kohezijsko politiko, ampak so neposredni. Lani smo pripravili obsežno dokumentacijo za prijavo na razpis s področja podjetništva, prijavljamo se tudi na pozive ministrstev. Znano je, da smo bili uspešni v projektu ureditve Grajske poti, pridobili smo sredstva za prenovo steze na Kladivarju, v kratkem začenjamo tudi s prenovo nogometnega stadiona, kjer bomo prav tako kandidirali za razpisna sredstva Fundacije za šport in Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.« Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 15, 1 1. april 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Novi TEDNIK št. 13 31.03.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 13, 31. marec 2022 Drage občanke, dragi občani, želimo vam lepo praznovanje 11. aprila, praznika naše Mestne občine Celje Mestna četrt Savinja Foto: Rihard Mlekuž MČ Savinja Ljubljanska c. 27, 3000 Celje Drage občanke, dragi občani, želimo vam lepo praznovanje 11. aprila, praznika naše Mestne občine Celje. Mestna četrt Nova vas MČ Nova vas, Ulica bratov Vošnjakov 1, 3000 Celje fb MO Celje, Mestna četrt Hudinja Vse je pred nami. Vsak od nas gradi boljši jutri. Vsem občankam in občanom čestitke ob občinskem prazniku Mestne občine Celje. Mestna četrt Hudinja Celje Novi TEDNIK št. 13 31.03.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 13, 31. marec 2022 Drage občanke, dragi občani, želimo vam lepo praznovanje 11. aprila, praznika naše Mestne občine Celje Mestna četrt Savinja Foto: Rihard Mlekuž MČ Savinja Ljubljanska c. 27, 3000 Celje Drage občanke, dragi občani, želimo vam lepo praznovanje 11. aprila, praznika naše Mestne občine Celje. Mestna četrt Nova vas MČ Nova vas, Ulica bratov Vošnjakov 1, 3000 Celje fb MO Celje, Mestna četrt Hudinja Vse je pred nami. Vsak od nas gradi boljši jutri. Vsem občankam in občanom čestitke ob občinskem prazniku Mestne občine Celje. Mestna četrt Hudinja Celje Novi TEDNIK št. 14 07.04.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 14, 7. april 2022 2 Javno podjetje Zelenice, družba za urejanje in vzdrževanje zelenih in drugih javnih površin, d.o.o., Cinkarniška pot 19, 3000 Celje -PROGRAM UREJANJA ZELENIH POVRŠIN • Košnja zelenih površin • Vzdrževanje urbane opreme • Vzdrževanje otroških in ostalih igrišč • Čiščenje listja • Urejanje okolice • Oskrba parkovnih površin in igrišč • Čiščenje zaraslih površin • Izvajanje zimske službe • Izvajanje letnega vzdrževanja cest in obcestnih teles • Čiščenje jarkov -PROGRAM VRTNARSTVO • Izvajanje načrtovanja in zasaditve dvorišč ter vrtov • Izdelava načrtov • Obrezovanje dreves, tudi v zahtevnih pogojih • Prodaja rastlinskega materiala, kot so drevesa in trajnice • Zasaditve krožišč in javnih površin • Zasaditve vseh vrst dreves in okrasnih rastlin ter njihova oskrba • Obrezovanje živih mej • Zasaditve urbanih površin in celoletna oskrba rastlin -PROGRAM GRADBENA OPERATIVA • Manjše rušitve objektov • Izvedba manjših gradbeno obrtniških del (beljenje, suhomontažni sistemi, keramika, vodovod, elektro storitve …) • Izvedba različnih vrst ograj • Izvedba igrišč • Urejevanje manjših poti, cest, pločnikov … • Izvedba drugih gradbenih del na objektih in javnih površinah • Izvedba odvodnjavanj • Pooblaščeni nadzor -PROGRAM ČIŠČENJE • Redna dnevna čiščenja poslovnih in zasebnih objektov • Izvedba generalnih čiščenj • Čiščenje steklenih površin • Čiščenje zunanjih javnih površin -OSTALO • Nudenje storitev strojnih izkopov z mini bagrom in rovokopačem • Nudenje storitev s profesionalnim robotom in z gorsko kosilnico za čiščenje zaraslih površin na zahtevnih območjih • Nudenje najema avtokošare • Najem profesionalne sejalnice travinja • Najem traktorskih storitev • Ostalo po dogovoru VSE STORITVE OPRAVLJAMO TUDI ZA TRG Tel.: 082 052 466 info.zelenice@celje.si www.zelenice.si fb Javno podjetje Zelenice 2 Javno podjetje Zelenice, družba za urejanje in vzdrževanje zelenih in drugih javnih površin, d.o.o., Cinkarniška pot 19, 3000 Celje -PROGRAM UREJANJA ZELENIH POVRŠIN • Košnja zelenih površin • Vzdrževanje urbane opreme • Vzdrževanje otroških in ostalih igrišč • Čiščenje listja • Urejanje okolice • Oskrba parkovnih površin in igrišč • Čiščenje zaraslih površin • Izvajanje zimske službe • Izvajanje letnega vzdrževanja cest in obcestnih teles • Čiščenje jarkov -PROGRAM VRTNARSTVO • Izvajanje načrtovanja in zasaditve dvorišč ter vrtov • Izdelava načrtov • Obrezovanje dreves, tudi v zahtevnih pogojih • Prodaja rastlinskega materiala, kot so drevesa in trajnice • Zasaditve krožišč in javnih površin • Zasaditve vseh vrst dreves in okrasnih rastlin ter njihova oskrba • Obrezovanje živih mej • Zasaditve urbanih površin in celoletna oskrba rastlin -PROGRAM GRADBENA OPERATIVA • Manjše rušitve objektov • Izvedba manjših gradbeno obrtniških del (beljenje, suhomontažni sistemi, keramika, vodovod, elektro storitve …) • Izvedba različnih vrst ograj • Izvedba igrišč • Urejevanje manjših poti, cest, pločnikov … • Izvedba drugih gradbenih del na objektih in javnih površinah • Izvedba odvodnjavanj • Pooblaščeni nadzor -PROGRAM ČIŠČENJE • Redna dnevna čiščenja poslovnih in zasebnih objektov • Izvedba generalnih čiščenj • Čiščenje steklenih površin • Čiščenje zunanjih javnih površin -OSTALO • Nudenje storitev strojnih izkopov z mini bagrom in rovokopačem • Nudenje storitev s profesionalnim robotom in z gorsko kosilnico za čiščenje zaraslih površin na zahtevnih območjih • Nudenje najema avtokošare • Najem profesionalne sejalnice travinja • Najem traktorskih storitev • Ostalo po dogovoru VSE STORITVE OPRAVLJAMO TUDI ZA TRG Tel.: 082 052 466 info.zelenice@celje.si www.zelenice.si fb Javno podjetje Zelenice 2 Javno podjetje Zelenice, družba za urejanje in vzdrževanje zelenih in drugih javnih površin, d.o.o., Cinkarniška pot 19, 3000 Celje -PROGRAM UREJANJA ZELENIH POVRŠIN • Košnja zelenih površin • Vzdrževanje urbane opreme • Vzdrževanje otroških in ostalih igrišč • Čiščenje listja • Urejanje okolice • Oskrba parkovnih površin in igrišč • Čiščenje zaraslih površin • Izvajanje zimske službe • Izvajanje letnega vzdrževanja cest in obcestnih teles • Čiščenje jarkov -PROGRAM VRTNARSTVO • Izvajanje načrtovanja in zasaditve dvorišč ter vrtov • Izdelava načrtov • Obrezovanje dreves, tudi v zahtevnih pogojih • Prodaja rastlinskega materiala, kot so drevesa in trajnice • Zasaditve krožišč in javnih površin • Zasaditve vseh vrst dreves in okrasnih rastlin ter njihova oskrba • Obrezovanje živih mej • Zasaditve urbanih površin in celoletna oskrba rastlin -PROGRAM GRADBENA OPERATIVA • Manjše rušitve objektov • Izvedba manjših gradbeno obrtniških del (beljenje, suhomontažni sistemi, keramika, vodovod, elektro storitve …) • Izvedba različnih vrst ograj • Izvedba igrišč • Urejevanje manjših poti, cest, pločnikov … • Izvedba drugih gradbenih del na objektih in javnih površinah • Izvedba odvodnjavanj • Pooblaščeni nadzor -PROGRAM ČIŠČENJE • Redna dnevna čiščenja poslovnih in zasebnih objektov • Izvedba generalnih čiščenj • Čiščenje steklenih površin • Čiščenje zunanjih javnih površin -OSTALO • Nudenje storitev strojnih izkopov z mini bagrom in rovokopačem • Nudenje storitev s profesionalnim robotom in z gorsko kosilnico za čiščenje zaraslih površin na zahtevnih območjih • Nudenje najema avtokošare • Najem profesionalne sejalnice travinja • Najem traktorskih storitev • Ostalo po dogovoru VSE STORITVE OPRAVLJAMO TUDI ZA TRG Tel.: 082 052 466 info.zelenice@celje.si www.zelenice.si fb Javno podjetje Zelenice PROGRAM UREJANJA ZELENIH POVRŠIN PROGRAM VRTNARSTVO PROGRAM GRADBENA OPERATIVA PROGRAM ČIŠČENJE VSE STORITVE OPRAVLJAMO TUDI ZA TRG Tel.: 082 052 466 info.zelenice@celje.si www.zelenice.si fb Javno podjetje Zelenice UPRAVNIK, KO GA POTREBUJETE Upravljamo stanovanjske stavbe in poslovne objekte. Smo družinsko podjetje, ki je z vami v Celju in okolici že več kot 25 let. »Vesel sem, če ljudje kljub vsemu vidijo, da je naše mesto lepo in da smo lahko srečni, da živimo tukaj,« pravi župan Mestne občine Celje Matija Kovač. Ob našem pogovoru je bil zelo dobro razpoložen in sproščen. »Simbolični pomladni čas,« je z nasmehom odgovoril na naše vprašanje, ali je tudi nekoliko »raznežen«. Razlog za takšno vprašanje je bilo namreč to, da je Kovač nekaj dni pred našim pogovorom dobil otroka. Gre za njegovega drugega otroka, s partnerko imata poleg novorojenca tudi 7-letno hčer. Kaj pa Celebus in Kolesce? Občina se zelo rada pohvali, da ju ljudje uporabljajo. Am- pak veliko je tudi negodovanj, da predvsem pri Celebusu niso ravno idealne linije. Gre za pomembna projekta z vidika traj- nostne mobilnosti, a tudi finančno zahtevna, zato pri Celebusu ni preprosto hitro ukrepati ali česa spreminjati. Že ob začetku mojega mandata smo dobili veliko informacij, vse- ga ne moremo rešiti naenkrat, a smo kljub temu pristopili k nekaterim spremembam na linijah in uvedli novo linijo Medlog–Babno. Na najbolj obremenjenih avtobusnih linijah bomo najverjetneje uvedli še več voženj, bolj odročne lokacije bomo morali opremiti z dodatnimi linijami. Trenutno pripravljamo dokumentacijo za nabavo novih električnih vozil, kar je za velikost Celja ustrezna rešitev. Tako pri Celebusu kot Kolescu je treba pou- dariti, da se Celje razvija v smeri pametnega mesta. To ne pomeni v smislu vodenja mesta preko telefona, ampak da so storitve preplete- ne in dobro povezane ter zastavljene glede na potrebe občanov in na utrip mesta. Moramo zasledovati odzivnost, kjer nas čaka še kar nekaj izzivov in izboljšav, kajti uporabniki so tisti, ki podajo informacije iz prve roke. Ko omenjate trajnostno mobilnost, se vam zdi, da so zaposleni v občini, a tudi v drugih ustanovah v mestu res dober zgled? Občani vidijo, da marsikdo parkira v prime- stnih naseljih, tam zasede parkirno mesto stanovalcev, nato se odpravi na delo v sre- dišče mesta. Ljudje to vidijo in si mislijo svoje, ko občina govori, kako je dobro priti v mesto peš ali s kolesom. Razumem, kaj mislite, a ne poznam kon- kretnih primerov. Celje je res parkirno pre- obremenjeno, v središču je ogromno de- lovnih mest. Pozivamo svoje sodelavce, naj uporabljajo metode trajnostne mobilnosti. Prihodnost vseh mest bo takšna, da se bodo parkirna mesta umikala na obrobje. Vemo, da imajo stanovalci mestnega jedra težave s parkiranjem in z dostopnostjo z vozili, kar otežuje bivanje v mestnem jedru. Enako je v mestnih naseljih. Soseske so bile nekoč načrtovane za neko število vozil, danes pa je vozil vsaj dvakrat več kot nekoč. Očitno bomo vsi morali priti do spoznanja, da če imaš litrsko steklenico, vanjo ne moreš naliti dveh litrov vode. Tudi pri sebi bomo morali začeti razmišljati o spremembah in razumeti, da širitev parkiranja znotraj mestnih omejitev ni mogoča. Se vam zdi središče mesta dovolj »živo«? Ogromno je prostorov, lokalov, ki so prazni. Stanujem v mestnem jedru, poznam ga v vseh urah dneva. Mislim, da v primerjavi s podobnimi mesti po Evropi deluje dobro in da ga imamo Celjani radi. Veselim se vsake družine, ki pride v središče, vsakega podje- tnika, ki se odloči svojo pot razvijati tukaj. Spoštujem vsakega, ki pri tem vztraja, saj to ustvarja energijo mesta. Drži, da je veliko praznih lokalov, kar je glede ne ekonomiko in dostopnost z avtomobili do trgovskih središč ter glede na spremenjene navade razumljivo, a mi je žal, da je tako. V središču so trenutno prazni trije lokali, ki so v občinski lasti. To so nekdanja Majolka, ki je potrebna večje obnove, ter dva lokala v Vodnikovi ulici in na Glavnem trgu. Občina svoje prostore uspešno oddaja. Pri zasebnikih se zatika zaradi različ- nih razlogov, saj prihaja do nesoglasij zaradi najemnin in vlaganja v prostore. Na občini smo zato lani popisali vse prazne lokale v mestu. Če je to mogoče, jih občina odkupi, uredi in jih odda v najem. Pri tem dosegamo zadovoljive rezultate. Vesel sem, da smo se lani odločili za projekt začasne rabe prostora na Glavnem trgu, kjer se je do zdaj zvrstilo ogromno najemnikov, in verjamem, da bo v takšnem načinu sodelovanja morda kdo dobil navdih za poslovno odločitev. Dejaven pri- stop občine in župana je tu zelo pomemben, saj je treba z gospodarstveniki, najemniki in s stanovalci mestnega jedra komunicirati, spore reševati takoj, saj le tako pride do po- zitivnega razvoja. V mestnem jedru ne gre samo za prireditve, ko pride množica ljudi, ki po njih tudi odide. Gre tudi za tiste, ki tu bivajo ali delajo. Občutek praznine je pred- vsem ob večerih, ko na glavnih ulicah in trgih ni gostinskega vrveža, ampak se ta pojavlja v bolj zalednih atrijih. V mestu je na primer Špital pri čudovitem atriju Vodnega stolpa, ki predstavlja referenčno prizorišče za ur- bano glasbo, pa Umetniška četrt, Mladinski center, Branibor in še mnogi drugi, ampak ko hodiš po glavnih ulicah, tega ne opaziš, ker je nekoliko skrito, čeprav se tam nekaj dogaja celo leto. Če greste na sprehod z družino po Celju v popoldanskih urah, kaj pogrešate? Nič. Družine se sprehajajo, otroci drvijo po različnih interesnih dejavnostih, v glas- beno šolo, ljudje pridejo v mesto na kavico, se družijo … … in če greste na sprehod ob nedeljah? Takrat opažam, da je mesto vedno bolj živo. Pohvalno je, da se je nekaj gostincev odločilo, da bodo lokale odprli tudi ob nedeljah. Morda pogrešam še več možnosti za nedeljska kosila v središču mesta. Na začetku mandata ste omenjali sreča- nja z občani. Jih še izvajate? Da. In priznam, da je to ena bolj intenziv- nih mesečnih obveznosti. Vsak mesec imam dan odprtih vrat in takrat se z občani, ki se najavijo, pogovorim sam ali s sodelavci, ki se pridružijo, da lahko rešimo probleme ljudi. Tak stik z občani zame pomeni tudi stik s problemi, ki jih ima mesto, občanom pa daje možnost za hitrejše rešitve oziroma celovi- to obravnavo njihovih težav. Največ vsebine teh pogovorov se nanaša na prostor, stano- vanjsko problematiko. Pogosto ljudje pridejo tudi s pohvalami. Ravno pred kratkim je bila pri meni drugošolka, ki mi je pred obiskom poslala risbico, ob prihodu pa je izpostavila zelo pomembni vprašanji. Eno je bilo, kako lahko mesto poskrbi za večjo varnost živali v prometu. Vesel sem tudi, ker prihajajo občani, ki razmišljajo širše o prostoru, o varovanju okolja, humanitarnosti, izboljšavah javnega potniškega prometa in podobnem. Se vas kdaj kakšna zgodba kot ta z dekli- co še posebej dotakne? Da. Nedavno je bila pri meni gospa, ki sama skrbi za zelo bolnega odraslega sina. Sooča se s stisko, saj ne bo več zmogla tega početi, institucionalni oskrbi pa ne zaupa. Ko vidim, da človeku znotraj sistema, ki bi mu moral pomagati, zmanjkuje možnosti, se me to do- takne. Že pogovor včasih komu pomeni veli- ko. Hkrati tudi jaz občutim nemoč, ko vidim, da za vsako težavo ni rešitve. Se zavedate, da je starejših v Celju vedno več? In da je zgodb starejših, ki trpijo in umirajo sami, v knežjem mestu veliko? Glede na podatke, ki jih imam – tudi o de- mografiji – nas v naslednjih letih čaka velik izziv na tem področju. Dolgotrajna oskrba je tu ključna in nujna, v okviru tega tudi mo- žnost varovanih stanovanj. Pred kratkim smo odprli Vilo Vodnikova ulica 14 z oskrbovanimi stanovanji, lani sprejeti prostorski akt že omo- goča še eno takšno stavbo v Celju. Razmišljati bomo morali o dodatnih krepitvah podporne- ga sistema, da bi ljudje čim dlje ostali doma, bili čim bolj zdravi, samostojni in v dobri družbi. Tudi občina omogoča sistem pomoči na domu, ki je financiran iz občinskega prora- čuna. Glede na hitre spremembe in nenehno rast potreb je izziv tudi zagotavljanje kadrov. Država na tem področju občin ne sme prepu- ščati samih sebi. Kajti zmanjkuje možnosti za povečevanje financiranja tovrstnih socialnih vsebin. Na koncu lahko občine pristanemo na točki, kjer se bomo morale zadolževati že za poravnavo sprotnih obveznosti. Nalogo mest vidim v prostorskih pogojih in naložbah v gradnjo, nalogo države pa v tem, da poskrbi, da bo dovolj denarja za financiranje kadrov. Moramo slediti takšni družbeni ureditvi, ki bo starosti prijazna, kjer ljudje ne bodo ostajali sami in bo poskrbljeno za vsakogar. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 15, 1 1. april 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Novi TEDNIK št. 13 31.03.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 13, 31. marec 2022 Drage občanke, dragi občani, želimo vam lepo praznovanje 11. aprila, praznika naše Mestne občine Celje Mestna četrt Savinja Foto: Rihard Mlekuž MČ Savinja Ljubljanska c. 27, 3000 Celje Drage občanke, dragi občani, želimo vam lepo praznovanje 11. aprila, praznika naše Mestne občine Celje. Mestna četrt Nova vas MČ Nova vas, Ulica bratov Vošnjakov 1, 3000 Celje fb MO Celje, Mestna četrt Hudinja Vse je pred nami. Vsak od nas gradi boljši jutri. Vsem občankam in občanom čestitke ob občinskem prazniku Mestne občine Celje. Mestna četrt Hudinja Celje Novi TEDNIK št. 13 31.03.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 13, 31. marec 2022 Drage občanke, dragi občani, želimo vam lepo praznovanje 11. aprila, praznika naše Mestne občine Celje Mestna četrt Savinja Foto: Rihard Mlekuž MČ Savinja Ljubljanska c. 27, 3000 Celje Drage občanke, dragi občani, želimo vam lepo praznovanje 11. aprila, praznika naše Mestne občine Celje. Mestna četrt Nova vas MČ Nova vas, Ulica bratov Vošnjakov 1, 3000 Celje fb MO Celje, Mestna četrt Hudinja Vse je pred nami. Vsak od nas gradi boljši jutri. Vsem občankam in občanom čestitke ob občinskem prazniku Mestne občine Celje. Mestna četrt Hudinja Celje Novi TEDNIK št. 14 07.04.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 14, 7. april 2022 2 Javno podjetje Zelenice, družba za urejanje in vzdrževanje zelenih in drugih javnih površin, d.o.o., Cinkarniška pot 19, 3000 Celje -PROGRAM UREJANJA ZELENIH POVRŠIN • Košnja zelenih površin • Vzdrževanje urbane opreme • Vzdrževanje otroških in ostalih igrišč • Čiščenje listja • Urejanje okolice • Oskrba parkovnih površin in igrišč • Čiščenje zaraslih površin • Izvajanje zimske službe • Izvajanje letnega vzdrževanja cest in obcestnih teles • Čiščenje jarkov -PROGRAM VRTNARSTVO • Izvajanje načrtovanja in zasaditve dvorišč ter vrtov • Izdelava načrtov • Obrezovanje dreves, tudi v zahtevnih pogojih • Prodaja rastlinskega materiala, kot so drevesa in trajnice • Zasaditve krožišč in javnih površin • Zasaditve vseh vrst dreves in okrasnih rastlin ter njihova oskrba • Obrezovanje živih mej • Zasaditve urbanih površin in celoletna oskrba rastlin -PROGRAM GRADBENA OPERATIVA • Manjše rušitve objektov • Izvedba manjših gradbeno obrtniških del (beljenje, suhomontažni sistemi, keramika, vodovod, elektro storitve …) • Izvedba različnih vrst ograj • Izvedba igrišč • Urejevanje manjših poti, cest, pločnikov … • Izvedba drugih gradbenih del na objektih in javnih površinah • Izvedba odvodnjavanj • Pooblaščeni nadzor -PROGRAM ČIŠČENJE • Redna dnevna čiščenja poslovnih in zasebnih objektov • Izvedba generalnih čiščenj • Čiščenje steklenih površin • Čiščenje zunanjih javnih površin -OSTALO • Nudenje storitev strojnih izkopov z mini bagrom in rovokopačem • Nudenje storitev s profesionalnim robotom in z gorsko kosilnico za čiščenje zaraslih površin na zahtevnih območjih • Nudenje najema avtokošare • Najem profesionalne sejalnice travinja • Najem traktorskih storitev • Ostalo po dogovoru VSE STORITVE OPRAVLJAMO TUDI ZA TRG Tel.: 082 052 466 info.zelenice@celje.si www.zelenice.si fb Javno podjetje Zelenice 2 Javno podjetje Zelenice, družba za urejanje in vzdrževanje zelenih in drugih javnih površin, d.o.o., Cinkarniška pot 19, 3000 Celje -PROGRAM UREJANJA ZELENIH POVRŠIN • Košnja zelenih površin • Vzdrževanje urbane opreme • Vzdrževanje otroških in ostalih igrišč • Čiščenje listja • Urejanje okolice • Oskrba parkovnih površin in igrišč • Čiščenje zaraslih površin • Izvajanje zimske službe • Izvajanje letnega vzdrževanja cest in obcestnih teles • Čiščenje jarkov -PROGRAM VRTNARSTVO • Izvajanje načrtovanja in zasaditve dvorišč ter vrtov • Izdelava načrtov • Obrezovanje dreves, tudi v zahtevnih pogojih • Prodaja rastlinskega materiala, kot so drevesa in trajnice • Zasaditve krožišč in javnih površin • Zasaditve vseh vrst dreves in okrasnih rastlin ter njihova oskrba • Obrezovanje živih mej • Zasaditve urbanih površin in celoletna oskrba rastlin -PROGRAM GRADBENA OPERATIVA • Manjše rušitve objektov • Izvedba manjših gradbeno obrtniških del (beljenje, suhomontažni sistemi, keramika, vodovod, elektro storitve …) • Izvedba različnih vrst ograj • Izvedba igrišč • Urejevanje manjših poti, cest, pločnikov … • Izvedba drugih gradbenih del na objektih in javnih površinah • Izvedba odvodnjavanj • Pooblaščeni nadzor -PROGRAM ČIŠČENJE • Redna dnevna čiščenja poslovnih in zasebnih objektov • Izvedba generalnih čiščenj • Čiščenje steklenih površin • Čiščenje zunanjih javnih površin -OSTALO • Nudenje storitev strojnih izkopov z mini bagrom in rovokopačem • Nudenje storitev s profesionalnim robotom in z gorsko kosilnico za čiščenje zaraslih površin na zahtevnih območjih • Nudenje najema avtokošare • Najem profesionalne sejalnice travinja • Najem traktorskih storitev • Ostalo po dogovoru VSE STORITVE OPRAVLJAMO TUDI ZA TRG Tel.: 082 052 466 info.zelenice@celje.si www.zelenice.si fb Javno podjetje Zelenice 2 Javno podjetje Zelenice, družba za urejanje in vzdrževanje zelenih in drugih javnih površin, d.o.o., Cinkarniška pot 19, 3000 Celje -PROGRAM UREJANJA ZELENIH POVRŠIN • Košnja zelenih površin • Vzdrževanje urbane opreme • Vzdrževanje otroških in ostalih igrišč • Čiščenje listja • Urejanje okolice • Oskrba parkovnih površin in igrišč • Čiščenje zaraslih površin • Izvajanje zimske službe • Izvajanje letnega vzdrževanja cest in obcestnih teles • Čiščenje jarkov -PROGRAM VRTNARSTVO • Izvajanje načrtovanja in zasaditve dvorišč ter vrtov • Izdelava načrtov • Obrezovanje dreves, tudi v zahtevnih pogojih • Prodaja rastlinskega materiala, kot so drevesa in trajnice • Zasaditve krožišč in javnih površin • Zasaditve vseh vrst dreves in okrasnih rastlin ter njihova oskrba • Obrezovanje živih mej • Zasaditve urbanih površin in celoletna oskrba rastlin -PROGRAM GRADBENA OPERATIVA • Manjše rušitve objektov • Izvedba manjših gradbeno obrtniških del (beljenje, suhomontažni sistemi, keramika, vodovod, elektro storitve …) • Izvedba različnih vrst ograj • Izvedba igrišč • Urejevanje manjših poti, cest, pločnikov … • Izvedba drugih gradbenih del na objektih in javnih površinah • Izvedba odvodnjavanj • Pooblaščeni nadzor -PROGRAM ČIŠČENJE • Redna dnevna čiščenja poslovnih in zasebnih objektov • Izvedba generalnih čiščenj • Čiščenje steklenih površin • Čiščenje zunanjih javnih površin -OSTALO • Nudenje storitev strojnih izkopov z mini bagrom in rovokopačem • Nudenje storitev s profesionalnim robotom in z gorsko kosilnico za čiščenje zaraslih površin na zahtevnih območjih • Nudenje najema avtokošare • Najem profesionalne sejalnice travinja • Najem traktorskih storitev • Ostalo po dogovoru VSE STORITVE OPRAVLJAMO TUDI ZA TRG Tel.: 082 052 466 info.zelenice@celje.si www.zelenice.si fb Javno podjetje Zelenice PROGRAM UREJANJA ZELENIH POVRŠIN PROGRAM VRTNARSTVO PROGRAM GRADBENA OPERATIVA PROGRAM ČIŠČENJE VSE STORITVE OPRAVLJAMO TUDI ZA TRG Tel.: 082 052 466 info.zelenice@celje.si www.zelenice.si fb Javno podjetje Zelenice UPRAVNIK, KO GA POTREBUJETE Upravljamo stanovanjske stavbe in poslovne objekte. Smo družinsko podjetje, ki je z vami v Celju in okolici že več kot 25 let. »Vesel sem, če ljudje kljub vsemu vidijo, da je naše mesto lepo in da smo lahko srečni, da živimo tukaj,« pravi župan Mestne občine Celje Matija Kovač. Ob našem pogovoru je bil zelo dobro razpoložen in sproščen. »Simbolični pomladni čas,« je z nasmehom odgovoril na naše vprašanje, ali je tudi nekoliko »raznežen«. Razlog za takšno vprašanje je bilo namreč to, da je Kovač nekaj dni pred našim pogovorom dobil otroka. Gre za njegovega drugega otroka, s partnerko imata poleg novorojenca tudi 7-letno hčer. Kaj pa Celebus in Kolesce? Občina se zelo rada pohvali, da ju ljudje uporabljajo. Am- pak veliko je tudi negodovanj, da predvsem pri Celebusu niso ravno idealne linije. Gre za pomembna projekta z vidika traj- nostne mobilnosti, a tudi finančno zahtevna, zato pri Celebusu ni preprosto hitro ukrepati ali česa spreminjati. Že ob začetku mojega mandata smo dobili veliko informacij, vse- ga ne moremo rešiti naenkrat, a smo kljub temu pristopili k nekaterim spremembam na linijah in uvedli novo linijo Medlog–Babno. Na najbolj obremenjenih avtobusnih linijah bomo najverjetneje uvedli še več voženj, bolj odročne lokacije bomo morali opremiti z dodatnimi linijami. Trenutno pripravljamo dokumentacijo za nabavo novih električnih vozil, kar je za velikost Celja ustrezna rešitev. Tako pri Celebusu kot Kolescu je treba pou- dariti, da se Celje razvija v smeri pametnega mesta. To ne pomeni v smislu vodenja mesta preko telefona, ampak da so storitve preplete- ne in dobro povezane ter zastavljene glede na potrebe občanov in na utrip mesta. Moramo zasledovati odzivnost, kjer nas čaka še kar nekaj izzivov in izboljšav, kajti uporabniki so tisti, ki podajo informacije iz prve roke. Ko omenjate trajnostno mobilnost, se vam zdi, da so zaposleni v občini, a tudi v drugih ustanovah v mestu res dober zgled? Občani vidijo, da marsikdo parkira v prime- stnih naseljih, tam zasede parkirno mesto stanovalcev, nato se odpravi na delo v sre- dišče mesta. Ljudje to vidijo in si mislijo svoje, ko občina govori, kako je dobro priti v mesto peš ali s kolesom. Razumem, kaj mislite, a ne poznam kon- kretnih primerov. Celje je res parkirno pre- obremenjeno, v središču je ogromno de- lovnih mest. Pozivamo svoje sodelavce, naj uporabljajo metode trajnostne mobilnosti. Prihodnost vseh mest bo takšna, da se bodo parkirna mesta umikala na obrobje. Vemo, da imajo stanovalci mestnega jedra težave s parkiranjem in z dostopnostjo z vozili, kar otežuje bivanje v mestnem jedru. Enako je v mestnih naseljih. Soseske so bile nekoč načrtovane za neko število vozil, danes pa je vozil vsaj dvakrat več kot nekoč. Očitno bomo vsi morali priti do spoznanja, da če imaš litrsko steklenico, vanjo ne moreš naliti dveh litrov vode. Tudi pri sebi bomo morali začeti razmišljati o spremembah in razumeti, da širitev parkiranja znotraj mestnih omejitev ni mogoča. Se vam zdi središče mesta dovolj »živo«? Ogromno je prostorov, lokalov, ki so prazni. Stanujem v mestnem jedru, poznam ga v vseh urah dneva. Mislim, da v primerjavi s podobnimi mesti po Evropi deluje dobro in da ga imamo Celjani radi. Veselim se vsake družine, ki pride v središče, vsakega podje- tnika, ki se odloči svojo pot razvijati tukaj. Spoštujem vsakega, ki pri tem vztraja, saj to ustvarja energijo mesta. Drži, da je veliko praznih lokalov, kar je glede ne ekonomiko in dostopnost z avtomobili do trgovskih središč ter glede na spremenjene navade razumljivo, a mi je žal, da je tako. V središču so trenutno prazni trije lokali, ki so v občinski lasti. To so nekdanja Majolka, ki je potrebna večje obnove, ter dva lokala v Vodnikovi ulici in na Glavnem trgu. Občina svoje prostore uspešno oddaja. Pri zasebnikih se zatika zaradi različ- nih razlogov, saj prihaja do nesoglasij zaradi najemnin in vlaganja v prostore. Na občini smo zato lani popisali vse prazne lokale v mestu. Če je to mogoče, jih občina odkupi, uredi in jih odda v najem. Pri tem dosegamo zadovoljive rezultate. Vesel sem, da smo se lani odločili za projekt začasne rabe prostora na Glavnem trgu, kjer se je do zdaj zvrstilo ogromno najemnikov, in verjamem, da bo v takšnem načinu sodelovanja morda kdo dobil navdih za poslovno odločitev. Dejaven pri- stop občine in župana je tu zelo pomemben, saj je treba z gospodarstveniki, najemniki in s stanovalci mestnega jedra komunicirati, spore reševati takoj, saj le tako pride do po- zitivnega razvoja. V mestnem jedru ne gre samo za prireditve, ko pride množica ljudi, ki po njih tudi odide. Gre tudi za tiste, ki tu bivajo ali delajo. Občutek praznine je pred- vsem ob večerih, ko na glavnih ulicah in trgih ni gostinskega vrveža, ampak se ta pojavlja v bolj zalednih atrijih. V mestu je na primer Špital pri čudovitem atriju Vodnega stolpa, ki predstavlja referenčno prizorišče za ur- bano glasbo, pa Umetniška četrt, Mladinski center, Branibor in še mnogi drugi, ampak ko hodiš po glavnih ulicah, tega ne opaziš, ker je nekoliko skrito, čeprav se tam nekaj dogaja celo leto. Če greste na sprehod z družino po Celju v popoldanskih urah, kaj pogrešate? Nič. Družine se sprehajajo, otroci drvijo po različnih interesnih dejavnostih, v glas- beno šolo, ljudje pridejo v mesto na kavico, se družijo … … in če greste na sprehod ob nedeljah? Takrat opažam, da je mesto vedno bolj živo. Pohvalno je, da se je nekaj gostincev odločilo, da bodo lokale odprli tudi ob nedeljah. Morda pogrešam še več možnosti za nedeljska kosila v središču mesta. Na začetku mandata ste omenjali sreča- nja z občani. Jih še izvajate? Da. In priznam, da je to ena bolj intenziv- nih mesečnih obveznosti. Vsak mesec imam dan odprtih vrat in takrat se z občani, ki se najavijo, pogovorim sam ali s sodelavci, ki se pridružijo, da lahko rešimo probleme ljudi. Tak stik z občani zame pomeni tudi stik s problemi, ki jih ima mesto, občanom pa daje možnost za hitrejše rešitve oziroma celovi- to obravnavo njihovih težav. Največ vsebine teh pogovorov se nanaša na prostor, stano- vanjsko problematiko. Pogosto ljudje pridejo tudi s pohvalami. Ravno pred kratkim je bila pri meni drugošolka, ki mi je pred obiskom poslala risbico, ob prihodu pa je izpostavila zelo pomembni vprašanji. Eno je bilo, kako lahko mesto poskrbi za večjo varnost živali v prometu. Vesel sem tudi, ker prihajajo občani, ki razmišljajo širše o prostoru, o varovanju okolja, humanitarnosti, izboljšavah javnega potniškega prometa in podobnem. Se vas kdaj kakšna zgodba kot ta z dekli- co še posebej dotakne? Da. Nedavno je bila pri meni gospa, ki sama skrbi za zelo bolnega odraslega sina. Sooča se s stisko, saj ne bo več zmogla tega početi, institucionalni oskrbi pa ne zaupa. Ko vidim, da človeku znotraj sistema, ki bi mu moral pomagati, zmanjkuje možnosti, se me to do- takne. Že pogovor včasih komu pomeni veli- ko. Hkrati tudi jaz občutim nemoč, ko vidim, da za vsako težavo ni rešitve. Se zavedate, da je starejših v Celju vedno več? In da je zgodb starejših, ki trpijo in umirajo sami, v knežjem mestu veliko? Glede na podatke, ki jih imam – tudi o de- mografiji – nas v naslednjih letih čaka velik izziv na tem področju. Dolgotrajna oskrba je tu ključna in nujna, v okviru tega tudi mo- žnost varovanih stanovanj. Pred kratkim smo odprli Vilo Vodnikova ulica 14 z oskrbovanimi stanovanji, lani sprejeti prostorski akt že omo- goča še eno takšno stavbo v Celju. Razmišljati bomo morali o dodatnih krepitvah podporne- ga sistema, da bi ljudje čim dlje ostali doma, bili čim bolj zdravi, samostojni in v dobri družbi. Tudi občina omogoča sistem pomoči na domu, ki je financiran iz občinskega prora- čuna. Glede na hitre spremembe in nenehno rast potreb je izziv tudi zagotavljanje kadrov. Država na tem področju občin ne sme prepu- ščati samih sebi. Kajti zmanjkuje možnosti za povečevanje financiranja tovrstnih socialnih vsebin. Na koncu lahko občine pristanemo na točki, kjer se bomo morale zadolževati že za poravnavo sprotnih obveznosti. Nalogo mest vidim v prostorskih pogojih in naložbah v gradnjo, nalogo države pa v tem, da poskrbi, da bo dovolj denarja za financiranje kadrov. Moramo slediti takšni družbeni ureditvi, ki bo starosti prijazna, kjer ljudje ne bodo ostajali sami in bo poskrbljeno za vsakogar. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 15, 1 1. april 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU IZSUŠEVANJE OBJEKTOV, DIAGNOSTIKA IN KLIMATIZACIJA RAVNANJE Z ODPADKI IZ ZDRAVSTVA PRODAJA IN SERVIS MEDICINSKE OPREME 03 42 88 400 info@mollier.si www.mollier.si t e w MOLLIER d.o.o. CELJE Etiketa 500ml_212x45mm_Belaj center_6.3.2024 sreda, 06. marec 2024 11:03:18 www.belajcenter.si Čestitke ob občinskem prazniku Celja! DVORANA KAJUH 2017 DVORANA ZLATOROG 2003 STOLPNICA TRIM 1978 UPRAVNA ENOTA CELJE 2004 GLAVNA POŠTA CELJE 1994 SEJEMIŠČE HALA „K“ 2004 OSNOVNA ŠOLA LJUBEČNA 1996 ELEKTRO STAVBA 1979 SPODNJI GRAD 2001 OBJEKT GLAZIJA 1998 LOGISTIČNI CENTER INPOS LJUBEČNA 2021 KLINIKA ENDOMED 2012 ARHITEKT ERNST d.o.o. Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 15, 1 1. april 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Projekt ureditve ekonom- sko-poslovne cone, ki se na- haja v Trnovljah, je eden iz- med potencialov, ki prispeva k trajnostnemu okoljskemu in prostorskemu razvoju ter k uravnoteženi in h kakovostni infrastrukturni opremljenosti občine. Po izvedbi naložbe bodo na voljo komunalno urejene in dobro prometno dostopne površine, zanimive za nove vlagatelje. Z ureditvijo EPC Trnovlje – jug bo zagotovljen nov do- daten prostor za razvoj in rast mikro, malih in srednjih podje- tij, da bodo lahko povečevala obseg poslovanja, ustvarjala visoko dodano vrednost in nova delovna mesta ter pri- spevala k večji konkurenčnosti gospodarstva občine in regije. Odlična lega, potencial za nadaljnjo širitev Ekonomsko-poslovna cona v Trnovljah se razprostira na območju, ki skupno meri 15,60 hektarja površin. Del površin (8,77 ha) je že pozidan in za- polnjen s podjetniško dejav- nostjo, saj v njej trenutno de- luje že 87 podjetij. Evropsko so nanciran projekt predvideva tudi obsežne trajnostne ukrepe Ekonomsko-poslovna cona Trnovlje – jug za razvoj podjetništva in nova delovna mesta Zagotavljanje dobrih pogojev za razvoj gospodarstva in podjetništva je ena od ključnih razvojnih usmeritev Mestne občine Celje. Glavni projekt, ki ga občina trenutno uresniču- je v sklopu teh usmeritev, je ureditev Ekonomsko–poslovne cone (EPC) Trnovlje – jug v vzhodnem delu Celja. V coni bo na novo infrastrukturno in komunalno urejenih več kot 5 hektarjev poslovnih površin, ki bodo namenjena podjetni- ški dejavnosti. Naložba je vredna več kot 1,8 milijona evrov, Mestna občina Celje bo zanjo prejela do 1,1 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost (NOO). EPC Trnovlje v številkah: 15,6 ha – skupnih površin v coni 8,8 ha – že zasedene uporabne površine v EPC 87 delujočih podjetij v coni 6,26 ha novih urejenih površin 5,12 ha novih prostih uporabnih površin za poslovno dejavnost 19 ha – potencial širitve za nove poslovne površine 1,8 mio evrov – vrednost projekta EPC Trnovlje – jug 1,1 mio evrov – vrednost so nanciranja iz sklada NOO Gradnja povezovalne ceste A in pogled na območje EPC Trnovlje – jug (Foto: Matjaž Očko) V sklopu gradbenih del v coni je že bila zgrajena povezovalna cesta E. (Foto: Matjaž Očko) »Razvojna vizija EPC Trno- vlje – jug je postati destinacija, kjer se prepletajo gospodar- ske, razvojne, izobraževalne in inovacijske vsebine. Podje- tjem bodo v coni omogočeni optimalni pogoji za izvajanje poslovne dejavnosti, dolgo- ročnega medsebojnega pove- zovanja ter nadaljnje rasti in razvoja. Tako želimo v Mestni občini Celje prispevati h kre- pitvi ekosistema ekonomsko- -poslovne infrastrukture ter ustvariti pogoje za nadaljnjo specializacijo EPC. Namen je krepitev konkurenčnosti podjetij v coni ter ustvarjanje ekosistema podjetij z visoko dodano vrednostjo. S podjetji, ki bodo delovala v coni, bodo nastala nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, to bo okolje za prebojne inova- cije v navezavi s trajnostnimi ukrepi.« Mestna občina Celje je za omenjeni projekt ureditve EPC Trnovlje – jug na svetovnem kongresu podjetnikov v Dubrovniku prejela zlato nagrado in priznanje GlobalLocal za ustvarjanje spodbudnega poslovnega okolja za razvoj podjetništva v srednji in jugovzhodni Evropi. MOC si je priznanje, ki ga je prejela v kategoriji najboljše lokalne skupnosti, prislužila v konkurenci 102 kandidatov iz sedmih držav. Nagrade in priznanja GlobalLocal na podlagi odločitve med- narodnega komiteja, ki ga sestavlja 17 strokovnjakov iz enajstih držav, podeljujeta Mednarodni ekonomski forum Perspektive in društvo Promo Global Zagreb. Mednarodno priznanje za EPC Trnovlje – jug držav. Nagrade in priznanja GlobalLocal na podlagi odločitve med- narodnega komiteja, ki ga sestavlja 17 strokovnjakov iz enajstih držav, Projekt ureditve EPC Trnovlje – jug naslavlja ureditev in širitev cone, ki leži v vzhodnem delu Celja in ima odlično geografsko lego, saj je v bližini avtoceste, ki povezuje Ljubljano in Maribor, dve največji mesti v Sloveniji. S komunalno ureditvijo obstoječih in novih zemljišč bo po koncu projekta za podjetniško dejavnost namenjenih 5,12 hektarja doda- tnih uporabnih poslovnih površin. Izgradnja dveh novih povezovalnih cest Osrednji steber nove in- frastrukture na območju EPC Trnovlje – jug predstavljata povezovalni cesti s pripadajo- čo komunalno infrastrukturo (hodnik za pešce, meteorna kanalizacija, telekomunikacijski vodi, javna razsvetljava…), ki bosta izboljšali komunikacijo in pretočnost na območju cone ter dostop do novih poslovnih površin. Gre za cesto E v dolžini 180 metrov, ki povezuje obstoječi lokalni cesti ter cesto A (nekda- njo industrijsko cesto Petrol), ki bo po dokončni dograditvi predstavljala ključno prometno žilo v coni. S podaljšanjem in z ureditvijo ceste bo omogočen razvoj podjetjem, ki prej zaradi slabše prometne infrastrukture ni bil mogoč. Obsežni trajnostni ukrepi Ob novih povezovalnih ce- stah, predvsem ob cesti A, so poleg komunalne ureditve (voda, elektrika) predvideni obsežni trajnostni ukrepi, tako imenovane modre in zelene in- frastrukture. Novi pločniki in kolesarska steza bodo zgrajeni iz drenažne- ga asfalta, ki omogoča pronica- nje vode v zemljo, padavinske vode pa bodo s cestišča kanali- zirane tako, da bodo pronicale v nižje plasti zemlje. S tem bo zagotovljeno, da bo klasična ka- nalizacija čim manj obremenje- na, padavinske vode pa se bodo vračale v vodni krog. V načrtu je tudi vzpostavitev drevoreda in parka, linija in po- stajališče javnega potniškega prometa (Celebus). Na območju bo speljana kolesarska steza, ki bo ločena od ceste, umeščeno bo postajališče za sistem javne izpo- soje koles Kolesce. Zeleni ukrepi vključujejo še postavitev polnil- nic za električna vozila in kolesa, ekološki otok za ločeno zbiranje odpadkov, zbiralnico za ponov- no uporabo izdelkov ter javno razsvetljavo na sončne kolektorje. Gradnja predvidoma končana do sredine poletja Na območju EPC Trnovlje – jug trenutno poteka gradnja povezo- valne ceste A. V sklopu teh del je že bila izvedena komunalna infra- struktura (vodovod, kanalizacija, drenaže, plinovod, elektrovodi za javno razsvetljavo), zgrajeni so bili cestni in vrtni robniki. V izvedbi sta priprava podlage za asfaltira- nje cestišča in gradnja temeljev za avtobusno postajališče (nadstre- šnica) in postajo sistema Kolesce. Vrednost pogodbenih del za po- vezovalno cesto A znaša malo več kot milijon evrov, izvajalec del je gradbeno podjetje Remont NG, ki bo gradnjo ceste končalo predvi- doma julija. Pred tem je jeseni že bila zgra- jena povezovalna cesta E, ki se razteza od Kulturniške ulice do javne poti Gaji (oziroma prihodnje povezovalne ceste A). Gradbena dela so znašala malo več kot 346 tisoč evrov, izvajalo jih je podjetje Sial GP . Načrtovano je, da bo ureditev celotne komunalne infrastruktu- re na območju cone končana do konca leta 2024, konec projekta je predviden v letu 2025. So nanciranje z evropskimi sredstvi Projekt EPC Trnovlje – jug je Mestna občina Celje uspešno prijavila na javni razpis tedanjega ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Podpora inovativ- nim ekosistemom ekonomsko- -poslovne infrastrukture in si zagotovila sredstva NOO za izvedbo projekta iz mehaniz- ma za okrevanje in odpornost. Pogodba z ministrstvom predvideva, da bo Mestna ob- čina Celje iz mehanizma NOO za ureditev cone prejela do 1,1 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev, celotna vrednost projekta pa znaša več kot 1,8 milijona evrov. Ob opisanih gradbenih delih je bila doslej izdelana tudi vi- zija razvoja EPC Trnovlje – jug, katere namen predstavljajo pregled analize gospodarske slike Celja, pregled dobrih praks, pregled potencialov lokacije in priprava ukrepov za privabljanje vlagateljev za povezovanje podjetij v coni, iskanje sinergij med njimi za upravljanje cone ter trženje prostih lokacij v coni. Mestna občina Celje kmalu načrtuje tudi prve javne dražbe za prodajo poslovnih površin v coni zainteresiranim vlaga- teljem, konec projekta pa je predviden poleti prihodnje leto. Možnosti za nadaljnjo širitev cone in razvoj regije Velik potencial tega pro- jekta je možnost nadaljnjega širjenja cone na več kot 19 hektarjev dodatnih poslov- nih površin na območju, ki je tudi z občinskim prostorskim načrtom (OPN) predvideno za razvoj gospodarskih in podje- tniške dejavnosti. V Mestni občini Celje ver- jamejo, da bo uspešno kon- čan projekt v EPC Trnovlje – jug pomembno vplival na nadaljnji razvoj Celja, da bo gonilo gospodarskega in družbenega razvoja regije in da bo prinesel infrastruktur- ne pridobitve (nove ceste in povezljivost) tudi za lokalno skupnost. Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 15, 1 1. april 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Upravitelj sejmišča si želi, da bi Svinjski sejem ostal čim dlje. Sejem je svoje ime dobil po živih prašičih, ki jih kmetje prodajajo. Živahno trgovanje na Svinjskem sejmu Če česa danes ni, bo naslednjo sredo Sotočje Hudinje in Voglajne je že več kot četrt sto- letja prostor, kjer je vsako sredo Svinjski sejem. Ne glede na vreme je to prostor, kjer se srečujejo Celja- ni. Obiskovalci pravijo, da na sejmu dobijo vse. A če morda vendarle ne najdejo tistega, po kar so prišli, bo izdelek verjetno na voljo naslednjo sredo ali teden kasneje. JANŽE FRIC Svinjski sejem je med Ce- ljani dobro znan in obiskan, obiščejo ga tudi prebivalci od drugod, celo iz tistih bolj od- daljenih krajev. »Sejem je vsa- ko sredo, razen če je državni praznik. Od leta 1996 z njim upravlja Konjerejsko društvo Celje in upamo, da bo tukaj čim dlje,« je povedal upravi- telj sejmišča Anton Golhleb. Vsak najde nekaj svojega, kar ga pritegne na sejmu. »Lepa dekleta, lepi prašiči in čim več prodaje,« je najlepše toč- ke tega tradicionalnega tržne- ga dne strnil upravitelj. Pomembna je dobra družba Svinjski sejem je veliko več kot le prostor, kjer lahko kmetje in drugi ponudniki prodajajo svoje izdelke. Je zbirališče stalnih obiskoval- cev, ki ob sredinih dopol- dnevih združujejo prijetno s koristnim. Znan Celjan Janko Pože- žnik, ki na sejmu večino- ma kupuje izdelke domačih kmetov, ki jih drugje ne dobi. »Sem pridejo ljudje v prvi vr- sti pogledat, če je kaj dobre- ga na prodaj, v drugi vrsti pa se pridejo družiti. Na sejmu srečujem stalne obiskovalce in prijatelje, ki redno zaha- jajo sem.« Dodal je še svoje prepričanje, da mora sejem ostati takšen, kot je: »Če bi na njem karkoli spremenili, da bi ga posodobili, bi izgubil dušo.« Redni obiskovalki sejma sta tudi Ana Ambrož in Zdenka Gabrovec, slednja je tokrat tja pripeljala tudi svojo se- stro Marijo Pučnik, ki sicer živi v Avstriji. »K sestri sem prišla na počitnice med pra- zniki, danes sva skupaj prišli še preverit ponudbo stoj- nic,« je povedala. Podobno kot drugi obiskovalci je tudi Ana Ambrož na sejem prišla po nekaj izdelkov in zaradi družbe: »Kupila sem sadike za solato in kruh, prišla sem tudi pogledat, ali bom srečala kakšnega znanca. Tako sem naletela na Zdenko, s katero hodiva na telovadbo.« Skoraj veselica Sejemsko vzdušje je veči- no časa dopolnjevala glasba. Srečko Lesjak, Pepi Videc, Marjan Goručan, Janez Ko- zole in Feliks Mohorko so na- mreč ob spremljavi harmoni- ke tudi peli. Tako kot večina rednih obiskovalcev so tudi ti možje sredino sejemsko dogajanje na sotočju Hudi- nje in Voglajne izkoristili za druženje ob kozarčku vina in pesmi. Veselje so delili z vsemi drugimi obiskovalci, a tudi z ekipo Novega tednika. Janko Požežnik: »Svinjski sejem je najboljši takšen, kot je. Če bi na njem karkoli spremenili, da bi ga posodobili, bi izgubil dušo.« BIAL d.o.o., proizvodno podjetje iz Celja. Gradimo zgodbo, sinergijo inovativnosti in delovnega okolja, ki je prijazno aktivnemu življenju zaposlenih. Med nas vabimo motivirane sodelavce, ki so pripravljeni sprejeti izzive in soustvarjati nove rešitve ter izdelke. Več na www.bial.si Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 15, 1 1. april 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Spoštovane Celjanke in Celjani! Iskrene čestitke ob občinskem prazniku! Novi TEDNIK št. 14 08.04.2021  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 14, 8. april 2021 PROSTORSKO NAČRTOVANJE DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRTI OBČINSKI PROSTORSKI NAČRTI LOKACIJSKE PREVERITVE OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI NAČRTI URBANISTIČNO IN KRAJINSKO NAČRTOVANJE PROJEKTIRANJE PROJEKTNE IN TEHNIČNE DOKUMENTACIJE ARHITEKTURNO, KRAJINSKO-ARHITEKTURNO, GRADBENO IN DRUGO PROJEKTIRANJE (IZP, DGD, PZI, PID) PRIDOBIVANJE PROJEKTNIH POGOJEV IN MNENJ PRIDOBIVANJE GRADBENIH DOVOLJENJ IZDELAVA OKOLJSKIH POROČIL IN POROČIL O VPLIVIH NA OKOLJE IZDELAVA DOKUMENTACIJE SORODNE VRSTE PROSTORSKO NAČRTOVANJE DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRTI OBČINSKI PROSTORSKI NAČRTI LOKACIJSKE PREVERITVE OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI NAČRTI URBANISTIČNO IN KRAJINSKO NAČRTOVANJE PROJEKTIRANJE PROJEKTNE IN TEHNIČNE DOKUMENTACIJE ARHITEKTURNO, KRAJINSKO-ARHITEKTURNO, GRADBENO IN DRUGO PROJEKTIRANJE (IZP, DGD, PZI, PID) PRIDOBIVANJE PROJEKTNIH POGOJEV IN MNENJ PRIDOBIVANJE GRADBENIH DOVOLJENJ IZDELAVA OKOLJSKIH POROČIL IN POROČIL O VPLIVIH NA OKOLJE IZDELAVA DOKUMENTACIJE SORODNE VRSTE Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje 3000 Celje, Ulica XIV. divizije 14, Telefon: 03/42 74 230, Telefax: 03/42 74 260 e-mail info@rcpl.si http://www.planiranje.rc-celje.si/ PROSTORSKO NAČRTOVANJE DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRTI OBČINSKI PROSTORSKI NAČRTI LOKACIJSKE PREVERITVE OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI NAČRTI URBANISTIČNO IN KRAJINSKO NAČRTOVANJE PROJEKTIRANJE PROJEKTNE IN TEHNIČNE DOKUMENTACIJE ARHITEKTURNO, KRAJINSKO-ARHITEKTURNO, GRADBENO IN DRUGO PROJEKTIRANJE (IZP, DGD, PZI, PID) PRIDOBIVANJE PROJEKTNIH POGOJEV IN MNENJ PRIDOBIVANJE GRADBENIH DOVOLJENJ IZDELAVA OKOLJSKIH POROČIL IN POROČIL O VPLIVIH NA OKOLJE IZDELAVA DOKUMENTACIJE SORODNE VRSTE Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje 3000 Celje, Ulica XIV. divizije 14, Telefon: 03/42 74 230, Telefax: 03/42 74 260 e-mail info@rcpl.si http://www.planiranje.rc-celje.si/ PROSTORSKO NAČRTOVANJE DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRTI OBČINSKI PROSTORSKI NAČRTI LOKACIJSKE PREVERITVE OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI NAČRTI URBANISTIČNO IN KRAJINSKO NAČRTOVANJE PROJEKTIRANJE PROJEKTNE IN TEHNIČNE DOKUMENTACIJE ARHITEKTURNO, KRAJINSKO-ARHITEKTURNO, GRADBENO IN DRUGO PROJEKTIRANJE (IZP, DGD, PZI, PID) PRIDOBIVANJE PROJEKTNIH POGOJEV IN MNENJ PRIDOBIVANJE GRADBENIH DOVOLJENJ IZDELAVA OKOLJSKIH POROČIL IN POROČIL O VPLIVIH NA OKOLJE IZDELAVA DOKUMENTACIJE SORODNE VRSTE Vsem občankam in občanom Mestne občine Celje želimo prijetno praznovanje občinskega praznika. Novi TEDNIK št. 34 26.08.2021  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 34, 26. avgust 2021 Novi TEDNIK št. 35 29.8.2019  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 35, 29. avgust 2019 1 XXXX Št. 14, 5. april 2018 Sreda, 18.4.2018 - ob 10. uri otvoritev Knjižne tržnice pred Mestnim kinom Metropol - Izložba knjigarne Antika: razstava knjig Ivana Cankarja Četrtek, 19.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol - ob 18. uri Knjigarna Antika: otvoritev razstave portretov Ivana Cankarja avtorja Borija Zupančiča Petek, 20.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred mestnim kinom Metropol Sobota, 21.4.2018 - od 9. do 12. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol Ponedeljek, 23.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol Akcija: »Podarimo si knjigo po 1 evro«, izkupiček bo namenjen pomoči pri nakupu učbenikov in delovnih zvezkov socialno ogroženih - od 20. do 23. ure Noč knjige – noč popustov - ob 20. uri knjigarna Antika: predstavitev literarno-teoretične monogra je o slo- venski urbani poeziji z naslovom Slovenska urbana poezija po Pesniškem almanahu mladih in pesniške zbirke z naslovom Kako postati nihče avtorja dr. Zorana Pevca 1 XXXX Št. 14, 6. april 2017 Kocbekova ulica 6, 3000 Celje 22. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE OD 18. DO 22. APRILA 2017 IN NOČ KNJIGE 21. APRILA 2017 Program prireditev v organizaciji knjigarne Antika, d. o. o., Celje Torek, 18. april 2017 - ob 10. uri otvoritev pokrite Knjižne tržnice pred Mestnim kinom Metropol, ki bo odprta do 17. ure. - izložba knjigarne Antika: razstava slikanic Martin Krpan (Fran Levstik) ob stoti obletnici prve izdaje slovenske slikanice Sreda, 19. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure - Knjigarna Antika ob 18. uri: predstavitev romana Vlažne duše celjskega pisatelja Mohorja Hudeja. Z njim se bo pogovarjal dr. Zoran Pevec. - Celjska kulturnica (dvorana JSKD Celje), Gledališki trg 4, ob 11. uri: lutkovna predstava Zvezdica Zaspanka, F. Milčinski Ježek, priredba: Jiří Polehňa in Darja Grdina, izvedba lutkovne skupi- ne Smolički Slovenija iz Društva za medkulturno sodelovanje Gallus Četrtek, 20. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure Petek, 21. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure - Akcija Podarimo si knjigo za 1 evro (izkupiček bo namenjen pomoči pri nakupu učbenikov in delovnih zvezkov socialno šibkim) - Knjigarna Antika od 20. do 23. ure: Noč knjige – noč popustov - Knjigarna Antika ob 20. uri: Čas je za novo reformacijo (ob 500-letnici reformacije). Gost večera: teolog, pastor, reformator Klemen Vidic Sobota, 22. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 12. ure 23. Slovenski dnevi knjige 2018 od 18. do 23. aprila in Noč knjige 23. aprila Prireditve od 18. do 23. aprila v organizaciji knjigarne Antika, d. o. o., Celje Antika knjigarna in antikvariat, d. o. o., Celje Kocbekova 6 3000 Celje tel.: 03 490 8990 mob: 031 399 570 e-mail: antika.book@siol.net; info@antika.si www: antika.si delovni čas: ponedeljek–petek 9.00 do 17.00 sobota: 9.00–12.00 V Antiko po knjige in na prireditve Vabimo vas k nakupu rabljenih in novih učbenikov, priročnikov, slovarjev in ostale strokovne literature za osnovne in srednje šole ter fakultete. V komisijsko prodajo še jemljemo rabljene učbenike in delovne zvezke za osnov- no in srednjo šolo, prav tako pa tudi leposlovje. Po naročilu naročamo knjige iz tujine, ki jih priskrbimo po najbolj ugodni ceni Na policah imamo več kot 20.000 naslovov antikvarnih in novih knjig, ki so dosegljive tudi v naši spletni trgovini. V našem antikvariatu imamo tudi kotiček za zbiratelje znamk, bankovcev, ko- vancev, vinilnih plošč, DVD, razglednic, stripov. Z organizacijo literarnih večerov in prireditev pomagamo promovirati že uve- ljavljene pesnike in pisatelje ter branje in bralno kulturo. Novi TEDNIK št. 35 29.8.2019  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 35, 29. avgust 2019 1 XXXX Št. 14, 5. april 2018 Sreda, 18.4.2018 - ob 10. uri otvoritev Knjižne tržnice pred Mestnim kinom Metropol - Izložba knjigarne Antika: razstava knjig Ivana Cankarja Četrtek, 19.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol - ob 18. uri Knjigarna Antika: otvoritev razstave portretov Ivana Cankarja avtorja Borija Zupančiča Petek, 20.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred mestnim kinom Metropol Sobota, 21.4.2018 - od 9. do 12. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol Ponedeljek, 23.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol Akcija: »Podarimo si knjigo po 1 evro«, izkupiček bo namenjen pomoči pri nakupu učbenikov in delovnih zvezkov socialno ogroženih - od 20. do 23. ure Noč knjige – noč popustov - ob 20. uri knjigarna Antika: predstavitev literarno-teoretične monogra je o slo- venski urbani poeziji z naslovom Slovenska urbana poezija po Pesniškem almanahu mladih in pesniške zbirke z naslovom Kako postati nihče avtorja dr. Zorana Pevca 1 XXXX Št. 14, 6. april 2017 Kocbekova ulica 6, 3000 Celje 22. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE OD 18. DO 22. APRILA 2017 IN NOČ KNJIGE 21. APRILA 2017 Program prireditev v organizaciji knjigarne Antika, d. o. o., Celje Torek, 18. april 2017 - ob 10. uri otvoritev pokrite Knjižne tržnice pred Mestnim kinom Metropol, ki bo odprta do 17. ure. - izložba knjigarne Antika: razstava slikanic Martin Krpan (Fran Levstik) ob stoti obletnici prve izdaje slovenske slikanice Sreda, 19. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure - Knjigarna Antika ob 18. uri: predstavitev romana Vlažne duše celjskega pisatelja Mohorja Hudeja. Z njim se bo pogovarjal dr. Zoran Pevec. - Celjska kulturnica (dvorana JSKD Celje), Gledališki trg 4, ob 11. uri: lutkovna predstava Zvezdica Zaspanka, F. Milčinski Ježek, priredba: Jiří Polehňa in Darja Grdina, izvedba lutkovne skupi- ne Smolički Slovenija iz Društva za medkulturno sodelovanje Gallus Četrtek, 20. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure Petek, 21. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure - Akcija Podarimo si knjigo za 1 evro (izkupiček bo namenjen pomoči pri nakupu učbenikov in delovnih zvezkov socialno šibkim) - Knjigarna Antika od 20. do 23. ure: Noč knjige – noč popustov - Knjigarna Antika ob 20. uri: Čas je za novo reformacijo (ob 500-letnici reformacije). Gost večera: teolog, pastor, reformator Klemen Vidic Sobota, 22. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 12. ure 23. Slovenski dnevi knjige 2018 od 18. do 23. aprila in Noč knjige 23. aprila Prireditve od 18. do 23. aprila v organizaciji knjigarne Antika, d. o. o., Celje Antika knjigarna in antikvariat, d. o. o., Celje Kocbekova 6 3000 Celje tel.: 03 490 8990 mob: 031 399 570 e-mail: antika.book@siol.net; info@antika.si www: antika.si delovni čas: ponedeljek–petek 9.00 do 17.00 sobota: 9.00–12.00 V Antiko po knjige in na prireditve Vabimo vas k nakupu rabljenih in novih učbenikov, priročnikov, slovarjev in ostale strokovne literature za osnovne in srednje šole ter fakultete. V komisijsko prodajo še jemljemo rabljene učbenike in delovne zvezke za osnov- no in srednjo šolo, prav tako pa tudi leposlovje. Po naročilu naročamo knjige iz tujine, ki jih priskrbimo po najbolj ugodni ceni Na policah imamo več kot 20.000 naslovov antikvarnih in novih knjig, ki so dosegljive tudi v naši spletni trgovini. V našem antikvariatu imamo tudi kotiček za zbiratelje znamk, bankovcev, ko- vancev, vinilnih plošč, DVD, razglednic, stripov. Z organizacijo literarnih večerov in prireditev pomagamo promovirati že uve- ljavljene pesnike in pisatelje ter branje in bralno kulturo. SPREJEMAMO TUDI LETOŠNJE BONE Novi TEDNIK št. 34 26.08.2021  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 34, 26. avgust 2021 Novi TEDNIK št. 35 29.8.2019  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 35, 29. avgust 2019 1 XXXX Št. 14, 5. april 2018 Sreda, 18.4.2018 - ob 10. uri otvoritev Knjižne tržnice pred Mestnim kinom Metropol - Izložba knjigarne Antika: razstava knjig Ivana Cankarja Četrtek, 19.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol - ob 18. uri Knjigarna Antika: otvoritev razstave portretov Ivana Cankarja avtorja Borija Zupančiča Petek, 20.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred mestnim kinom Metropol Sobota, 21.4.2018 - od 9. do 12. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol Ponedeljek, 23.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol Akcija: »Podarimo si knjigo po 1 evro«, izkupiček bo namenjen pomoči pri nakupu učbenikov in delovnih zvezkov socialno ogroženih - od 20. do 23. ure Noč knjige – noč popustov - ob 20. uri knjigarna Antika: predstavitev literarno-teoretične monogra je o slo- venski urbani poeziji z naslovom Slovenska urbana poezija po Pesniškem almanahu mladih in pesniške zbirke z naslovom Kako postati nihče avtorja dr. Zorana Pevca 1 XXXX Št. 14, 6. april 2017 Kocbekova ulica 6, 3000 Celje 22. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE OD 18. DO 22. APRILA 2017 IN NOČ KNJIGE 21. APRILA 2017 Program prireditev v organizaciji knjigarne Antika, d. o. o., Celje Torek, 18. april 2017 - ob 10. uri otvoritev pokrite Knjižne tržnice pred Mestnim kinom Metropol, ki bo odprta do 17. ure. - izložba knjigarne Antika: razstava slikanic Martin Krpan (Fran Levstik) ob stoti obletnici prve izdaje slovenske slikanice Sreda, 19. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure - Knjigarna Antika ob 18. uri: predstavitev romana Vlažne duše celjskega pisatelja Mohorja Hudeja. Z njim se bo pogovarjal dr. Zoran Pevec. - Celjska kulturnica (dvorana JSKD Celje), Gledališki trg 4, ob 11. uri: lutkovna predstava Zvezdica Zaspanka, F. Milčinski Ježek, priredba: Jiří Polehňa in Darja Grdina, izvedba lutkovne skupi- ne Smolički Slovenija iz Društva za medkulturno sodelovanje Gallus Četrtek, 20. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure Petek, 21. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure - Akcija Podarimo si knjigo za 1 evro (izkupiček bo namenjen pomoči pri nakupu učbenikov in delovnih zvezkov socialno šibkim) - Knjigarna Antika od 20. do 23. ure: Noč knjige – noč popustov - Knjigarna Antika ob 20. uri: Čas je za novo reformacijo (ob 500-letnici reformacije). Gost večera: teolog, pastor, reformator Klemen Vidic Sobota, 22. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 12. ure 23. Slovenski dnevi knjige 2018 od 18. do 23. aprila in Noč knjige 23. aprila Prireditve od 18. do 23. aprila v organizaciji knjigarne Antika, d. o. o., Celje Antika knjigarna in antikvariat, d. o. o., Celje Kocbekova 6 3000 Celje tel.: 03 490 8990 mob: 031 399 570 e-mail: antika.book@siol.net; info@antika.si www: antika.si delovni čas: ponedeljek–petek 9.00 do 17.00 sobota: 9.00–12.00 V Antiko po knjige in na prireditve Vabimo vas k nakupu rabljenih in novih učbenikov, priročnikov, slovarjev in ostale strokovne literature za osnovne in srednje šole ter fakultete. V komisijsko prodajo še jemljemo rabljene učbenike in delovne zvezke za osnov- no in srednjo šolo, prav tako pa tudi leposlovje. Po naročilu naročamo knjige iz tujine, ki jih priskrbimo po najbolj ugodni ceni Na policah imamo več kot 20.000 naslovov antikvarnih in novih knjig, ki so dosegljive tudi v naši spletni trgovini. V našem antikvariatu imamo tudi kotiček za zbiratelje znamk, bankovcev, ko- vancev, vinilnih plošč, DVD, razglednic, stripov. Z organizacijo literarnih večerov in prireditev pomagamo promovirati že uve- ljavljene pesnike in pisatelje ter branje in bralno kulturo. Novi TEDNIK št. 35 29.8.2019  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 35, 29. avgust 2019 1 XXXX Št. 14, 5. april 2018 Sreda, 18.4.2018 - ob 10. uri otvoritev Knjižne tržnice pred Mestnim kinom Metropol - Izložba knjigarne Antika: razstava knjig Ivana Cankarja Četrtek, 19.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol - ob 18. uri Knjigarna Antika: otvoritev razstave portretov Ivana Cankarja avtorja Borija Zupančiča Petek, 20.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred mestnim kinom Metropol Sobota, 21.4.2018 - od 9. do 12. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol Ponedeljek, 23.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol Akcija: »Podarimo si knjigo po 1 evro«, izkupiček bo namenjen pomoči pri nakupu učbenikov in delovnih zvezkov socialno ogroženih - od 20. do 23. ure Noč knjige – noč popustov - ob 20. uri knjigarna Antika: predstavitev literarno-teoretične monogra je o slo- venski urbani poeziji z naslovom Slovenska urbana poezija po Pesniškem almanahu mladih in pesniške zbirke z naslovom Kako postati nihče avtorja dr. Zorana Pevca 1 XXXX Št. 14, 6. april 2017 Kocbekova ulica 6, 3000 Celje 22. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE OD 18. DO 22. APRILA 2017 IN NOČ KNJIGE 21. APRILA 2017 Program prireditev v organizaciji knjigarne Antika, d. o. o., Celje Torek, 18. april 2017 - ob 10. uri otvoritev pokrite Knjižne tržnice pred Mestnim kinom Metropol, ki bo odprta do 17. ure. - izložba knjigarne Antika: razstava slikanic Martin Krpan (Fran Levstik) ob stoti obletnici prve izdaje slovenske slikanice Sreda, 19. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure - Knjigarna Antika ob 18. uri: predstavitev romana Vlažne duše celjskega pisatelja Mohorja Hudeja. Z njim se bo pogovarjal dr. Zoran Pevec. - Celjska kulturnica (dvorana JSKD Celje), Gledališki trg 4, ob 11. uri: lutkovna predstava Zvezdica Zaspanka, F. Milčinski Ježek, priredba: Jiří Polehňa in Darja Grdina, izvedba lutkovne skupi- ne Smolički Slovenija iz Društva za medkulturno sodelovanje Gallus Četrtek, 20. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure Petek, 21. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure - Akcija Podarimo si knjigo za 1 evro (izkupiček bo namenjen pomoči pri nakupu učbenikov in delovnih zvezkov socialno šibkim) - Knjigarna Antika od 20. do 23. ure: Noč knjige – noč popustov - Knjigarna Antika ob 20. uri: Čas je za novo reformacijo (ob 500-letnici reformacije). Gost večera: teolog, pastor, reformator Klemen Vidic Sobota, 22. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 12. ure 23. Slovenski dnevi knjige 2018 od 18. do 23. aprila in Noč knjige 23. aprila Prireditve od 18. do 23. aprila v organizaciji knjigarne Antika, d. o. o., Celje Antika knjigarna in antikvariat, d. o. o., Celje Kocbekova 6 3000 Celje tel.: 03 490 8990 mob: 031 399 570 e-mail: antika.book@siol.net; info@antika.si www: antika.si delovni čas: ponedeljek–petek 9.00 do 17.00 sobota: 9.00–12.00 V Antiko po knjige in na prireditve Vabimo vas k nakupu rabljenih in novih učbenikov, priročnikov, slovarjev in ostale strokovne literature za osnovne in srednje šole ter fakultete. V komisijsko prodajo še jemljemo rabljene učbenike in delovne zvezke za osnov- no in srednjo šolo, prav tako pa tudi leposlovje. Po naročilu naročamo knjige iz tujine, ki jih priskrbimo po najbolj ugodni ceni Na policah imamo več kot 20.000 naslovov antikvarnih in novih knjig, ki so dosegljive tudi v naši spletni trgovini. V našem antikvariatu imamo tudi kotiček za zbiratelje znamk, bankovcev, ko- vancev, vinilnih plošč, DVD, razglednic, stripov. Z organizacijo literarnih večerov in prireditev pomagamo promovirati že uve- ljavljene pesnike in pisatelje ter branje in bralno kulturo. SPREJEMAMO TUDI LETOŠNJE BONE Novi TEDNIK št. 34 26.08.2021  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 34, 26. avgust 2021 Novi TEDNIK št. 35 29.8.2019  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 35, 29. avgust 2019 1 XXXX Št. 14, 5. april 2018 Sreda, 18.4.2018 - ob 10. uri otvoritev Knjižne tržnice pred Mestnim kinom Metropol - Izložba knjigarne Antika: razstava knjig Ivana Cankarja Četrtek, 19.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol - ob 18. uri Knjigarna Antika: otvoritev razstave portretov Ivana Cankarja avtorja Borija Zupančiča Petek, 20.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred mestnim kinom Metropol Sobota, 21.4.2018 - od 9. do 12. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol Ponedeljek, 23.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol Akcija: »Podarimo si knjigo po 1 evro«, izkupiček bo namenjen pomoči pri nakupu učbenikov in delovnih zvezkov socialno ogroženih - od 20. do 23. ure Noč knjige – noč popustov - ob 20. uri knjigarna Antika: predstavitev literarno-teoretične monogra je o slo- venski urbani poeziji z naslovom Slovenska urbana poezija po Pesniškem almanahu mladih in pesniške zbirke z naslovom Kako postati nihče avtorja dr. Zorana Pevca 1 XXXX Št. 14, 6. april 2017 Kocbekova ulica 6, 3000 Celje 22. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE OD 18. DO 22. APRILA 2017 IN NOČ KNJIGE 21. APRILA 2017 Program prireditev v organizaciji knjigarne Antika, d. o. o., Celje Torek, 18. april 2017 - ob 10. uri otvoritev pokrite Knjižne tržnice pred Mestnim kinom Metropol, ki bo odprta do 17. ure. - izložba knjigarne Antika: razstava slikanic Martin Krpan (Fran Levstik) ob stoti obletnici prve izdaje slovenske slikanice Sreda, 19. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure - Knjigarna Antika ob 18. uri: predstavitev romana Vlažne duše celjskega pisatelja Mohorja Hudeja. Z njim se bo pogovarjal dr. Zoran Pevec. - Celjska kulturnica (dvorana JSKD Celje), Gledališki trg 4, ob 11. uri: lutkovna predstava Zvezdica Zaspanka, F. Milčinski Ježek, priredba: Jiří Polehňa in Darja Grdina, izvedba lutkovne skupi- ne Smolički Slovenija iz Društva za medkulturno sodelovanje Gallus Četrtek, 20. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure Petek, 21. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure - Akcija Podarimo si knjigo za 1 evro (izkupiček bo namenjen pomoči pri nakupu učbenikov in delovnih zvezkov socialno šibkim) - Knjigarna Antika od 20. do 23. ure: Noč knjige – noč popustov - Knjigarna Antika ob 20. uri: Čas je za novo reformacijo (ob 500-letnici reformacije). Gost večera: teolog, pastor, reformator Klemen Vidic Sobota, 22. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 12. ure 23. Slovenski dnevi knjige 2018 od 18. do 23. aprila in Noč knjige 23. aprila Prireditve od 18. do 23. aprila v organizaciji knjigarne Antika, d. o. o., Celje Antika knjigarna in antikvariat, d. o. o., Celje Kocbekova 6 3000 Celje tel.: 03 490 8990 mob: 031 399 570 e-mail: antika.book@siol.net; info@antika.si www: antika.si delovni čas: ponedeljek–petek 9.00 do 17.00 sobota: 9.00–12.00 V Antiko po knjige in na prireditve Vabimo vas k nakupu rabljenih in novih učbenikov, priročnikov, slovarjev in ostale strokovne literature za osnovne in srednje šole ter fakultete. V komisijsko prodajo še jemljemo rabljene učbenike in delovne zvezke za osnov- no in srednjo šolo, prav tako pa tudi leposlovje. Po naročilu naročamo knjige iz tujine, ki jih priskrbimo po najbolj ugodni ceni Na policah imamo več kot 20.000 naslovov antikvarnih in novih knjig, ki so dosegljive tudi v naši spletni trgovini. V našem antikvariatu imamo tudi kotiček za zbiratelje znamk, bankovcev, ko- vancev, vinilnih plošč, DVD, razglednic, stripov. Z organizacijo literarnih večerov in prireditev pomagamo promovirati že uve- ljavljene pesnike in pisatelje ter branje in bralno kulturo. Novi TEDNIK št. 35 29.8.2019  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 35, 29. avgust 2019 1 XXXX Št. 14, 5. april 2018 Sreda, 18.4.2018 - ob 10. uri otvoritev Knjižne tržnice pred Mestnim kinom Metropol - Izložba knjigarne Antika: razstava knjig Ivana Cankarja Četrtek, 19.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol - ob 18. uri Knjigarna Antika: otvoritev razstave portretov Ivana Cankarja avtorja Borija Zupančiča Petek, 20.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred mestnim kinom Metropol Sobota, 21.4.2018 - od 9. do 12. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol Ponedeljek, 23.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol Akcija: »Podarimo si knjigo po 1 evro«, izkupiček bo namenjen pomoči pri nakupu učbenikov in delovnih zvezkov socialno ogroženih - od 20. do 23. ure Noč knjige – noč popustov - ob 20. uri knjigarna Antika: predstavitev literarno-teoretične monogra je o slo- venski urbani poeziji z naslovom Slovenska urbana poezija po Pesniškem almanahu mladih in pesniške zbirke z naslovom Kako postati nihče avtorja dr. Zorana Pevca 1 XXXX Št. 14, 6. april 2017 Kocbekova ulica 6, 3000 Celje 22. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE OD 18. DO 22. APRILA 2017 IN NOČ KNJIGE 21. APRILA 2017 Program prireditev v organizaciji knjigarne Antika, d. o. o., Celje Torek, 18. april 2017 - ob 10. uri otvoritev pokrite Knjižne tržnice pred Mestnim kinom Metropol, ki bo odprta do 17. ure. - izložba knjigarne Antika: razstava slikanic Martin Krpan (Fran Levstik) ob stoti obletnici prve izdaje slovenske slikanice Sreda, 19. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure - Knjigarna Antika ob 18. uri: predstavitev romana Vlažne duše celjskega pisatelja Mohorja Hudeja. Z njim se bo pogovarjal dr. Zoran Pevec. - Celjska kulturnica (dvorana JSKD Celje), Gledališki trg 4, ob 11. uri: lutkovna predstava Zvezdica Zaspanka, F. Milčinski Ježek, priredba: Jiří Polehňa in Darja Grdina, izvedba lutkovne skupi- ne Smolički Slovenija iz Društva za medkulturno sodelovanje Gallus Četrtek, 20. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure Petek, 21. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure - Akcija Podarimo si knjigo za 1 evro (izkupiček bo namenjen pomoči pri nakupu učbenikov in delovnih zvezkov socialno šibkim) - Knjigarna Antika od 20. do 23. ure: Noč knjige – noč popustov - Knjigarna Antika ob 20. uri: Čas je za novo reformacijo (ob 500-letnici reformacije). Gost večera: teolog, pastor, reformator Klemen Vidic Sobota, 22. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 12. ure 23. Slovenski dnevi knjige 2018 od 18. do 23. aprila in Noč knjige 23. aprila Prireditve od 18. do 23. aprila v organizaciji knjigarne Antika, d. o. o., Celje Antika knjigarna in antikvariat, d. o. o., Celje Kocbekova 6 3000 Celje tel.: 03 490 8990 mob: 031 399 570 e-mail: antika.book@siol.net; info@antika.si www: antika.si delovni čas: ponedeljek–petek 9.00 do 17.00 sobota: 9.00–12.00 V Antiko po knjige in na prireditve Vabimo vas k nakupu rabljenih in novih učbenikov, priročnikov, slovarjev in ostale strokovne literature za osnovne in srednje šole ter fakultete. V komisijsko prodajo še jemljemo rabljene učbenike in delovne zvezke za osnov- no in srednjo šolo, prav tako pa tudi leposlovje. Po naročilu naročamo knjige iz tujine, ki jih priskrbimo po najbolj ugodni ceni Na policah imamo več kot 20.000 naslovov antikvarnih in novih knjig, ki so dosegljive tudi v naši spletni trgovini. V našem antikvariatu imamo tudi kotiček za zbiratelje znamk, bankovcev, ko- vancev, vinilnih plošč, DVD, razglednic, stripov. Z organizacijo literarnih večerov in prireditev pomagamo promovirati že uve- ljavljene pesnike in pisatelje ter branje in bralno kulturo. SPREJEMAMO TUDI LETOŠNJE BONE . Srečko Lesjak, Pepi Videc, Marjan Goručan, Janez Kozole in Feliks Mohorko so se na sejmu zelo zabavali. Ko se prtljažnik spremeni v prodajno mesto. Vsega je dovolj. Tudi oblačil. »Včasih so za posel dobri dnevi, včasih so malo slabši, a načeloma se vedno splača priti,« nam je zaupal prodajalec Jure Maksimovič. »Naslednji teden bom kupil deset izvodov Novega tedni- ka,« je obljubil Srečko Les- jak, ki na sejmu vedno najde nekaj zase, tokrat je izbral bučna semena. Zadovoljni tudi prodajalci Veliko prodajalcev, ki so na sejmu vsako sredo, prihaja v Celje že zelo dolgo. Renata Vrhovski iz gotoveljske Be- zgetalove špajze ima enega najbolj zaželenih mest na sejmu, tik ob vhodu. »Proda- jamo suhomesnate izdelke, izdelke, narejene iz krško- poljskega prašiča, ocvirke pa imamo pri nas zagotovo naj- boljše,« je povedala v smehu. Jure Maksimovič na svo- jem prodajnem mestu že sko- raj desetletje prodaja lepilo. »Včasih so za posel dobri dnevi, včasih so malo slabši, a načeloma se vedno splača priti,« nam je zaupal. Dodal je, da je obisk sejma zelo od- visen od vremena, manj kup- cev je, če sta napovedana dež ali sneženje. Sire iz Poljanske doline in druge mlečne izdelke na Svinjskem sejmu že 15 let ponuja kmetija Pustotnik. Tokrat se v Celje podal mladi prevzemnik kmetije Nikolaj Brence, pa čeprav je moral za to, da je lahko izdelke kmetije dostavil kupcem v Celju, pre- magati več kot sto kilometrov razdalje z Gorenjske. Začelo se je s prašiči Svinjski sejem je svoje ime dobil po prodaji živih praši- čev. Njihovi prodaji se tam razmeroma redno še vedno posvečajo trije rejci, obča- sno tudi kakšen več. Glede na zakonske in veterinarske predpise so prašiči tudi edine živali, ki jih smejo rejci pro- dajati na omenjenem sejmu. »Rejci morajo poskrbeti za ustrezne pogoje, že preden pripeljejo živali na sejem. To pomeni, da morajo zagotoviti dovolj prostora, da se lahko prašiči normalo uležejo in podobno,« je povedal veteri- nar Boštjan Zupanc iz Veteri- narskega centra Tačka Celje. In dodal, da mora sejmišče izpolnjevati vse evropske standarde za prodajo živali na prostem. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 15, 1 1. april 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Upravitelj sejmišča si želi, da bi Svinjski sejem ostal čim dlje. Sejem je svoje ime dobil po živih prašičih, ki jih kmetje prodajajo. Živahno trgovanje na Svinjskem sejmu Če česa danes ni, bo naslednjo sredo Sotočje Hudinje in Voglajne je že več kot četrt sto- letja prostor, kjer je vsako sredo Svinjski sejem. Ne glede na vreme je to prostor, kjer se srečujejo Celja- ni. Obiskovalci pravijo, da na sejmu dobijo vse. A če morda vendarle ne najdejo tistega, po kar so prišli, bo izdelek verjetno na voljo naslednjo sredo ali teden kasneje. JANŽE FRIC Svinjski sejem je med Ce- ljani dobro znan in obiskan, obiščejo ga tudi prebivalci od drugod, celo iz tistih bolj od- daljenih krajev. »Sejem je vsa- ko sredo, razen če je državni praznik. Od leta 1996 z njim upravlja Konjerejsko društvo Celje in upamo, da bo tukaj čim dlje,« je povedal upravi- telj sejmišča Anton Golhleb. Vsak najde nekaj svojega, kar ga pritegne na sejmu. »Lepa dekleta, lepi prašiči in čim več prodaje,« je najlepše toč- ke tega tradicionalnega tržne- ga dne strnil upravitelj. Pomembna je dobra družba Svinjski sejem je veliko več kot le prostor, kjer lahko kmetje in drugi ponudniki prodajajo svoje izdelke. Je zbirališče stalnih obiskoval- cev, ki ob sredinih dopol- dnevih združujejo prijetno s koristnim. Znan Celjan Janko Pože- žnik, ki na sejmu večino- ma kupuje izdelke domačih kmetov, ki jih drugje ne dobi. »Sem pridejo ljudje v prvi vr- sti pogledat, če je kaj dobre- ga na prodaj, v drugi vrsti pa se pridejo družiti. Na sejmu srečujem stalne obiskovalce in prijatelje, ki redno zaha- jajo sem.« Dodal je še svoje prepričanje, da mora sejem ostati takšen, kot je: »Če bi na njem karkoli spremenili, da bi ga posodobili, bi izgubil dušo.« Redni obiskovalki sejma sta tudi Ana Ambrož in Zdenka Gabrovec, slednja je tokrat tja pripeljala tudi svojo se- stro Marijo Pučnik, ki sicer živi v Avstriji. »K sestri sem prišla na počitnice med pra- zniki, danes sva skupaj prišli še preverit ponudbo stoj- nic,« je povedala. Podobno kot drugi obiskovalci je tudi Ana Ambrož na sejem prišla po nekaj izdelkov in zaradi družbe: »Kupila sem sadike za solato in kruh, prišla sem tudi pogledat, ali bom srečala kakšnega znanca. Tako sem naletela na Zdenko, s katero hodiva na telovadbo.« Skoraj veselica Sejemsko vzdušje je veči- no časa dopolnjevala glasba. Srečko Lesjak, Pepi Videc, Marjan Goručan, Janez Ko- zole in Feliks Mohorko so na- mreč ob spremljavi harmoni- ke tudi peli. Tako kot večina rednih obiskovalcev so tudi ti možje sredino sejemsko dogajanje na sotočju Hudi- nje in Voglajne izkoristili za druženje ob kozarčku vina in pesmi. Veselje so delili z vsemi drugimi obiskovalci, a tudi z ekipo Novega tednika. Janko Požežnik: »Svinjski sejem je najboljši takšen, kot je. Če bi na njem karkoli spremenili, da bi ga posodobili, bi izgubil dušo.« BIAL d.o.o., proizvodno podjetje iz Celja. Gradimo zgodbo, sinergijo inovativnosti in delovnega okolja, ki je prijazno aktivnemu življenju zaposlenih. Med nas vabimo motivirane sodelavce, ki so pripravljeni sprejeti izzive in soustvarjati nove rešitve ter izdelke. Več na www.bial.si Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 15, 1 1. april 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Spoštovane Celjanke in Celjani! Iskrene čestitke ob občinskem prazniku! Novi TEDNIK št. 14 08.04.2021  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 14, 8. april 2021 PROSTORSKO NAČRTOVANJE DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRTI OBČINSKI PROSTORSKI NAČRTI LOKACIJSKE PREVERITVE OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI NAČRTI URBANISTIČNO IN KRAJINSKO NAČRTOVANJE PROJEKTIRANJE PROJEKTNE IN TEHNIČNE DOKUMENTACIJE ARHITEKTURNO, KRAJINSKO-ARHITEKTURNO, GRADBENO IN DRUGO PROJEKTIRANJE (IZP, DGD, PZI, PID) PRIDOBIVANJE PROJEKTNIH POGOJEV IN MNENJ PRIDOBIVANJE GRADBENIH DOVOLJENJ IZDELAVA OKOLJSKIH POROČIL IN POROČIL O VPLIVIH NA OKOLJE IZDELAVA DOKUMENTACIJE SORODNE VRSTE PROSTORSKO NAČRTOVANJE DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRTI OBČINSKI PROSTORSKI NAČRTI LOKACIJSKE PREVERITVE OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI NAČRTI URBANISTIČNO IN KRAJINSKO NAČRTOVANJE PROJEKTIRANJE PROJEKTNE IN TEHNIČNE DOKUMENTACIJE ARHITEKTURNO, KRAJINSKO-ARHITEKTURNO, GRADBENO IN DRUGO PROJEKTIRANJE (IZP, DGD, PZI, PID) PRIDOBIVANJE PROJEKTNIH POGOJEV IN MNENJ PRIDOBIVANJE GRADBENIH DOVOLJENJ IZDELAVA OKOLJSKIH POROČIL IN POROČIL O VPLIVIH NA OKOLJE IZDELAVA DOKUMENTACIJE SORODNE VRSTE Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje 3000 Celje, Ulica XIV. divizije 14, Telefon: 03/42 74 230, Telefax: 03/42 74 260 e-mail info@rcpl.si http://www.planiranje.rc-celje.si/ PROSTORSKO NAČRTOVANJE DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRTI OBČINSKI PROSTORSKI NAČRTI LOKACIJSKE PREVERITVE OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI NAČRTI URBANISTIČNO IN KRAJINSKO NAČRTOVANJE PROJEKTIRANJE PROJEKTNE IN TEHNIČNE DOKUMENTACIJE ARHITEKTURNO, KRAJINSKO-ARHITEKTURNO, GRADBENO IN DRUGO PROJEKTIRANJE (IZP, DGD, PZI, PID) PRIDOBIVANJE PROJEKTNIH POGOJEV IN MNENJ PRIDOBIVANJE GRADBENIH DOVOLJENJ IZDELAVA OKOLJSKIH POROČIL IN POROČIL O VPLIVIH NA OKOLJE IZDELAVA DOKUMENTACIJE SORODNE VRSTE Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje 3000 Celje, Ulica XIV. divizije 14, Telefon: 03/42 74 230, Telefax: 03/42 74 260 e-mail info@rcpl.si http://www.planiranje.rc-celje.si/ PROSTORSKO NAČRTOVANJE DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRTI OBČINSKI PROSTORSKI NAČRTI LOKACIJSKE PREVERITVE OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI NAČRTI URBANISTIČNO IN KRAJINSKO NAČRTOVANJE PROJEKTIRANJE PROJEKTNE IN TEHNIČNE DOKUMENTACIJE ARHITEKTURNO, KRAJINSKO-ARHITEKTURNO, GRADBENO IN DRUGO PROJEKTIRANJE (IZP, DGD, PZI, PID) PRIDOBIVANJE PROJEKTNIH POGOJEV IN MNENJ PRIDOBIVANJE GRADBENIH DOVOLJENJ IZDELAVA OKOLJSKIH POROČIL IN POROČIL O VPLIVIH NA OKOLJE IZDELAVA DOKUMENTACIJE SORODNE VRSTE Vsem občankam in občanom Mestne občine Celje želimo prijetno praznovanje občinskega praznika. Novi TEDNIK št. 34 26.08.2021  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 34, 26. avgust 2021 Novi TEDNIK št. 35 29.8.2019  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 35, 29. avgust 2019 1 XXXX Št. 14, 5. april 2018 Sreda, 18.4.2018 - ob 10. uri otvoritev Knjižne tržnice pred Mestnim kinom Metropol - Izložba knjigarne Antika: razstava knjig Ivana Cankarja Četrtek, 19.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol - ob 18. uri Knjigarna Antika: otvoritev razstave portretov Ivana Cankarja avtorja Borija Zupančiča Petek, 20.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred mestnim kinom Metropol Sobota, 21.4.2018 - od 9. do 12. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol Ponedeljek, 23.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol Akcija: »Podarimo si knjigo po 1 evro«, izkupiček bo namenjen pomoči pri nakupu učbenikov in delovnih zvezkov socialno ogroženih - od 20. do 23. ure Noč knjige – noč popustov - ob 20. uri knjigarna Antika: predstavitev literarno-teoretične monogra je o slo- venski urbani poeziji z naslovom Slovenska urbana poezija po Pesniškem almanahu mladih in pesniške zbirke z naslovom Kako postati nihče avtorja dr. Zorana Pevca 1 XXXX Št. 14, 6. april 2017 Kocbekova ulica 6, 3000 Celje 22. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE OD 18. DO 22. APRILA 2017 IN NOČ KNJIGE 21. APRILA 2017 Program prireditev v organizaciji knjigarne Antika, d. o. o., Celje Torek, 18. april 2017 - ob 10. uri otvoritev pokrite Knjižne tržnice pred Mestnim kinom Metropol, ki bo odprta do 17. ure. - izložba knjigarne Antika: razstava slikanic Martin Krpan (Fran Levstik) ob stoti obletnici prve izdaje slovenske slikanice Sreda, 19. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure - Knjigarna Antika ob 18. uri: predstavitev romana Vlažne duše celjskega pisatelja Mohorja Hudeja. Z njim se bo pogovarjal dr. Zoran Pevec. - Celjska kulturnica (dvorana JSKD Celje), Gledališki trg 4, ob 11. uri: lutkovna predstava Zvezdica Zaspanka, F. Milčinski Ježek, priredba: Jiří Polehňa in Darja Grdina, izvedba lutkovne skupi- ne Smolički Slovenija iz Društva za medkulturno sodelovanje Gallus Četrtek, 20. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure Petek, 21. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure - Akcija Podarimo si knjigo za 1 evro (izkupiček bo namenjen pomoči pri nakupu učbenikov in delovnih zvezkov socialno šibkim) - Knjigarna Antika od 20. do 23. ure: Noč knjige – noč popustov - Knjigarna Antika ob 20. uri: Čas je za novo reformacijo (ob 500-letnici reformacije). Gost večera: teolog, pastor, reformator Klemen Vidic Sobota, 22. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 12. ure 23. Slovenski dnevi knjige 2018 od 18. do 23. aprila in Noč knjige 23. aprila Prireditve od 18. do 23. aprila v organizaciji knjigarne Antika, d. o. o., Celje Antika knjigarna in antikvariat, d. o. o., Celje Kocbekova 6 3000 Celje tel.: 03 490 8990 mob: 031 399 570 e-mail: antika.book@siol.net; info@antika.si www: antika.si delovni čas: ponedeljek–petek 9.00 do 17.00 sobota: 9.00–12.00 V Antiko po knjige in na prireditve Vabimo vas k nakupu rabljenih in novih učbenikov, priročnikov, slovarjev in ostale strokovne literature za osnovne in srednje šole ter fakultete. V komisijsko prodajo še jemljemo rabljene učbenike in delovne zvezke za osnov- no in srednjo šolo, prav tako pa tudi leposlovje. Po naročilu naročamo knjige iz tujine, ki jih priskrbimo po najbolj ugodni ceni Na policah imamo več kot 20.000 naslovov antikvarnih in novih knjig, ki so dosegljive tudi v naši spletni trgovini. V našem antikvariatu imamo tudi kotiček za zbiratelje znamk, bankovcev, ko- vancev, vinilnih plošč, DVD, razglednic, stripov. Z organizacijo literarnih večerov in prireditev pomagamo promovirati že uve- ljavljene pesnike in pisatelje ter branje in bralno kulturo. Novi TEDNIK št. 35 29.8.2019  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 35, 29. avgust 2019 1 XXXX Št. 14, 5. april 2018 Sreda, 18.4.2018 - ob 10. uri otvoritev Knjižne tržnice pred Mestnim kinom Metropol - Izložba knjigarne Antika: razstava knjig Ivana Cankarja Četrtek, 19.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol - ob 18. uri Knjigarna Antika: otvoritev razstave portretov Ivana Cankarja avtorja Borija Zupančiča Petek, 20.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred mestnim kinom Metropol Sobota, 21.4.2018 - od 9. do 12. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol Ponedeljek, 23.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol Akcija: »Podarimo si knjigo po 1 evro«, izkupiček bo namenjen pomoči pri nakupu učbenikov in delovnih zvezkov socialno ogroženih - od 20. do 23. ure Noč knjige – noč popustov - ob 20. uri knjigarna Antika: predstavitev literarno-teoretične monogra je o slo- venski urbani poeziji z naslovom Slovenska urbana poezija po Pesniškem almanahu mladih in pesniške zbirke z naslovom Kako postati nihče avtorja dr. Zorana Pevca 1 XXXX Št. 14, 6. april 2017 Kocbekova ulica 6, 3000 Celje 22. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE OD 18. DO 22. APRILA 2017 IN NOČ KNJIGE 21. APRILA 2017 Program prireditev v organizaciji knjigarne Antika, d. o. o., Celje Torek, 18. april 2017 - ob 10. uri otvoritev pokrite Knjižne tržnice pred Mestnim kinom Metropol, ki bo odprta do 17. ure. - izložba knjigarne Antika: razstava slikanic Martin Krpan (Fran Levstik) ob stoti obletnici prve izdaje slovenske slikanice Sreda, 19. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure - Knjigarna Antika ob 18. uri: predstavitev romana Vlažne duše celjskega pisatelja Mohorja Hudeja. Z njim se bo pogovarjal dr. Zoran Pevec. - Celjska kulturnica (dvorana JSKD Celje), Gledališki trg 4, ob 11. uri: lutkovna predstava Zvezdica Zaspanka, F. Milčinski Ježek, priredba: Jiří Polehňa in Darja Grdina, izvedba lutkovne skupi- ne Smolički Slovenija iz Društva za medkulturno sodelovanje Gallus Četrtek, 20. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure Petek, 21. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure - Akcija Podarimo si knjigo za 1 evro (izkupiček bo namenjen pomoči pri nakupu učbenikov in delovnih zvezkov socialno šibkim) - Knjigarna Antika od 20. do 23. ure: Noč knjige – noč popustov - Knjigarna Antika ob 20. uri: Čas je za novo reformacijo (ob 500-letnici reformacije). Gost večera: teolog, pastor, reformator Klemen Vidic Sobota, 22. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 12. ure 23. Slovenski dnevi knjige 2018 od 18. do 23. aprila in Noč knjige 23. aprila Prireditve od 18. do 23. aprila v organizaciji knjigarne Antika, d. o. o., Celje Antika knjigarna in antikvariat, d. o. o., Celje Kocbekova 6 3000 Celje tel.: 03 490 8990 mob: 031 399 570 e-mail: antika.book@siol.net; info@antika.si www: antika.si delovni čas: ponedeljek–petek 9.00 do 17.00 sobota: 9.00–12.00 V Antiko po knjige in na prireditve Vabimo vas k nakupu rabljenih in novih učbenikov, priročnikov, slovarjev in ostale strokovne literature za osnovne in srednje šole ter fakultete. V komisijsko prodajo še jemljemo rabljene učbenike in delovne zvezke za osnov- no in srednjo šolo, prav tako pa tudi leposlovje. Po naročilu naročamo knjige iz tujine, ki jih priskrbimo po najbolj ugodni ceni Na policah imamo več kot 20.000 naslovov antikvarnih in novih knjig, ki so dosegljive tudi v naši spletni trgovini. V našem antikvariatu imamo tudi kotiček za zbiratelje znamk, bankovcev, ko- vancev, vinilnih plošč, DVD, razglednic, stripov. Z organizacijo literarnih večerov in prireditev pomagamo promovirati že uve- ljavljene pesnike in pisatelje ter branje in bralno kulturo. SPREJEMAMO TUDI LETOŠNJE BONE Novi TEDNIK št. 34 26.08.2021  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 34, 26. avgust 2021 Novi TEDNIK št. 35 29.8.2019  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 35, 29. avgust 2019 1 XXXX Št. 14, 5. april 2018 Sreda, 18.4.2018 - ob 10. uri otvoritev Knjižne tržnice pred Mestnim kinom Metropol - Izložba knjigarne Antika: razstava knjig Ivana Cankarja Četrtek, 19.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol - ob 18. uri Knjigarna Antika: otvoritev razstave portretov Ivana Cankarja avtorja Borija Zupančiča Petek, 20.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred mestnim kinom Metropol Sobota, 21.4.2018 - od 9. do 12. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol Ponedeljek, 23.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol Akcija: »Podarimo si knjigo po 1 evro«, izkupiček bo namenjen pomoči pri nakupu učbenikov in delovnih zvezkov socialno ogroženih - od 20. do 23. ure Noč knjige – noč popustov - ob 20. uri knjigarna Antika: predstavitev literarno-teoretične monogra je o slo- venski urbani poeziji z naslovom Slovenska urbana poezija po Pesniškem almanahu mladih in pesniške zbirke z naslovom Kako postati nihče avtorja dr. Zorana Pevca 1 XXXX Št. 14, 6. april 2017 Kocbekova ulica 6, 3000 Celje 22. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE OD 18. DO 22. APRILA 2017 IN NOČ KNJIGE 21. APRILA 2017 Program prireditev v organizaciji knjigarne Antika, d. o. o., Celje Torek, 18. april 2017 - ob 10. uri otvoritev pokrite Knjižne tržnice pred Mestnim kinom Metropol, ki bo odprta do 17. ure. - izložba knjigarne Antika: razstava slikanic Martin Krpan (Fran Levstik) ob stoti obletnici prve izdaje slovenske slikanice Sreda, 19. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure - Knjigarna Antika ob 18. uri: predstavitev romana Vlažne duše celjskega pisatelja Mohorja Hudeja. Z njim se bo pogovarjal dr. Zoran Pevec. - Celjska kulturnica (dvorana JSKD Celje), Gledališki trg 4, ob 11. uri: lutkovna predstava Zvezdica Zaspanka, F. Milčinski Ježek, priredba: Jiří Polehňa in Darja Grdina, izvedba lutkovne skupi- ne Smolički Slovenija iz Društva za medkulturno sodelovanje Gallus Četrtek, 20. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure Petek, 21. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure - Akcija Podarimo si knjigo za 1 evro (izkupiček bo namenjen pomoči pri nakupu učbenikov in delovnih zvezkov socialno šibkim) - Knjigarna Antika od 20. do 23. ure: Noč knjige – noč popustov - Knjigarna Antika ob 20. uri: Čas je za novo reformacijo (ob 500-letnici reformacije). Gost večera: teolog, pastor, reformator Klemen Vidic Sobota, 22. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 12. ure 23. Slovenski dnevi knjige 2018 od 18. do 23. aprila in Noč knjige 23. aprila Prireditve od 18. do 23. aprila v organizaciji knjigarne Antika, d. o. o., Celje Antika knjigarna in antikvariat, d. o. o., Celje Kocbekova 6 3000 Celje tel.: 03 490 8990 mob: 031 399 570 e-mail: antika.book@siol.net; info@antika.si www: antika.si delovni čas: ponedeljek–petek 9.00 do 17.00 sobota: 9.00–12.00 V Antiko po knjige in na prireditve Vabimo vas k nakupu rabljenih in novih učbenikov, priročnikov, slovarjev in ostale strokovne literature za osnovne in srednje šole ter fakultete. V komisijsko prodajo še jemljemo rabljene učbenike in delovne zvezke za osnov- no in srednjo šolo, prav tako pa tudi leposlovje. Po naročilu naročamo knjige iz tujine, ki jih priskrbimo po najbolj ugodni ceni Na policah imamo več kot 20.000 naslovov antikvarnih in novih knjig, ki so dosegljive tudi v naši spletni trgovini. V našem antikvariatu imamo tudi kotiček za zbiratelje znamk, bankovcev, ko- vancev, vinilnih plošč, DVD, razglednic, stripov. Z organizacijo literarnih večerov in prireditev pomagamo promovirati že uve- ljavljene pesnike in pisatelje ter branje in bralno kulturo. Novi TEDNIK št. 35 29.8.2019  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 35, 29. avgust 2019 1 XXXX Št. 14, 5. april 2018 Sreda, 18.4.2018 - ob 10. uri otvoritev Knjižne tržnice pred Mestnim kinom Metropol - Izložba knjigarne Antika: razstava knjig Ivana Cankarja Četrtek, 19.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol - ob 18. uri Knjigarna Antika: otvoritev razstave portretov Ivana Cankarja avtorja Borija Zupančiča Petek, 20.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred mestnim kinom Metropol Sobota, 21.4.2018 - od 9. do 12. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol Ponedeljek, 23.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol Akcija: »Podarimo si knjigo po 1 evro«, izkupiček bo namenjen pomoči pri nakupu učbenikov in delovnih zvezkov socialno ogroženih - od 20. do 23. ure Noč knjige – noč popustov - ob 20. uri knjigarna Antika: predstavitev literarno-teoretične monogra je o slo- venski urbani poeziji z naslovom Slovenska urbana poezija po Pesniškem almanahu mladih in pesniške zbirke z naslovom Kako postati nihče avtorja dr. Zorana Pevca 1 XXXX Št. 14, 6. april 2017 Kocbekova ulica 6, 3000 Celje 22. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE OD 18. DO 22. APRILA 2017 IN NOČ KNJIGE 21. APRILA 2017 Program prireditev v organizaciji knjigarne Antika, d. o. o., Celje Torek, 18. april 2017 - ob 10. uri otvoritev pokrite Knjižne tržnice pred Mestnim kinom Metropol, ki bo odprta do 17. ure. - izložba knjigarne Antika: razstava slikanic Martin Krpan (Fran Levstik) ob stoti obletnici prve izdaje slovenske slikanice Sreda, 19. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure - Knjigarna Antika ob 18. uri: predstavitev romana Vlažne duše celjskega pisatelja Mohorja Hudeja. Z njim se bo pogovarjal dr. Zoran Pevec. - Celjska kulturnica (dvorana JSKD Celje), Gledališki trg 4, ob 11. uri: lutkovna predstava Zvezdica Zaspanka, F. Milčinski Ježek, priredba: Jiří Polehňa in Darja Grdina, izvedba lutkovne skupi- ne Smolički Slovenija iz Društva za medkulturno sodelovanje Gallus Četrtek, 20. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure Petek, 21. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure - Akcija Podarimo si knjigo za 1 evro (izkupiček bo namenjen pomoči pri nakupu učbenikov in delovnih zvezkov socialno šibkim) - Knjigarna Antika od 20. do 23. ure: Noč knjige – noč popustov - Knjigarna Antika ob 20. uri: Čas je za novo reformacijo (ob 500-letnici reformacije). Gost večera: teolog, pastor, reformator Klemen Vidic Sobota, 22. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 12. ure 23. Slovenski dnevi knjige 2018 od 18. do 23. aprila in Noč knjige 23. aprila Prireditve od 18. do 23. aprila v organizaciji knjigarne Antika, d. o. o., Celje Antika knjigarna in antikvariat, d. o. o., Celje Kocbekova 6 3000 Celje tel.: 03 490 8990 mob: 031 399 570 e-mail: antika.book@siol.net; info@antika.si www: antika.si delovni čas: ponedeljek–petek 9.00 do 17.00 sobota: 9.00–12.00 V Antiko po knjige in na prireditve Vabimo vas k nakupu rabljenih in novih učbenikov, priročnikov, slovarjev in ostale strokovne literature za osnovne in srednje šole ter fakultete. V komisijsko prodajo še jemljemo rabljene učbenike in delovne zvezke za osnov- no in srednjo šolo, prav tako pa tudi leposlovje. Po naročilu naročamo knjige iz tujine, ki jih priskrbimo po najbolj ugodni ceni Na policah imamo več kot 20.000 naslovov antikvarnih in novih knjig, ki so dosegljive tudi v naši spletni trgovini. V našem antikvariatu imamo tudi kotiček za zbiratelje znamk, bankovcev, ko- vancev, vinilnih plošč, DVD, razglednic, stripov. Z organizacijo literarnih večerov in prireditev pomagamo promovirati že uve- ljavljene pesnike in pisatelje ter branje in bralno kulturo. SPREJEMAMO TUDI LETOŠNJE BONE Novi TEDNIK št. 34 26.08.2021  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 34, 26. avgust 2021 Novi TEDNIK št. 35 29.8.2019  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 35, 29. avgust 2019 1 XXXX Št. 14, 5. april 2018 Sreda, 18.4.2018 - ob 10. uri otvoritev Knjižne tržnice pred Mestnim kinom Metropol - Izložba knjigarne Antika: razstava knjig Ivana Cankarja Četrtek, 19.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol - ob 18. uri Knjigarna Antika: otvoritev razstave portretov Ivana Cankarja avtorja Borija Zupančiča Petek, 20.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred mestnim kinom Metropol Sobota, 21.4.2018 - od 9. do 12. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol Ponedeljek, 23.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol Akcija: »Podarimo si knjigo po 1 evro«, izkupiček bo namenjen pomoči pri nakupu učbenikov in delovnih zvezkov socialno ogroženih - od 20. do 23. ure Noč knjige – noč popustov - ob 20. uri knjigarna Antika: predstavitev literarno-teoretične monogra je o slo- venski urbani poeziji z naslovom Slovenska urbana poezija po Pesniškem almanahu mladih in pesniške zbirke z naslovom Kako postati nihče avtorja dr. Zorana Pevca 1 XXXX Št. 14, 6. april 2017 Kocbekova ulica 6, 3000 Celje 22. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE OD 18. DO 22. APRILA 2017 IN NOČ KNJIGE 21. APRILA 2017 Program prireditev v organizaciji knjigarne Antika, d. o. o., Celje Torek, 18. april 2017 - ob 10. uri otvoritev pokrite Knjižne tržnice pred Mestnim kinom Metropol, ki bo odprta do 17. ure. - izložba knjigarne Antika: razstava slikanic Martin Krpan (Fran Levstik) ob stoti obletnici prve izdaje slovenske slikanice Sreda, 19. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure - Knjigarna Antika ob 18. uri: predstavitev romana Vlažne duše celjskega pisatelja Mohorja Hudeja. Z njim se bo pogovarjal dr. Zoran Pevec. - Celjska kulturnica (dvorana JSKD Celje), Gledališki trg 4, ob 11. uri: lutkovna predstava Zvezdica Zaspanka, F. Milčinski Ježek, priredba: Jiří Polehňa in Darja Grdina, izvedba lutkovne skupi- ne Smolički Slovenija iz Društva za medkulturno sodelovanje Gallus Četrtek, 20. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure Petek, 21. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure - Akcija Podarimo si knjigo za 1 evro (izkupiček bo namenjen pomoči pri nakupu učbenikov in delovnih zvezkov socialno šibkim) - Knjigarna Antika od 20. do 23. ure: Noč knjige – noč popustov - Knjigarna Antika ob 20. uri: Čas je za novo reformacijo (ob 500-letnici reformacije). Gost večera: teolog, pastor, reformator Klemen Vidic Sobota, 22. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 12. ure 23. Slovenski dnevi knjige 2018 od 18. do 23. aprila in Noč knjige 23. aprila Prireditve od 18. do 23. aprila v organizaciji knjigarne Antika, d. o. o., Celje Antika knjigarna in antikvariat, d. o. o., Celje Kocbekova 6 3000 Celje tel.: 03 490 8990 mob: 031 399 570 e-mail: antika.book@siol.net; info@antika.si www: antika.si delovni čas: ponedeljek–petek 9.00 do 17.00 sobota: 9.00–12.00 V Antiko po knjige in na prireditve Vabimo vas k nakupu rabljenih in novih učbenikov, priročnikov, slovarjev in ostale strokovne literature za osnovne in srednje šole ter fakultete. V komisijsko prodajo še jemljemo rabljene učbenike in delovne zvezke za osnov- no in srednjo šolo, prav tako pa tudi leposlovje. Po naročilu naročamo knjige iz tujine, ki jih priskrbimo po najbolj ugodni ceni Na policah imamo več kot 20.000 naslovov antikvarnih in novih knjig, ki so dosegljive tudi v naši spletni trgovini. V našem antikvariatu imamo tudi kotiček za zbiratelje znamk, bankovcev, ko- vancev, vinilnih plošč, DVD, razglednic, stripov. Z organizacijo literarnih večerov in prireditev pomagamo promovirati že uve- ljavljene pesnike in pisatelje ter branje in bralno kulturo. Novi TEDNIK št. 35 29.8.2019  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 35, 29. avgust 2019 1 XXXX Št. 14, 5. april 2018 Sreda, 18.4.2018 - ob 10. uri otvoritev Knjižne tržnice pred Mestnim kinom Metropol - Izložba knjigarne Antika: razstava knjig Ivana Cankarja Četrtek, 19.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol - ob 18. uri Knjigarna Antika: otvoritev razstave portretov Ivana Cankarja avtorja Borija Zupančiča Petek, 20.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred mestnim kinom Metropol Sobota, 21.4.2018 - od 9. do 12. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol Ponedeljek, 23.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol Akcija: »Podarimo si knjigo po 1 evro«, izkupiček bo namenjen pomoči pri nakupu učbenikov in delovnih zvezkov socialno ogroženih - od 20. do 23. ure Noč knjige – noč popustov - ob 20. uri knjigarna Antika: predstavitev literarno-teoretične monogra je o slo- venski urbani poeziji z naslovom Slovenska urbana poezija po Pesniškem almanahu mladih in pesniške zbirke z naslovom Kako postati nihče avtorja dr. Zorana Pevca 1 XXXX Št. 14, 6. april 2017 Kocbekova ulica 6, 3000 Celje 22. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE OD 18. DO 22. APRILA 2017 IN NOČ KNJIGE 21. APRILA 2017 Program prireditev v organizaciji knjigarne Antika, d. o. o., Celje Torek, 18. april 2017 - ob 10. uri otvoritev pokrite Knjižne tržnice pred Mestnim kinom Metropol, ki bo odprta do 17. ure. - izložba knjigarne Antika: razstava slikanic Martin Krpan (Fran Levstik) ob stoti obletnici prve izdaje slovenske slikanice Sreda, 19. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure - Knjigarna Antika ob 18. uri: predstavitev romana Vlažne duše celjskega pisatelja Mohorja Hudeja. Z njim se bo pogovarjal dr. Zoran Pevec. - Celjska kulturnica (dvorana JSKD Celje), Gledališki trg 4, ob 11. uri: lutkovna predstava Zvezdica Zaspanka, F. Milčinski Ježek, priredba: Jiří Polehňa in Darja Grdina, izvedba lutkovne skupi- ne Smolički Slovenija iz Društva za medkulturno sodelovanje Gallus Četrtek, 20. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure Petek, 21. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure - Akcija Podarimo si knjigo za 1 evro (izkupiček bo namenjen pomoči pri nakupu učbenikov in delovnih zvezkov socialno šibkim) - Knjigarna Antika od 20. do 23. ure: Noč knjige – noč popustov - Knjigarna Antika ob 20. uri: Čas je za novo reformacijo (ob 500-letnici reformacije). Gost večera: teolog, pastor, reformator Klemen Vidic Sobota, 22. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 12. ure 23. Slovenski dnevi knjige 2018 od 18. do 23. aprila in Noč knjige 23. aprila Prireditve od 18. do 23. aprila v organizaciji knjigarne Antika, d. o. o., Celje Antika knjigarna in antikvariat, d. o. o., Celje Kocbekova 6 3000 Celje tel.: 03 490 8990 mob: 031 399 570 e-mail: antika.book@siol.net; info@antika.si www: antika.si delovni čas: ponedeljek–petek 9.00 do 17.00 sobota: 9.00–12.00 V Antiko po knjige in na prireditve Vabimo vas k nakupu rabljenih in novih učbenikov, priročnikov, slovarjev in ostale strokovne literature za osnovne in srednje šole ter fakultete. V komisijsko prodajo še jemljemo rabljene učbenike in delovne zvezke za osnov- no in srednjo šolo, prav tako pa tudi leposlovje. Po naročilu naročamo knjige iz tujine, ki jih priskrbimo po najbolj ugodni ceni Na policah imamo več kot 20.000 naslovov antikvarnih in novih knjig, ki so dosegljive tudi v naši spletni trgovini. V našem antikvariatu imamo tudi kotiček za zbiratelje znamk, bankovcev, ko- vancev, vinilnih plošč, DVD, razglednic, stripov. Z organizacijo literarnih večerov in prireditev pomagamo promovirati že uve- ljavljene pesnike in pisatelje ter branje in bralno kulturo. SPREJEMAMO TUDI LETOŠNJE BONE . Srečko Lesjak, Pepi Videc, Marjan Goručan, Janez Kozole in Feliks Mohorko so se na sejmu zelo zabavali. Ko se prtljažnik spremeni v prodajno mesto. Vsega je dovolj. Tudi oblačil. »Včasih so za posel dobri dnevi, včasih so malo slabši, a načeloma se vedno splača priti,« nam je zaupal prodajalec Jure Maksimovič. »Naslednji teden bom kupil deset izvodov Novega tedni- ka,« je obljubil Srečko Les- jak, ki na sejmu vedno najde nekaj zase, tokrat je izbral bučna semena. Zadovoljni tudi prodajalci Veliko prodajalcev, ki so na sejmu vsako sredo, prihaja v Celje že zelo dolgo. Renata Vrhovski iz gotoveljske Be- zgetalove špajze ima enega najbolj zaželenih mest na sejmu, tik ob vhodu. »Proda- jamo suhomesnate izdelke, izdelke, narejene iz krško- poljskega prašiča, ocvirke pa imamo pri nas zagotovo naj- boljše,« je povedala v smehu. Jure Maksimovič na svo- jem prodajnem mestu že sko- raj desetletje prodaja lepilo. »Včasih so za posel dobri dnevi, včasih so malo slabši, a načeloma se vedno splača priti,« nam je zaupal. Dodal je, da je obisk sejma zelo od- visen od vremena, manj kup- cev je, če sta napovedana dež ali sneženje. Sire iz Poljanske doline in druge mlečne izdelke na Svinjskem sejmu že 15 let ponuja kmetija Pustotnik. Tokrat se v Celje podal mladi prevzemnik kmetije Nikolaj Brence, pa čeprav je moral za to, da je lahko izdelke kmetije dostavil kupcem v Celju, pre- magati več kot sto kilometrov razdalje z Gorenjske. Začelo se je s prašiči Svinjski sejem je svoje ime dobil po prodaji živih praši- čev. Njihovi prodaji se tam razmeroma redno še vedno posvečajo trije rejci, obča- sno tudi kakšen več. Glede na zakonske in veterinarske predpise so prašiči tudi edine živali, ki jih smejo rejci pro- dajati na omenjenem sejmu. »Rejci morajo poskrbeti za ustrezne pogoje, že preden pripeljejo živali na sejem. To pomeni, da morajo zagotoviti dovolj prostora, da se lahko prašiči normalo uležejo in podobno,« je povedal veteri- nar Boštjan Zupanc iz Veteri- narskega centra Tačka Celje. In dodal, da mora sejmišče izpolnjevati vse evropske standarde za prodajo živali na prostem. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 15, 1 1. april 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Novi TEDNIK št. 14 07.04.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 14, 7. april 2022 Avtomatizacija prihodnosti v avtomobilski, logistični, živilkski in kemični industriji www.avk-automation.com Prijave na: peter@avk-automation.com ZAPOSLUJEMO ELEKTRIČARJE Avtomatizacija prihodnosti v avtomobilski, logistični, živilski in kemični industriji www.avk-automation.com V knežjem mestu sta bila dva nepozabna sprejema rokometašev Celja Pivovarne Laško Celjski rokometni ep se je začel kmalu po 2. svetovni vojni. Večina generacij celjskih rokometašev ni sanjala o naslovu evropskega prvaka. Pred šestdesetimi leti sta se združili dve celjski ekipi in Tone Goršič je začel ustvarjati vrhunski rokomet. Osamosvojitev je prinesla precej prednosti, glavna dodana vrednost je bil pokrovitelj, lahko bi rekli tudi mecen, podjetje Pivovarna Laško. DEAN ŠUSTER Dvajset let od največje celjske veselice Višek se je zgodil v sezoni 2003/04, ko je le malokdo pri- čakoval naskok na rokometni Mont Blanc. Skoraj usodni Leon A prav to je 24. aprila 2004 uspelo trenerju Miru Požunu in njegovim igralcem. V skupi- ni lige prvakov, v kateri so bili še nemški Flensburg, švedski Redbergslids in slovaška Pova- žska Bystrica, so osvojili prvo mesto. V Flensburgu je bilo 29 : 29, v dvorani Golovec pa 29 : 28, kar je pomenilo izjemno slovo od legendarne »hale«. Prvi obračun osmine fi nala je bil šokanten, poraz v Leonu za 13 golov je za večino pomenil konec evropske poti, a ne za neustrašne »pivovarje«. Sledil je namreč čudež na odprtju nove dvorane, zmaga s 34 : 21 in uvrstitev v četrtfi nale. Nemški Lemgo (v Celju 32 : 25, v gosteh 28 : 28) je po- menil le ogrevanje za takrat najbogatejši klub španski Ci- udad Real. S kraljevsko igro v kraljevem mestu (zmaga s 36 : 35) so naši rokometaši napo- vedali prvo uvrstitev v fi nale lige prvakov. V stoti tekmi v eli- tnem evropskem tekmovanju so še enkrat strli odpor Ciudad Reala (34 : 32) in za naspro- tnika dobili znanca iz skupine, Flensburg. Vse je bilo tako preprosto Žreb je določil prvo tekmo v Celju. 18. aprila je 6 tisoč gledalcev iz celotne Slovenije in tudi od drugod napolnilo dvorano. Njihovi ljubljenci so vodili tudi za osem golov, zmagali pa so s 34 : 28. De- jan Perić 17 obramb, Sergej Rutenka 13 golov, Edi Kokša- rov 10. Uroš Zorman je dodal štiri zadetke: »Naša prednost je kar pravšnja. Višja bi nas morebiti uspavala, ta pa nas drži v napetosti.« Nemci so v svoji dvorani povedli s 24 : 20 in z 28 : 24, a panike v celjskem moštvu ni bilo. Do- živelo je sicer poraz (30: 28), najslajši v zgodovini sloven- skega ekipnega športa. Perić 18 obramb, Rutenka 11 golov, Renato Vugrinec 7 . Začelo se je nepopisno veselje na seve- ru Nemčije, v Celju, Sloveniji in še marsikje drugod. Bilo je Fotografija je do- volj zgovorna. Po podatkih policije je celjske roko- metaše pričakalo dvajset tisoč ljudi. V šotor za posebne goste so roko- metaši prikorakali skoraj razgalje- ni, saj so si prej na odru potrgali srajce in suknjiče. Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 15, 1 1. april 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Osebi iz kovinarske stroke z izobrazbo stro- jnik – ključavničar nudimo enoizmensko delo od ponedeljka do petka (vikendi in prazniki so prosti) ter zaposlitev za določen čas, s poskusnim obdobjem, z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas. V podjetju Utež iščemo novega člana ekipe za dolgoročno sodelovanje. DELAVEC V PROIZVODNJI (m/ž) • priprava kovinskih materialov • vrtanje, rezanje in brušenje • razrez, varjenje in podobna dela Vabimo vas, da svoj življenjepis pošljete na katarina@utez.si www.utez-celje.si kot na dan osvoboditve pred okupatorjem. Campushalle, dansko letališče Vojens, kjer je čakalo posebno letalo, pre- let Celja, Brnik, športni park Celje, šotor za izbrane goste, zabava v celjskih gostinskih lokalih, sprejem še na Trgu celjskih knezov dva dni ka- sneje – vse se je zavrtelo kot v trenutku. Bilo je nepozab- no, najbrž neponovljivo. »To je plod dela vseh generacij celjskega rokometa, ki se jim zahvaljujem,« na nikogar ni pozabil predsednik kluba Tone Turnšek. »Slovenija ima le dva milijona prebivalcev, a zato 14 diverzantov,« je z odra zakričal trener Miro Požun in požel ovacije mno- žice. Foto: arhiv NT »Slovenija ima le dva milijona prebivalcev, a zato 14 diverzantov,« je z odra zakričal trener Miro Požun in požel ovacije množice. Tone Turnšek najbrž nikoli prej in nikoli kasneje ni bil tako vesel. Levo od njega je Milan Zupančič. Dva dneva po sprejemu pod Golov- cem je sledil še sprejem na Trgu celjskih knezov, kajti Florijani so na prvem manjkali. Šampioni Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 15, 1 1. april 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Lepo pomladno vreme in že tradicionalna prireditev Dan zdravja sta minulo so- boto tudi letos v Celje privabila ogromno obiskovalcev, ki so na več kot 60 stojnicah v središču dobili številne nasvete v povezavi z zdravjem. Prisotna je bila tudi naša medijska hiša Novi tednik in Radio Celje, ki je poskrbela za zabavo. SIMONA ŠOLINIČ, SINTIJA JURIČ Prireditev, ki vedno popolnoma uspe Celje spet zasijalo ob Dnevu zdravja Na mestnih ulicah so se predstavili tudi vojaki in policisti, ki sta jih prišla pozdravit vrhunska športnika Lucija Hribar in Luka Krajnc. Veliko pogledov sta »ukradla« predvsem policijska konjenika, največ stiskov rok pa je kot vedno tudi tokrat podelil policist Leon. Prireditev Dan zdravja ob svetovnem dnevu zdravja pri- pravlja Mestna občina Celje v sodelovanju z javnim zavodom Socio in s številnimi drugimi partnerji. Dan zdravja je bil v Celju prvič leta 2010. Na osre- dnji slovenski prireditvi v Celju so takrat župani številnih slo- venskih mest podpisali izjavo in zavezo za boljše zdravje v urbanem okolju. Svetovni dan zdravja vsako leto sicer obele- žujemo 7. aprila. »Ponosni« Kot pravi vodja službe za socialo in zdravstveno var- stvo, kulturo ter mladino v Mestni občini Celje Branka Lazarevič, so v Celju pono- sni, da so uspeli povezati številne partnerje, ki sode- lujejo pri osveščanju vseh generacij o pomenu skrbi za fi zično in psihično zdravje. »Dan zdravja v Celju je pika na i teh prizadevanj. Dogo- dek se je odlično uveljavil in se je že tradicionalno vpisal v koledar dogajanja v središču mesta ob začetku pomladi.« Naša ekipa je poskrbela za glasbenega gosta preseneče- nja Dejana Dogaja. Vrhunec vsakoletnega do- gajanja ob Dnevu zdravja je bil medgeneracijski pohod z znano osebnostjo iz Celja. Po- hod je letos vodil Tone Tiselj, legendarni celjski rokometni trener, v zadnjih letih pa nav- dušen kolesarski rekreativec Splošna bolnišnica Celje je ob Dnevu zdravja nepogrešljiva. Letos je v mestu prikazala postopke oživljanja, pred- stavila kardiorehabilitacijo in pomen dojenja. Na stojnici Medobčin- skega društva slepih in slabovidnih Celje so se lahko obiskovalci preizkusili v hoji z belo palico in spoznali tehnične pripomočke slepih in slabovidnih ter brajev pisalni stroj. Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 15, 1 1. april 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU PE LJUBLJANA PE CELJE PE TRBOVLJE PE LESCE PE JESENICE SALONI KOPALNIŠKE OPREME Letak lahko vnovčite v vseh naših poslovalnicah. Popusti se ne seštevajo in ne veljajo za že znižane produkte. Opekarniška 15 d, Celje, tel: 03 428 23 10, e-mail: info@kova.si Nudimo Vam strokovne storitve s področij: • VARNOST PRI DELU IN POŽARNA VARNOST • EKOLOGIJA – MERITVE EMISIJ IN IMISIJ • USPOSABLJANJA IN STROKOVNE DELAVNICE • PREGLEDI OPREME POD TLAKOM • IZDELAVA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA GRADNJO IN LEGALIZACIJO OBJEKTOV • POŽARNO NAČRTOVANJE • SISTEMI VODENJA, IZVEDENIŠKA MNENJA, PRODAJA OPOZORILNIH TABEL IN NALEPK, GASILNIKOV • NAJEM PREDAVALNICE Več na spletni strani: www.kova.si Iščemo strokovne sodelavce na področju varnosti in zdravja pri delu, elektro in strojne stroke. Tone Tiselj: »Projekt medgeneracijskega pohoda je zanimiv. Medgeneracijsko druženje je zelo pomembno, mogoče ga je celo premalo. Zagotovo pripomore k izboljšanju življenja vseh generacij, saj je kombinacija energije mladosti in izkušenj zrelih let recept za uspeh na vseh področjih.« in poznavalec cestnega kole- sarstva. Drugi vrhunec obeleževa- nja svetovnega dneva zdravja bo jutri, v petek, v Celjskem domu, kjer bo strokovno sre- čanje Pred zasloni. Srečanje pripravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje, sogovorniki bodo raziskovali razumeva- nje vpliva zaslonov na otroke, mladostnike in odrasle, zani- mala jih bodo tudi meja zdra- ve uporabe digitalnih naprav in z njo povezana spoznanja. Moje zdravje, moja pravica »Vsak dan v letu v vsakem starostnem obdobju je treba poskrbeti za zdravje. Leto- šnja tema svetovnega dne- va zdravja je Moje zdravje, moja pravica. Torej moramo poskrbeti za zdravje v vsaki starostni skupini, za vsak spol, vsako raso, ne glede na versko izpoved. Vsak mora imeti dostop do zdravstve- nega varstva, čistega okolja, zdrave prehrane … Poskrbi- mo za to vsak dan v letu,« pravi Jana Govc Eržen, spe- cialistka družinske medicine ter nacionalna koordinatorka za preventivo odraslih in ko- ordinatorka programa Celje, zdravo mesto. Foto: Andraž Purg Z otroškimi poligoni in s športnimi igrami so se skupaj predstavili Vr- tec Anice Černejeve, Vrtec Zarja in Vrtec Tončke Čečeve. Več fotografi j najdete na www.novitednik.si Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 15, 1 1. april 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Lepo pomladno vreme in že tradicionalna prireditev Dan zdravja sta minulo so- boto tudi letos v Celje privabila ogromno obiskovalcev, ki so na več kot 60 stojnicah v središču dobili številne nasvete v povezavi z zdravjem. Prisotna je bila tudi naša medijska hiša Novi tednik in Radio Celje, ki je poskrbela za zabavo. SIMONA ŠOLINIČ, SINTIJA JURIČ Prireditev, ki vedno popolnoma uspe Celje spet zasijalo ob Dnevu zdravja Na mestnih ulicah so se predstavili tudi vojaki in policisti, ki sta jih prišla pozdravit vrhunska športnika Lucija Hribar in Luka Krajnc. Veliko pogledov sta »ukradla« predvsem policijska konjenika, največ stiskov rok pa je kot vedno tudi tokrat podelil policist Leon. Prireditev Dan zdravja ob svetovnem dnevu zdravja pri- pravlja Mestna občina Celje v sodelovanju z javnim zavodom Socio in s številnimi drugimi partnerji. Dan zdravja je bil v Celju prvič leta 2010. Na osre- dnji slovenski prireditvi v Celju so takrat župani številnih slo- venskih mest podpisali izjavo in zavezo za boljše zdravje v urbanem okolju. Svetovni dan zdravja vsako leto sicer obele- žujemo 7. aprila. »Ponosni« Kot pravi vodja službe za socialo in zdravstveno var- stvo, kulturo ter mladino v Mestni občini Celje Branka Lazarevič, so v Celju pono- sni, da so uspeli povezati številne partnerje, ki sode- lujejo pri osveščanju vseh generacij o pomenu skrbi za fi zično in psihično zdravje. »Dan zdravja v Celju je pika na i teh prizadevanj. Dogo- dek se je odlično uveljavil in se je že tradicionalno vpisal v koledar dogajanja v središču mesta ob začetku pomladi.« Naša ekipa je poskrbela za glasbenega gosta preseneče- nja Dejana Dogaja. Vrhunec vsakoletnega do- gajanja ob Dnevu zdravja je bil medgeneracijski pohod z znano osebnostjo iz Celja. Po- hod je letos vodil Tone Tiselj, legendarni celjski rokometni trener, v zadnjih letih pa nav- dušen kolesarski rekreativec Splošna bolnišnica Celje je ob Dnevu zdravja nepogrešljiva. Letos je v mestu prikazala postopke oživljanja, pred- stavila kardiorehabilitacijo in pomen dojenja. Na stojnici Medobčin- skega društva slepih in slabovidnih Celje so se lahko obiskovalci preizkusili v hoji z belo palico in spoznali tehnične pripomočke slepih in slabovidnih ter brajev pisalni stroj. Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 15, 1 1. april 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU PE LJUBLJANA PE CELJE PE TRBOVLJE PE LESCE PE JESENICE SALONI KOPALNIŠKE OPREME Letak lahko vnovčite v vseh naših poslovalnicah. Popusti se ne seštevajo in ne veljajo za že znižane produkte. Opekarniška 15 d, Celje, tel: 03 428 23 10, e-mail: info@kova.si Nudimo Vam strokovne storitve s področij: • VARNOST PRI DELU IN POŽARNA VARNOST • EKOLOGIJA – MERITVE EMISIJ IN IMISIJ • USPOSABLJANJA IN STROKOVNE DELAVNICE • PREGLEDI OPREME POD TLAKOM • IZDELAVA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA GRADNJO IN LEGALIZACIJO OBJEKTOV • POŽARNO NAČRTOVANJE • SISTEMI VODENJA, IZVEDENIŠKA MNENJA, PRODAJA OPOZORILNIH TABEL IN NALEPK, GASILNIKOV • NAJEM PREDAVALNICE Več na spletni strani: www.kova.si Iščemo strokovne sodelavce na področju varnosti in zdravja pri delu, elektro in strojne stroke. Tone Tiselj: »Projekt medgeneracijskega pohoda je zanimiv. Medgeneracijsko druženje je zelo pomembno, mogoče ga je celo premalo. Zagotovo pripomore k izboljšanju življenja vseh generacij, saj je kombinacija energije mladosti in izkušenj zrelih let recept za uspeh na vseh področjih.« in poznavalec cestnega kole- sarstva. Drugi vrhunec obeleževa- nja svetovnega dneva zdravja bo jutri, v petek, v Celjskem domu, kjer bo strokovno sre- čanje Pred zasloni. Srečanje pripravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje, sogovorniki bodo raziskovali razumeva- nje vpliva zaslonov na otroke, mladostnike in odrasle, zani- mala jih bodo tudi meja zdra- ve uporabe digitalnih naprav in z njo povezana spoznanja. Moje zdravje, moja pravica »Vsak dan v letu v vsakem starostnem obdobju je treba poskrbeti za zdravje. Leto- šnja tema svetovnega dne- va zdravja je Moje zdravje, moja pravica. Torej moramo poskrbeti za zdravje v vsaki starostni skupini, za vsak spol, vsako raso, ne glede na versko izpoved. Vsak mora imeti dostop do zdravstve- nega varstva, čistega okolja, zdrave prehrane … Poskrbi- mo za to vsak dan v letu,« pravi Jana Govc Eržen, spe- cialistka družinske medicine ter nacionalna koordinatorka za preventivo odraslih in ko- ordinatorka programa Celje, zdravo mesto. Foto: Andraž Purg Z otroškimi poligoni in s športnimi igrami so se skupaj predstavili Vr- tec Anice Černejeve, Vrtec Zarja in Vrtec Tončke Čečeve. Več fotografi j najdete na www.novitednik.si Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 15, 1 1. april 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Na ploščadi pred I. gimnazijo v Celju je bila že tradicionalna predstavitev javnih služb, ki delujejo v knežjem mestu. Gre za uvod v sklop prireditev, ki so se vrstile te dni, saj Mestna občina Celje 11. aprila praznuje občinski praznik. Petkov dogodek so pripravile I. gimnazija Celje, Uprava za obrambo Celje in Mestna občina Celje. Na prireditvi so svoje delo predstavili Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, Policijska uprava Celje, Poklicna gasilska enota Celje, Zdravstveni dom Celje in občinsko redarstvo. Prazniku je bil posvečen tudi tradicionalni, že 9. po vrsti, turnir v malem nogometu v dvorani Kajuh. Na turnirju so se pomerile ekipe policistov, ministrstva za obrambo, učitelji I. gimnazije v Celju, zdravniki in predstavniki celjske občine. Oprema, ki so jo organizatorji postavili pred gimnazijo, pa je bila prava paša za oči predvsem za najmlajše. SŠol SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA Mariborska cesta 7, 3000 Celje VSAK DAN SVEŽE MALICE ali KOSILA 031 796 556 Od ponedeljka do petka med 9.00 in 14.30 TEDENSKI MENI www.stolpic.si CATERING PO NAROČILU Zaradi novih projektov in intenzivnega širjenja poslovanja v svoje vrste vabimo zagnane in motivirane ljudi z željo po osebni rasti in strokovnemu razvoju. Smo podjetje ki gradimo za prihodnost! Vabimo vas, da se nam pridružite in sodelujete pri naših novih izzivih. Svoj življenjepis pošljite na: kadri@sumer.si Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na tel. št. : 070 690 280 Spoznali delo celjskih javnih služb Celjski policisti so na ogled postavili ne le svojo opremo, s katero opravljajo svoje poslanstvo, temveč tudi konja, ki sta pri nekaterih nalogah varovanja prav tako nepogrešljiva. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 15, 1 1. april 2024 OTROCI POJEJO Ponovno v Braslovčah Tudi tokrat obilo veselja ob prepevanju slovenskih pesmi Vsi nastopajoči iz OŠ Braslovče, ki so navdušili polno dvorano tamkajšnjega doma kulture. Kot preteklo leto so našo radijsko karavano v Braslovčah toplo sprejeli tudi v 10. jubilejni sezoni projekta Otroci pojejo sloven- ske pesmi in se veselijo, ko smo iskali in razkrivali mlade pevske talente, ki obiskujejo OŠ Braslovče. LUKA ŽERJAV Kot je pred nastopom povedala polfinalist- ka mlajše kategorije Nina Červenšek, ki je komisijo prepričala s skladbo Eve Boto Kjer najbolj gori, imajo petje v družini, saj pri pevskem zboru, ki spremlja Evo Boto, poje tudi njena mami. V starejši kategoriji se je v polfinale uvrstila Ava Košak, z rokersko Siddartino Na soncu. Ava je povedala, da sicer Siddharte sploh ne posluša. Med izstopajočimi nastopi vsekakor velja omeniti tudi Lizo Novak, ki se je predstavila z avtorsko skladbo Poraza ni, svoj nastop pa je popestrila tudi z igranjem na kitaro. V Domu kulture Braslovče smo prisluhnili dekliškim solističnim točkam in fantovskemu duetu, sku- paj je nastopilo 16 otrok. Kot vedno so bili razdeljeni v dve starostni sku- pini, in sicer od 1. do 5. razreda ter od 6. do 9. razreda. Tudi tokrat so prepevali izključno slovenske pe- smi. Dekleta so večinoma izbirala skladbe svojih pevskih vzornic, kot so Nina Pušlar, Alya ali Eva Boto, fantovski duet se je predstavil z na- rodnozabavno Tri planike, slišali pa smo tudi dve zimzeleni skladbi. Za popestritev je poskrbela nastopajo- ča, ki se je predstavila z avtorsko pesmijo, ki jo je pospremila z igra- njem na kitaro. »Izredno sem vesel, da smo tudi v 10. sezoni omogočili našim otro- kom, da so s svojim izjemnim ta- lentom in glasbenim ustvarjanjem del izredno lepe in uspešne zgod- be projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Glasba pred- stavlja izredno velik pomen naše izjemne kulture, da nas ta povezu- je, združuje, osrečuje in osvobaja, da izredno pozitivno vpliva na naša čustva in razpoloženje, predvsem pa je močan gradnik naše identitete – tako osebne kot nacionalne,« je povedal župan Občine Braslovče Tomaž Žohar in dodal, da je »zelo ponosen na otroke, ki sodelujejo v tem čudovitem projektu in ob tem vsakemu posebej čestita in želi, da uživajo v petju in v ustvarjanju glasbe«. Strokovna komisija, ki jo sesta- vljajo Klavdija Winder Pantner, Aljoša Bončina in Dalibor Bedenik, je tudi tokrat izbrala dva polfi nali- sta, iz vsake starostne skupine po enega. V mlajši kategoriji so izbrali Nino Černevšek, ki je navdušila s skladbo Eve Boto Kjer najbolj gori. V starejši kategoriji pa si je polfi nal- ni nastop zagotovila Ava Košak, ki je zapela Siddartino skladbo Na soncu. Pomembnosti projekta se poleg Občine Braslovče, ki je bila tokra- tna gostiteljica, zavedajo tudi po- krovitelji: Podkrižnik, BSH, Hermi, Vivapen, Silkem, Target in SAZAS, ki zvesto sledijo naši radijski ka- ravani. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 15, 1 1. april 2024 OTROCI POJEJO Ponovno v Braslovčah Tudi tokrat obilo veselja ob prepevanju slovenskih pesmi Vsi nastopajoči iz OŠ Braslovče, ki so navdušili polno dvorano tamkajšnjega doma kulture. Kot preteklo leto so našo radijsko karavano v Braslovčah toplo sprejeli tudi v 10. jubilejni sezoni projekta Otroci pojejo sloven- ske pesmi in se veselijo, ko smo iskali in razkrivali mlade pevske talente, ki obiskujejo OŠ Braslovče. LUKA ŽERJAV Kot je pred nastopom povedala polfinalist- ka mlajše kategorije Nina Červenšek, ki je komisijo prepričala s skladbo Eve Boto Kjer najbolj gori, imajo petje v družini, saj pri pevskem zboru, ki spremlja Evo Boto, poje tudi njena mami. V starejši kategoriji se je v polfinale uvrstila Ava Košak, z rokersko Siddartino Na soncu. Ava je povedala, da sicer Siddharte sploh ne posluša. Med izstopajočimi nastopi vsekakor velja omeniti tudi Lizo Novak, ki se je predstavila z avtorsko skladbo Poraza ni, svoj nastop pa je popestrila tudi z igranjem na kitaro. V Domu kulture Braslovče smo prisluhnili dekliškim solističnim točkam in fantovskemu duetu, sku- paj je nastopilo 16 otrok. Kot vedno so bili razdeljeni v dve starostni sku- pini, in sicer od 1. do 5. razreda ter od 6. do 9. razreda. Tudi tokrat so prepevali izključno slovenske pe- smi. Dekleta so večinoma izbirala skladbe svojih pevskih vzornic, kot so Nina Pušlar, Alya ali Eva Boto, fantovski duet se je predstavil z na- rodnozabavno Tri planike, slišali pa smo tudi dve zimzeleni skladbi. Za popestritev je poskrbela nastopajo- ča, ki se je predstavila z avtorsko pesmijo, ki jo je pospremila z igra- njem na kitaro. »Izredno sem vesel, da smo tudi v 10. sezoni omogočili našim otro- kom, da so s svojim izjemnim ta- lentom in glasbenim ustvarjanjem del izredno lepe in uspešne zgod- be projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Glasba pred- stavlja izredno velik pomen naše izjemne kulture, da nas ta povezu- je, združuje, osrečuje in osvobaja, da izredno pozitivno vpliva na naša čustva in razpoloženje, predvsem pa je močan gradnik naše identitete – tako osebne kot nacionalne,« je povedal župan Občine Braslovče Tomaž Žohar in dodal, da je »zelo ponosen na otroke, ki sodelujejo v tem čudovitem projektu in ob tem vsakemu posebej čestita in želi, da uživajo v petju in v ustvarjanju glasbe«. Strokovna komisija, ki jo sesta- vljajo Klavdija Winder Pantner, Aljoša Bončina in Dalibor Bedenik, je tudi tokrat izbrala dva polfi nali- sta, iz vsake starostne skupine po enega. V mlajši kategoriji so izbrali Nino Černevšek, ki je navdušila s skladbo Eve Boto Kjer najbolj gori. V starejši kategoriji pa si je polfi nal- ni nastop zagotovila Ava Košak, ki je zapela Siddartino skladbo Na soncu. Pomembnosti projekta se poleg Občine Braslovče, ki je bila tokra- tna gostiteljica, zavedajo tudi po- krovitelji: Podkrižnik, BSH, Hermi, Vivapen, Silkem, Target in SAZAS, ki zvesto sledijo naši radijski ka- ravani. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 XXXX Št. 15, 1 1. april 2024 PRAZNIČNO Z OBČINO KOZJE Kruh in pekovski izdelki Torte za vse priložnosti Naročila: 03 809 03 10, 040 528 840, info@pekarna-resnik.si, Kozje 85, 3260 Kozje Sladice in peciva - po naročilu (večje količine) Kdo so prejemniki občinskih grbov? Na slavnostni seji občinskega sveta Občine Kozje, ki bo v tamkajšnjem večnamenskem centru ta petek, 12. aprila, bo županja podelila po en zlati, srebrni in bronasti grb občine. Zlati grb bo prejel podjetnik Janko Rajgl, direktor in ustanovitelj podjetja Rajmax Kozje. Srebrni grb bo prejela Jožica Plevnik, ki je 24 let vodila Krajevno organizacijo Rdečega križa Buče. Predlagatelji so pri njej prepoznali čut do sočloveka in kopico dobrih idej. Bronasti grb bo prejela Karmen Gajšek, ki želi ljudem približati, kaj vse narava človeku ponuja za njegovo pre- živetje. O nabiralništvu in moči zelišč pripravlja delav- nice za otroke in odrasle, sodeluje z domačim krajem in s Kozjanskim parkom. Denarno nagrado občine bosta prejela Društvo moški pevski zbor Kozjanski park ter Kulturno-umetniško društvo Kozje – Mešani pevski zbor Vinea. TS »Pogled nazaj nam sporoča, da nam delo ni tuje. Rezultati so vidni, saj se naša občina razvija in krepi, postaja pomembna in močna.« Tako o utripu v občini Kozje pravi županja Milenca Krajnc, ki z veseljem pričakuje letošnjo jesen. Takrat bo vrata predvidoma odprla enota doma starejših, življenje bo dobila novozgrajena Mačkova hiša s sedmimi neprofi tnimi stanovanji, obiskovalci pa bodo jeseni lahko prvič spoznali nove vsebine na gradu Podsreda. TINA STRMČNIK Ob prazniku Občine Kozje z županjo Milenco Krajnc Trakove ob odprtjih bodo prerezali jeseni »Občina sama ne more  nancirati vseh projektov, ki bi jih želela, zato skrbno sledi različnim razpisom in usmeritvam ministrstev,« pravi županja Kozjega. Po besedah Krajnčeve, ki Občino Kozje vodi zadnje desetletje, se občinska uprava trudi vzpostavljati čim boljše pogoje za vse občane in obiskovalce. Občina sama ne more fi nanci- rati vseh projektov, ki bi jih želela, zato skrb- no sledi različnim razpisom in usmeritvam ministrstev. Vrsto let ste si prizadevali za gradnjo eno- te doma upokojencev, ki bo kmalu odprla svoja vrata. Gradnja doma je skladna s predvidenim ča- sovnim načrtom. Če se bodo dela še naprej nadaljevala brez posebnosti, se bodo prvi sta- novalci v enoto doma lahko vselili letos jeseni. V domu bo prostor za 49 stanovalcev, od tega bosta dve mesti na voljo za kratkotrajno oz. dnevno bivanje. Zanimanje domačinov za bi- vanje v domu je precejšnje. Enota doma starej- ših bo našemu okolju prinesla številne dobre učinke, med drugim nova delovna mesta, ki so pri nas še kako potrebna. Z mislijo na reševanje stanovanjske pro- blematike se je občina odločila za gradnjo novih stanovanj v središču Kozjega. Res je, ker vseh 26 zaposlenih v enoti doma upokojencev verjetno ne bo iz naših krajev, smo se odločili za ureditev sedmih novih ne- profi tnih stanovanj. V ta namen smo pridobili sofi nanciranje na razpisu ministrstva za okolje in prostor. Tako imenovano Podlinškovo oz. Mačkovo hišo smo porušili do tal. Ker je bila stavba opredeljena kot kulturna dediščina, na njenem mestu gradimo novogradnjo v prav takšni podobi, kot jo je imela doslej. Trenutno zgradba dobiva strojne, električne in vodovo- dne napeljave. Vsa dela bodo predvidoma kon- čana do poletja, jeseni naj bi se vanjo vselili stanovalci. Boste za možnost najema omenjenih sta- novanj pripravili javni razpis? Tako je, ljudje se bodo za možnost najema stanovanj potegovali s prijavo na poseben raz- pis. Prednost bodo zagotovo imeli zaposleni v enoti doma starejših. Občina Kozje ima sicer skupno 74 neprofi tnih stanovanj, ki so v sta- rejših zgradbah. Da ljudem omogočamo kako- vostno bivanje, ves čas skrbimo za vlaganja v omenjene nepremičnine. Lani smo energetsko obnovili večstanovanjsko stavbo v trgu Koz- je, zamenjali smo stavbno pohištvo in uredili priklop na daljinsko ogrevanje. Tudi Mačkova hiša bo priključena na daljinsko ogrevanje, saj tako prispevamo k varovanju okolja. Ker se zavzemamo za reševanje stanovanjske pro- blematike, smo kupili stavbno zemljišče, kjer urejamo dokumentacijo za morebitno gradnjo. Kako je sicer z možnostmi zaposlitve v vaši lokalni skupnosti? Kdo so najpomemb- nejši delodajalci in kako močna je med lju- dmi podjetniška pobuda? V naši občini so trije večji pomembnejši de- lodajalci, ki zaposlujejo več ljudi. Izpostavila bi domače podjetje Rajmax, ki se ukvarja z izdelavo stavbnega pohištva. Ste- klarna Rogaška ima v naši obči- ni poslovno enoto za izdelavo embalaže. Večji delodajalec je tudi podjetje Makop, ki ima pri nas poslovno eno- to za brizganje plastike za potrebe avtomobilske industrije in industrije gospodinjskih aparatov. Želim si, da bi ljudje iz naših krajev v bližini svo- jega doma imeli še več možnosti za zaposlitev. Pri nas se rojevajo tudi neka- tera nova podjetja, vendar zaposlujejo manjše število ljudi. Trudite se tudi za zanimi- ve turistične vsebine in s tem namenom izvajate sklop del na gradu Pod- sreda. Na gradu Podsreda že nekaj časa ponujamo nočitvene zmogljivosti, ponudbo pa želimo še razširiti in nadgraditi. V sklopu projekta, ki ga je podprlo kulturno ministrstvo, bomo uredili tri apartmaje z velnesom in s savno. Dodatne prostore za velnes bomo uredili še v spodnjem gospodarskem poslopju. Ob družinskem tu- rizmu smo se odločili še za razvoj poslovnega turizma. V gradu bomo uredili dve dvorani za poslovnokonferenčni turizem na visoki ravni. Lotili smo se tudi obnove romanske kapele, da bodo mladoporočenci tam lahko sklenili cerkveni del zakonske zveze. Na gradu sicer že zdaj izvajamo civilne poroke. Pričakujem, da bodo vsa našteta dela končana letošnjo jesen. Da bi še okrepili turistično ponudbo v naših krajih, smo uredili stezo za trim na Županov breg, v teh dneh pa bomo uredili tudi razgle- dno ploščad pri tamkajšnji vetrni harfi . Domačini kakovost življenja v občini ver- jetno merijo tudi po kilometrih obnovlje- nih cest. Za našo občino, kjer 3.200 prebival- cev živi na 90 kva- dratnih kilometrih, je značilna razvejana cestna infrastruktu- ra. Občina vsako leto glede na potrebe in fi - nančne možnosti vla- ga v posodobitev cest v vseh šestih krajevnih skupnostih in tako je bilo tudi v zadnjem obdo- bju. Med drugim smo uspeli obnoviti dva mostova, in sicer pri Kukovičičevem mlinu in Javerškovi do- mačiji. Prizadevamo si tudi za ureditev državnega cestnega omrežja. V obdobju od lanskega do letošnjega občinskega praznika je država ure- dila krožišče v središču naselja Kozje, v bliži- ni osnovne šole. Pod okriljem tega projekta je bil zgrajen nadomestni most čez reko Bistri- co, struga omenjene reke je bila regulirana. V sklopu projekta so bile urejene še kolesarske in pešpoti, poskrbljeno je bilo tudi za parkirna mesta ob večnamenskem centru. Država je lani preplastila del vozišča na območju KS Lesično, letos bodo v naselju Podsreda prestavljena av- tobusna postajališča, z nekaterimi ukrepi na vozišču bo poskrbljeno za umirjanje prometa. Vzpostavljeni bodo hodniki in prehodi za pe- šce, na novo bo urejena javna razsvetljava. V zadnjem obdobju ste ukrotili tudi precej plazov. Vsako neurje, ki doseže našo občino, prina- ša nove nevšečnosti. Lani se je v našem okolju sprožilo več manjših in večjih plazov. Lani smo končali prvi del sanacije plazu na Gubnem, pri naslednjem delu sanacije omenjenega pla- zu pričakujemo pomoč države. Naša občina sama namreč ne bo zmogla poskrbeti za tako obsežen zalogaj. Občinski svetniki so bili v zadnjem času večkrat kritični glede vzpostavitve široko- pasovnega omrežja. Kje se zatika? Med epidemijo koronavirusa in po njej se je izkazala potreba po gradnji optičnega omrežja, saj od takrat ljudje več delajo od doma. Občina je dogovor o ureditvi tovrstne infrastrukture dosegla s podjetjem Rune. Omenjeno podjetje je na vseh usklajevalnih sestankih v naših kra- jevnih skupnostih zagotavljalo, da bo sleherno gospodinjstvo dobilo dostop do optične poveza- ve. Nato je naredilo korak nazaj in zaradi tega je med občani veliko slabe volje. Predstavniki občine smo se večkrat sestali s predstavniki podjetja Rune, razlagali smo jim, da je široko- pasovno omrežje eden od nujnih pogojev za kakovostno bivanje ljudi. Podjetje se sklicuje na to, da so sredstva za gradnjo omrežja omejena, zdaj poudarja ekonomski vidik. Bistvo težave je, da so bile prvotne obljube, ki so jih dali pred- stavniki podjetja, prevelike. Kakšni so vaši načrti glede nadaljnjega razvoja lokalnega okolja? Občina je že pridobila gradbeno dovoljenje za gradnjo povezovalnega vodovoda Kozje– Podsreda. Omenjeni projekt je vreden pri- bližno 1,5 milijona evrov, zanj bomo skušali pridobiti sofi nanciranje v sklopu dogovora za razvoj regij. Omenjeni dogovor predvideva so- fi nanciranje za gradnjo vodovodov na obmo- čjih, kjer je več kot deset tisoč populacijskih enot. Naša občina tega pogoja ne izpolnjuje, zato iščemo rešitve. Pripravljamo še projek- te, ki bi omogočili pridobitev sofi nanciranja za samooskrbo z električno energijo. Z njo želimo zadostiti potrebe obeh osnovnih šol, vrtca, zdravstvene postaje in drugih javnih stavb. Med drugim pripravljamo projekt, v sklopu katerega bi v trgu Pilštanj poskrbeli za ureditev povoznih in pohodnih površin in za odvodnjavanje. Več projektov se obeta tudi na lokalnem in dr- žavnem cestnem omrežju. Končana je recenzija projekta za obnovo ceste Podsreda–Koprivnica in gradnjo kolesarske povezave. Z državo se dogovarjamo tudi o nadaljevanju gradnje ko- lesarskih povezav proti občinskemu središču, Lesičnemu in Virštanju. Iz občinskega središča si želimo tudi kolesarsko navezavo v smeri proti krajema Buče in Prelasko, da se čim prej nave- žemo na povezavo v občini Podčetrtek. Županja Občine Kozje Milenca Krajnc (Foto: arhiv NT/Sherpa) Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 XXXX Št. 15, 1 1. april 2024 PRAZNIČNO Z OBČINO KOZJE Kruh in pekovski izdelki Torte za vse priložnosti Naročila: 03 809 03 10, 040 528 840, info@pekarna-resnik.si, Kozje 85, 3260 Kozje Sladice in peciva - po naročilu (večje količine) Kdo so prejemniki občinskih grbov? Na slavnostni seji občinskega sveta Občine Kozje, ki bo v tamkajšnjem večnamenskem centru ta petek, 12. aprila, bo županja podelila po en zlati, srebrni in bronasti grb občine. Zlati grb bo prejel podjetnik Janko Rajgl, direktor in ustanovitelj podjetja Rajmax Kozje. Srebrni grb bo prejela Jožica Plevnik, ki je 24 let vodila Krajevno organizacijo Rdečega križa Buče. Predlagatelji so pri njej prepoznali čut do sočloveka in kopico dobrih idej. Bronasti grb bo prejela Karmen Gajšek, ki želi ljudem približati, kaj vse narava človeku ponuja za njegovo pre- živetje. O nabiralništvu in moči zelišč pripravlja delav- nice za otroke in odrasle, sodeluje z domačim krajem in s Kozjanskim parkom. Denarno nagrado občine bosta prejela Društvo moški pevski zbor Kozjanski park ter Kulturno-umetniško društvo Kozje – Mešani pevski zbor Vinea. TS »Pogled nazaj nam sporoča, da nam delo ni tuje. Rezultati so vidni, saj se naša občina razvija in krepi, postaja pomembna in močna.« Tako o utripu v občini Kozje pravi županja Milenca Krajnc, ki z veseljem pričakuje letošnjo jesen. Takrat bo vrata predvidoma odprla enota doma starejših, življenje bo dobila novozgrajena Mačkova hiša s sedmimi neprofi tnimi stanovanji, obiskovalci pa bodo jeseni lahko prvič spoznali nove vsebine na gradu Podsreda. TINA STRMČNIK Ob prazniku Občine Kozje z županjo Milenco Krajnc Trakove ob odprtjih bodo prerezali jeseni »Občina sama ne more  nancirati vseh projektov, ki bi jih želela, zato skrbno sledi različnim razpisom in usmeritvam ministrstev,« pravi županja Kozjega. Po besedah Krajnčeve, ki Občino Kozje vodi zadnje desetletje, se občinska uprava trudi vzpostavljati čim boljše pogoje za vse občane in obiskovalce. Občina sama ne more fi nanci- rati vseh projektov, ki bi jih želela, zato skrb- no sledi različnim razpisom in usmeritvam ministrstev. Vrsto let ste si prizadevali za gradnjo eno- te doma upokojencev, ki bo kmalu odprla svoja vrata. Gradnja doma je skladna s predvidenim ča- sovnim načrtom. Če se bodo dela še naprej nadaljevala brez posebnosti, se bodo prvi sta- novalci v enoto doma lahko vselili letos jeseni. V domu bo prostor za 49 stanovalcev, od tega bosta dve mesti na voljo za kratkotrajno oz. dnevno bivanje. Zanimanje domačinov za bi- vanje v domu je precejšnje. Enota doma starej- ših bo našemu okolju prinesla številne dobre učinke, med drugim nova delovna mesta, ki so pri nas še kako potrebna. Z mislijo na reševanje stanovanjske pro- blematike se je občina odločila za gradnjo novih stanovanj v središču Kozjega. Res je, ker vseh 26 zaposlenih v enoti doma upokojencev verjetno ne bo iz naših krajev, smo se odločili za ureditev sedmih novih ne- profi tnih stanovanj. V ta namen smo pridobili sofi nanciranje na razpisu ministrstva za okolje in prostor. Tako imenovano Podlinškovo oz. Mačkovo hišo smo porušili do tal. Ker je bila stavba opredeljena kot kulturna dediščina, na njenem mestu gradimo novogradnjo v prav takšni podobi, kot jo je imela doslej. Trenutno zgradba dobiva strojne, električne in vodovo- dne napeljave. Vsa dela bodo predvidoma kon- čana do poletja, jeseni naj bi se vanjo vselili stanovalci. Boste za možnost najema omenjenih sta- novanj pripravili javni razpis? Tako je, ljudje se bodo za možnost najema stanovanj potegovali s prijavo na poseben raz- pis. Prednost bodo zagotovo imeli zaposleni v enoti doma starejših. Občina Kozje ima sicer skupno 74 neprofi tnih stanovanj, ki so v sta- rejših zgradbah. Da ljudem omogočamo kako- vostno bivanje, ves čas skrbimo za vlaganja v omenjene nepremičnine. Lani smo energetsko obnovili večstanovanjsko stavbo v trgu Koz- je, zamenjali smo stavbno pohištvo in uredili priklop na daljinsko ogrevanje. Tudi Mačkova hiša bo priključena na daljinsko ogrevanje, saj tako prispevamo k varovanju okolja. Ker se zavzemamo za reševanje stanovanjske pro- blematike, smo kupili stavbno zemljišče, kjer urejamo dokumentacijo za morebitno gradnjo. Kako je sicer z možnostmi zaposlitve v vaši lokalni skupnosti? Kdo so najpomemb- nejši delodajalci in kako močna je med lju- dmi podjetniška pobuda? V naši občini so trije večji pomembnejši de- lodajalci, ki zaposlujejo več ljudi. Izpostavila bi domače podjetje Rajmax, ki se ukvarja z izdelavo stavbnega pohištva. Ste- klarna Rogaška ima v naši obči- ni poslovno enoto za izdelavo embalaže. Večji delodajalec je tudi podjetje Makop, ki ima pri nas poslovno eno- to za brizganje plastike za potrebe avtomobilske industrije in industrije gospodinjskih aparatov. Želim si, da bi ljudje iz naših krajev v bližini svo- jega doma imeli še več možnosti za zaposlitev. Pri nas se rojevajo tudi neka- tera nova podjetja, vendar zaposlujejo manjše število ljudi. Trudite se tudi za zanimi- ve turistične vsebine in s tem namenom izvajate sklop del na gradu Pod- sreda. Na gradu Podsreda že nekaj časa ponujamo nočitvene zmogljivosti, ponudbo pa želimo še razširiti in nadgraditi. V sklopu projekta, ki ga je podprlo kulturno ministrstvo, bomo uredili tri apartmaje z velnesom in s savno. Dodatne prostore za velnes bomo uredili še v spodnjem gospodarskem poslopju. Ob družinskem tu- rizmu smo se odločili še za razvoj poslovnega turizma. V gradu bomo uredili dve dvorani za poslovnokonferenčni turizem na visoki ravni. Lotili smo se tudi obnove romanske kapele, da bodo mladoporočenci tam lahko sklenili cerkveni del zakonske zveze. Na gradu sicer že zdaj izvajamo civilne poroke. Pričakujem, da bodo vsa našteta dela končana letošnjo jesen. Da bi še okrepili turistično ponudbo v naših krajih, smo uredili stezo za trim na Županov breg, v teh dneh pa bomo uredili tudi razgle- dno ploščad pri tamkajšnji vetrni harfi . Domačini kakovost življenja v občini ver- jetno merijo tudi po kilometrih obnovlje- nih cest. Za našo občino, kjer 3.200 prebival- cev živi na 90 kva- dratnih kilometrih, je značilna razvejana cestna infrastruktu- ra. Občina vsako leto glede na potrebe in fi - nančne možnosti vla- ga v posodobitev cest v vseh šestih krajevnih skupnostih in tako je bilo tudi v zadnjem obdo- bju. Med drugim smo uspeli obnoviti dva mostova, in sicer pri Kukovičičevem mlinu in Javerškovi do- mačiji. Prizadevamo si tudi za ureditev državnega cestnega omrežja. V obdobju od lanskega do letošnjega občinskega praznika je država ure- dila krožišče v središču naselja Kozje, v bliži- ni osnovne šole. Pod okriljem tega projekta je bil zgrajen nadomestni most čez reko Bistri- co, struga omenjene reke je bila regulirana. V sklopu projekta so bile urejene še kolesarske in pešpoti, poskrbljeno je bilo tudi za parkirna mesta ob večnamenskem centru. Država je lani preplastila del vozišča na območju KS Lesično, letos bodo v naselju Podsreda prestavljena av- tobusna postajališča, z nekaterimi ukrepi na vozišču bo poskrbljeno za umirjanje prometa. Vzpostavljeni bodo hodniki in prehodi za pe- šce, na novo bo urejena javna razsvetljava. V zadnjem obdobju ste ukrotili tudi precej plazov. Vsako neurje, ki doseže našo občino, prina- ša nove nevšečnosti. Lani se je v našem okolju sprožilo več manjših in večjih plazov. Lani smo končali prvi del sanacije plazu na Gubnem, pri naslednjem delu sanacije omenjenega pla- zu pričakujemo pomoč države. Naša občina sama namreč ne bo zmogla poskrbeti za tako obsežen zalogaj. Občinski svetniki so bili v zadnjem času večkrat kritični glede vzpostavitve široko- pasovnega omrežja. Kje se zatika? Med epidemijo koronavirusa in po njej se je izkazala potreba po gradnji optičnega omrežja, saj od takrat ljudje več delajo od doma. Občina je dogovor o ureditvi tovrstne infrastrukture dosegla s podjetjem Rune. Omenjeno podjetje je na vseh usklajevalnih sestankih v naših kra- jevnih skupnostih zagotavljalo, da bo sleherno gospodinjstvo dobilo dostop do optične poveza- ve. Nato je naredilo korak nazaj in zaradi tega je med občani veliko slabe volje. Predstavniki občine smo se večkrat sestali s predstavniki podjetja Rune, razlagali smo jim, da je široko- pasovno omrežje eden od nujnih pogojev za kakovostno bivanje ljudi. Podjetje se sklicuje na to, da so sredstva za gradnjo omrežja omejena, zdaj poudarja ekonomski vidik. Bistvo težave je, da so bile prvotne obljube, ki so jih dali pred- stavniki podjetja, prevelike. Kakšni so vaši načrti glede nadaljnjega razvoja lokalnega okolja? Občina je že pridobila gradbeno dovoljenje za gradnjo povezovalnega vodovoda Kozje– Podsreda. Omenjeni projekt je vreden pri- bližno 1,5 milijona evrov, zanj bomo skušali pridobiti sofi nanciranje v sklopu dogovora za razvoj regij. Omenjeni dogovor predvideva so- fi nanciranje za gradnjo vodovodov na obmo- čjih, kjer je več kot deset tisoč populacijskih enot. Naša občina tega pogoja ne izpolnjuje, zato iščemo rešitve. Pripravljamo še projek- te, ki bi omogočili pridobitev sofi nanciranja za samooskrbo z električno energijo. Z njo želimo zadostiti potrebe obeh osnovnih šol, vrtca, zdravstvene postaje in drugih javnih stavb. Med drugim pripravljamo projekt, v sklopu katerega bi v trgu Pilštanj poskrbeli za ureditev povoznih in pohodnih površin in za odvodnjavanje. Več projektov se obeta tudi na lokalnem in dr- žavnem cestnem omrežju. Končana je recenzija projekta za obnovo ceste Podsreda–Koprivnica in gradnjo kolesarske povezave. Z državo se dogovarjamo tudi o nadaljevanju gradnje ko- lesarskih povezav proti občinskemu središču, Lesičnemu in Virštanju. Iz občinskega središča si želimo tudi kolesarsko navezavo v smeri proti krajema Buče in Prelasko, da se čim prej nave- žemo na povezavo v občini Podčetrtek. Županja Občine Kozje Milenca Krajnc (Foto: arhiv NT/Sherpa) Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 15, 1 1. april 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Turistiko d.o.o., Kozjanski dvor, Kozje 50 a, 3260 Kozje Janko Rajgl z ženo Andrejo, prokuristko, ki skrbi tudi za računovodstvo in marketing, ter s sinom Jako, ki je odgo- voren za komercialo. »Rad potrkam na les, da nam ni treba iskati novih poslov, ampak smo že tako prepoznavni, da ves čas dobivamo povpraševanja.« Tako je pred časom, ko nam je pokazal nove proizvodne prostore v Šonovem, dejal Janko Rajgl, ustanovitelj in direktor podjetja Rajmax. Gospodarska družba, ki se ukvarja s proi- zvodnjo stavbnega pohištva, je lani obeležila 25 let. Rajglu ni težko priznati, da so bili začetki njegove poslovne poti skromni. Ni začel s pozitivno ničlo, am- pak v rdečih številkah. Podjetje ima danes 38 redno zaposlenih. Kot je zapisano v obrazložitvi za zlati grb občine, domačini pri ustanovitelju te gospodarske družbe še posebej cenijo to, da kljub uspešni poslovni poti ostaja zvest domačemu kraju. TINA STRMČNIK Podjetje je nedavno namenu predalo novo proizvodno dvorano, ki prispeva k večji prilagodljivosti in hitrosti proizvodnje. Do konca avgusta bodo urejeni še nov razstavni prostor in nove pisarne. Zlati grb Občine Kozje v roke poslovnežu Janku Rajglu Od skromnih začetkov do uspešnega podjetja »Dobavitelj materiala me je povezal s proizvajalcem stro- jev za izdelavo stavbnega po- hištva. Stroje sem dobil dobe- sedno na zaupanje, imel sem dve leti časa, da sem jih izpla- čal. Ko sem od strank prevzel predujem za okna, sem del denarja namenil za stroje. Ti- sti dve leti sta bili res zahtevni, živeli smo iz rok v usta.« Tako je Rajgl, ki se je v srednji šoli izučil za oblikovalca kovin, opisal začetke svojega podje- tja. Ustanovil ga je leta 1998, po sedmih letih dela v enem od nekdanjih celjskih podjetij, kjer so se ukvarjali z izdelavo PVC-stavbnega pohištva. Njegova prva sodelavca sta bila brat in nečak. Ko je ustanovitelj te gospodarske družbe strankam, vajenim le- senega stavnega pohištva, naj- prej ponudil novost, plastična okna, so se ta že na pogled precej razlikovala od svojih predhodnikov. Kupci so kot največjo prednost prepozna- li, da pri plastičnih oknih ni potrebno večje vzdrževanje, le čistiti jih je treba. Okna, ki jih je podjetje Rajmax vgradilo pred 25 leti, danes marsikje še vedno služijo svojemu name- nu. Kot piše v obrazložitvi predloga za zlati grb obči- ne, ima Janko Rajgl jasno začrtane cilje za prihodnost ter za nadaljevanje obrti in proizvodnjo izdelkov v obči- ni Kozje. Prvi mož podjetja ob tem prispeva tudi k blagi- nji ljudi v lokalni skupnosti. Rajgl se spominja, da je na samostojni poti najprej težko prišel do posojil, saj njegovo podjetje na trgu ni bilo znano. Če takrat še marsikdo ni ve- del, kaj se skriva za blagovno znamko Rajmax, je danes to drugače. Podjetje ima razstav- na salona v Medvodah in Lju- bljani ter dva manjša salona v Avstriji. Na sedežu podjetja v Kozjem pravkar nastajajo nov razstavni prostor in nove pisarne. Ta naložba bo pred- vidoma končana do konca letošnjega avgusta. Rad ima kozjansko dolino Podjetje, v katero so vklju- čeni tudi Jankova žena Andre- ja ter dva sinova, je leta 2021 ustvarilo skoraj šest milijo- nov evrov prihodkov, slednji so leta 2022 znašali več kot sedem milijonov evrov. Lani je družba Rajmax imela pri- bližno 6,5 milijona evrov pro- meta, kar je približno deset odstotkov manj kot leta 2022. »Leto 2022 je bilo res izsto- pajoče in ni bilo čisto realno. Lani smo zadržali enak obseg dela, fi nančnih prihodkov pa je bilo nekoliko manj,« je poja- snil ustanovitelj družbe. Po njegovih besedah je sicer najboljša počasna rast, saj lah- ko bliskovit uspeh s sabo pri- nese tudi težave. Med drugim povečano število naročil terja več usposobljenih in zagnanih zaposlenih. Medtem ko podje- tja v bližini večjih središč laž- je izbirajo kadre z znanjem in izkušnjami, podjetje Rajmax težje privabi delavce, ki bi se bili na delo pripravljeni na primer voziti iz Celja v Kozje. A Rajgl sedež podjetja in proi- zvodnjo vseeno ohranja v svo- jem domačem kraju. Rad pou- dari, da je Kozjan in da ima rad kozjansko dolino, kjer je začel svojo poslovno pot. Nedavno je dejal: »Ko sem pred dvema desetletjema namenu predal svoje prve proizvodne pro- store, je bilo v podjetju zapo- slenih 13 sodelavcev in vsi so bili iz naše občine. Takrat sem videl, da je prav, da ostanem v Janko Rajgl: »Hvaležen sem, da so me predlagali za prejemnika zlatega grba Občine Kozje. Vesel sem, da ljudje prepoznajo pomen našega dela in prispevka k razvoju lokalne skupnosti.« »V zadnjem času nismo dodatno zaposlovali. Naš obseg dela se ni spremenil, a čutimo rahlo ohlajanje gospodarstva, predvsem pritisk na cene,« je omenil. Kozjem in da zaposlujem ljudi iz našega lokalnega okolja. V preteklosti sta pri nas delovali dve večji podjetji – Dekor in Mont. Po ustavitvi proizvo- dnje je število delovnih mest močno upadlo. Vsekakor mi ni vseeno za okolje, kjer sem od- raščal in kjer živim. Vesel sem dobrega sodelovanja z občino, ki prisluhne našim željam po širitvi in vlaganjih. Za to sem zelo hvaležen.« Za majhne in velike naročnike Rajmax, ki ima letno pribli- žno 1.900 strank, s stavbnim pohištvom opremlja stavbe po vsej državi in tudi čez mejo. Vsako leto sprejme tudi nekaj večjih projektov, vrednih več sto tisoč evrov. Sodeluje pred- vsem z gradbenimi podjetji Remont, Ges, Gic gradnje in Gradnje Lenart. Na Celjskem je v zadnjem obdobju stavb- no pohištvo zagotovil za enoto doma starejših v Kozjem in za grad Podčetrtek. Nedavno je končal dela v Zdravstvenem domu Lenart. Trenutno opre- mlja večstanovanjsko stavbo Žlapovec v občini Krško, na- slednji mesec se bo lotil opre- mljanja večstanovanjske stav- be v občini Mirna, s podjetjem Pro-jen je sklenil še pogodbo za opremljanje večstanovanj- ske stavbe v naselju Dobrava v občini Šmarje pri Jelšah. Razširitev za dobre delovne pogoje Na preseku minulega leta je podjetje, ki se je soočalo s precejšnjo prostorsko stisko, namenu predalo nove po- slovno-proizvodne prostore v Šonovem. Kot je povedal prvi mož podjetja, je ta naložba odgovor na morebitne težke čase. V novih prostorih je pod- jetje med drugim zagnalo ob- delovalni center za aluminij in svojo ponudbo razširilo še na aluminijaste ograje, pergole, nadstreške in prezračevalne fasade. »Vesel in srečen sem, da smo se odločili za gradnjo te nove dvorane. Ta naložba je bila res nujno potrebna za naše poslovanje. Zaposleni imajo veliko boljše delovne pogoje, kar je seveda pogoj za dobre rezultate.« Zahvaljujoč novim proizvo- dnim prostorom, ta gospodar- ska družba lažje sledi zadnjim smernicam glede stavbnega pohištva. Ljudje želijo v svo- jih domovih in poslovnih prostorih ogromne steklene površine, ki imajo vrsto svo- jih zakonitosti. Nekateri se zanimajo za PVC-okna, ki so zunaj prevlečena z alumini- jem. Podjetje Rajmax je med prvimi v Sloveniji začelo iz- delovati vhodna vrata, kjer je konstrukcija izdelana iz pla- stike, notranjost in zunanjost pa sta narejeni iz aluminija. Zadnjim smernicam sledi tudi na področju senčil in energet- sko učinkovite vgradnje. Gasilstvo, šport, kultura V predlogu za zlati grb Ob- čine Kozje je med drugim omenjeno, da je Rajgl velik podpornik prostovoljnih ga- silcev v kraju. Pod okriljem njegovega podjetja je zapo- slenih več delavcev iz vrst operativnih gasilcev, ki se, ko prejmejo klic na pomoč, redno udeležujejo posredo- vanj. Uspešen poslovnež, ki ga navdušuje prepevanje v Mešanem pevskem zboru Vi- nea, tuja pa mu ni niti skrb za vinograd na Vetrniku, je tudi športni navdušenec. Več kot 15 let spet trenira karate, nad katerim se je navdušil že, ko je bil najstnik. Je mojster črne- ga pasu drugi dan. Karate mu pomaga pri sproščanju, kre- pitvi zbranosti in umirjanju razpoloženja. Že skoraj dve desetletji vozi cestni motor, je tudi navdušen motokrosist. Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 15, 1 1. april 2024 AKTUALNA PONUDBA NOVO V CELJU! Toskanske dobrote! izrez iz folije Oracal 078 foliage green Oracal 070 black enobarvno Pantone 377 U dvobarvno Pantone barve zelena: Pantone 377 U črna: Pantone Process Black Procesne barve zelena: C45 M0 Y100 K24 črna: C0 M0 Y0 100K Linhartova 22, zraven tržnice v Celju (pri znani lekarni) www.zniders.com Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca maja 2024! 03 490 03 36 Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. www.metrob.si Vse za lepo trato Vse za lepo trato UREDIMO DOMAČO ZELENICO Odstranimo mah Spomladi nas pogosto namesto trave na naših zelenicah pričaka mah. Zato je najboljše, da kar takoj zavihamo rokave in se lotimo njegovega odstranjevanja s travnih površin. Pojavljanje mahu je pokazatelj neustreznih rastnih razmer za trato: preveč kisla, vlažna ali zbita tla. Mah se pogosto pojavlja tudi na senčnih mestih. Če so tla, kjer raste trata, preveč kisla, potrosimo po tleh gnojilo z uničevalcem mahu Compo. Velike zaplate zemlje tudi zrahljamo in dodamo apneni pesek, da dvignemo pH in zmanjšamo zakisanje zemlje. Drugače na novo posejana trava ne bo rasla. Na te veli- ke zaplate prazne zemlje dosejemo novo travo. V tem primeru je najbolje uporabiti oplaščeno travno seme za dosajevanje Compo. Kakovostno seme ima zelo dobro kalivost in hitro zapolni prazna mesta. Ker je obarvano zeleno, ga ptiči ne bodo pojedli in ga ni treba prekrivati s kopreno. Metrobov strokovnjak Vanes Husić, univ. dipl. inž. agr., svetuje Pravilna košnja Prvo košnjo lahko načeloma opravimo šele takrat, ko trava do- seže višino približno 8 –10 cm. Porežemo jo le za polovico njene višine, ne nižje od 4–5 cm. Predpriprava košnji je pregled kosilnice. Pri tem pazimo, da so noži kosilnice vedno ostri. Novo travo je treba redno kositi (enkrat tedensko), saj jo s tem gostimo in preprečuje- mo prekomerno razrast plevela. Če jo kosimo nizko, le 2–3 cm viso- ko, hitro opazimo razrast plevela in splošno slabo ter počasno rast trave. Okoli hiše kosimo s košem in travo odvržemo na kompostnik. Če mulčimo, potem je zelo pomembno kositi dvakrat tedensko. Mulčena trava se mora predelati s pomočjo mikroorganizmov in deževnikov ter ima učinek gnojila. To je primerno samo za nekatere površine, saj v večini primerov pride le do pojava plesni. Prav tako nam težavo povzročajo prekomerne glistine – iztrebki deževnikov. Prvo gnojenje Ko se ozračje lepo segreje in vidimo, da se je trava prebudila, je pravi čas za gnojenje. Gnojimo vedno s kakovostnim dolgotrajnim gnojilom za trato Compo. To gnojilo vsebuje dolgo sproščujoč dušik in kalij ter ima dodane mikroelemente, kot so železo, žveplo in magnezij. Ker je gnojilo dolgodelujoče, ga uporabljamo vsake tri mesece. Gnojilo ima dobro začetno delovanje, vendar ne povzroča sunkovite rasti. Ne povzroča ožigov na trati in vzdržuje dobro kon- dicijo trate. Zelo je pomembno opraviti drugo gnojenje v juniju, da okrepimo zelenico pred možnimi poletnimi sušami. Le tako bo dobro preživela. Imejmo pa v mislih tudi dober zalivalni sistem, ki nam z nizko porabo vode zagotovi lepo zeleno trato. Kako zračimo Zračenje opravljamo na gaženi zelenici vsaj spomladi. Če je in- tenzivno gažena, uporabljena za igro, tudi jeseni. Tako odstranimo odmrlo polst med trato in uničen mah, ki smo ga pred zračenjem uničili z omenjenim sredstvom. Drugače ga le raznesemo po celotni zelenici. Zračimo po drugi ali tretji košnji. V tem času smo že gnojili in trata si je lepo opomogla. Če najprej zračimo, potem poškoduje- mo trato, ki je ravno preživela zimo. Za zračenje uporabljamo stroj prezračevalnik. Ta naredi veliko lukenj na majhni površini. Te luknje napolnimo s kremenovim peskom. To pomeni bolj rahlo zemljo v območju korenin trave, ki se lepše in močneje razraste. Prav tako se voda v primeru močnih nalivov bolje odcedi in imamo manj težav s plesnimi in z drugimi boleznimi. Vsi si želimo temno zeleno, žametno zelenico. A da imamo takšno okoli hiše, je treba kar nekaj dela. Upo- raba kakovostnih gnojil, pravilno zračenje in odstranje- vanje mahu so le prva opravila v toplih pomladanskih dneh. Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 15, 1 1. april 2024 PODLISTEK Nadangelu Mihaelu, ki je božja desna roka, so bile zaupane posebne naloge, ki jih je opravljal v imenu svo- jega očeta Boga. V povezavi z nekaterimi dogodki je v be- sedilu jasno imenovan, pri nekaterih pa vse brez dvoma kaže nanj. Med najvidnejše vsekakor spada padec Satana in grešnih angelov, kjer na upodobitvah nad padlimi angeli vedno v podobi nebeškega vojščaka najdemo bojevitega Mihaela; sledil je izgon Adama in Eve iz raja, kjer je bil tudi varuh drevesa življenja. Izbran je bil, Marija Gubenšek iz Šentvida pri Planini, okrog 1920 www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Upodobitve nadangela Mihaela iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje (2) Izgon iz raja, Albrecht Dürer, lesorez, monogram AD in letnica, novejši odtis s spremembami originalne plošče iz leta 1510 Čeprav knjiga Geneze ne navaja imena angela, ki je v Gospodovem imenu izgnal grešnika iz raja, ga umetniki upodabljajo kot nadangela Mihaela. Po pregledovanju matičnih knjig in iskanju podatkov o družinskih prednikih za iz- delavo rodovnika se mi med drugim izrisuje tudi podoba razmer, v katerih so živeli ljudje v naših krajih pred do- brim stoletjem. Predvsem je bilo to obdobje zaznamovano z veliko umrljivostjo otrok, saj je to še čas pred odkritjem antibiotika (1938) in hitrim razvojem pediatrije in medi- cine nasploh v nadaljevanju 20. stoletja. Iz družinske kronike … Moj pradedek Jožef Guben- šek se je rodil leta 1866 v kraju Gubno pri Pilštanju. Njegova prihodnja žena in moja praba- bica Marjeta Šmid pa v Šentvi- du pri Planini leta 1869. Poro- čila sta se leta 1891 in skupno življenjsko pot nadaljevala na domačiji nevestinih staršev v Šentvidu. Rodilo se jima je de- set otrok, od njih jih je osem umrlo. Preživela sta leta 1893 rojeni Ludvik in moja babica Marija, ki se je rodila leta 1894. Izguba sorojencev je brata in sestro zelo prizadela. Moja ba- bica je imela tolažnico v sosedi in prijateljici Marici, ki pa jo je »izgubila«, ko se je slednja poročila za tedanje razmere v dokaj oddaljene Trbovlje, njen brat pa se je poročil z bližnjo sosedo. A tudi Marija ni ostala sam- ska. Kot sedemindvajsetletno dekle je leta 1921 v domači cerkvi spoznala Ivana Krajnca, ki je prišel iz kraja Meten vrh pri Sevnici na poroko svoje- ga sorodnika. Po letu »sku- pne hoje« sta se poročila 20. novembra 1922 in tako tudi ALBUM S CELJSKEGA da v pravem trenutku prepre- či Abrahamu žrtvovanje Izaka in da vodi izraelsko ljudstvo v obljubljeno deželo ter na poti razdeli vodo pri prečkanju Rdečega morja. Po Mojzeso- vi smrti se je s Hudičem boril za pokojnikovo dušo. Dobil je nalogo, da vodi duše umrlih v raj, zato so se mu ljudje pripo- ročali za srečno smrt. Po Mari- jini smrti je Kristus njeno dušo predal Mihaelu in zaradi te po- vezave je Mihael tudi zavetnik pokopaliških kapel, ki so mu jih posvečali že v 4. stoletju. Na Slovenskem najdemo kostnice sv. Mihaela v Mokronogu na Dolenjskem, v Jareninskem Dolu v Slovenskih Goricah in v Libeličah na Koroškem. Mihaelu je bilo zaupano teh- tanje duš umrlih, na podlagi katerega jim je dodeljeno več- no trpljenje v peklu ali pravič- na nagrada v nebesih. Motiv se začne pojavljati šele v 12. stole- tju, v visokem srednjem veku, v okviru poslednje sodbe in je podobno kot motiv Mihaela ubijalca zmaja postal samosto- jen in izredno priljubljen motiv tudi pri nas. V nasprotju s tem tipom upodobitve na zahodu v 11. stoletju tip svetega Mihaela kot nebeškega kneza stopa v ozadje, medtem ko na vzhodu vztraja še dolgo. V zgodnjekrščanski in bizan- tinski umetnosti je prevladova- la podoba Mihaela kot nebe- škega kneza v vlogi nebeškega stražarja skupaj z nadangelom Gabrijelom; pozneje, od 15. do 18. stoletja, sta tudi ob prestolu Matere božje. Nadangela v tem primeru poosebljata začetek in konec v odrešenju kot milost in pravičnost. Od zgodnjega srednjega veka naprej so Mihaela časti- li na hribih, na primer Monte Garganu v Apuliji ali Mont Sa- int-Michelu v Normandiji. O njegovi priljubljenosti v vlogi varuha Cerkve pa pri nas pri- čajo številne njemu posvečene cerkve; med njimi lahko v oko- lici Celja omenimo Šmihel nad Laškim, Šmihel nad Mozirjem, pražupnijo v Pilštajnu, cerkev na Pečici nad Sladko Goro, v Radmirju, cerkev v Šoštanju in na Vranskem. Se nadaljuje. Gabrijela Kovačič, Pokrajinski muzej Celje onadva skupno življenjsko pot nadaljevala na domačiji neve- stinih staršev Jožefa in Marjete Gubenšek, rojene Šmid. Sku- paj so kmetovali na hribovitih poljih pod Bohorjem. Tudi nji- ma se je rodilo deset otrok, od njih jih je šest umrlo še pred drugim rojstnim dnem. Pre- živeli so: Milica (1923–2009), Ivan (1925–2007), moja mama Cvetka Terezija (1929–2010) in Nežika (1932–2005). Ob sicer težkem delu na kmetiji so lepo in brezskrbno otroštvo preživljali do začetka 2. svetovne vojne leta 1941, ko se je celotna družina vključila v pomoč odporniškem gibanju. Oče Ivan je pomagal partiza- nom, ki so se zadrževali na Bo- horju. Zaradi tega so ga Nemci sredi poletja 1942 odpeljali najprej v celjski Stari pisker in nato v Mauthausen v Avstrijo, od koder mu je spomladi 1943 uspelo pobegniti. Tudi otroci so pomagali po svojih močeh. Moja mama Terezija je kot ku- rirka s kolesom prevažala razna sporočila in zdravila iz Celja in Šentjurja borcem Kozjanskega odreda. Po vojni je odšla v sre- dnjo šolo v Celje, kjer si je nato tudi ustvarila družino, njeni se- stri Milica in Nežika sta se poro- čili na bližnje kmetije, brat Ivan pa je ostal na domačiji. Moja babica Marija se je zelo razveselila prihoda na svet šti- rih vnukinj in treh vnukov, saj je v svojem življenju doživela bolečo izgubo najprej osmih bratov in sester in nato še še- stih svojih otrok. Umrla je leta 1963, ko sem bila stara osem let in takrat nisem vedela, koliko je moja babica pretrpela v ži- vljenju. Dedek Ivan je živel še petnajst let in dočakal še štiri vnuke in vnukinjo ter dva prav- nuka, moja sinova. Prispevala: Romana Pernovšek Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@ knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik; Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Zapeli nam bodo učenci osnovnih šol: Primoža Trubarja Laško, Antona Aškerca Rimske Toplice, POŠ Sedraž in POŠ Debro Vidimo se v torek, 16. aprila 2024, ob 18.00 uri v Kulturnem centru Laško. Pridite in skupaj podprimo naše otroke. Vstop je prost. Projekt podpira Občina Laško. Družba NT&RC skupaj z Občino Laško in Osnovno šolo Primoža Trubarja Laško ter Osnovno šolo Antona Aškerca Rimske Toplice vabi na prireditev Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 15, 1 1. april 2024 AKTUALNA PONUDBA NOVO V CELJU! Toskanske dobrote! izrez iz folije Oracal 078 foliage green Oracal 070 black enobarvno Pantone 377 U dvobarvno Pantone barve zelena: Pantone 377 U črna: Pantone Process Black Procesne barve zelena: C45 M0 Y100 K24 črna: C0 M0 Y0 100K Linhartova 22, zraven tržnice v Celju (pri znani lekarni) www.zniders.com Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca maja 2024! 03 490 03 36 Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. www.metrob.si Vse za lepo trato Vse za lepo trato UREDIMO DOMAČO ZELENICO Odstranimo mah Spomladi nas pogosto namesto trave na naših zelenicah pričaka mah. Zato je najboljše, da kar takoj zavihamo rokave in se lotimo njegovega odstranjevanja s travnih površin. Pojavljanje mahu je pokazatelj neustreznih rastnih razmer za trato: preveč kisla, vlažna ali zbita tla. Mah se pogosto pojavlja tudi na senčnih mestih. Če so tla, kjer raste trata, preveč kisla, potrosimo po tleh gnojilo z uničevalcem mahu Compo. Velike zaplate zemlje tudi zrahljamo in dodamo apneni pesek, da dvignemo pH in zmanjšamo zakisanje zemlje. Drugače na novo posejana trava ne bo rasla. Na te veli- ke zaplate prazne zemlje dosejemo novo travo. V tem primeru je najbolje uporabiti oplaščeno travno seme za dosajevanje Compo. Kakovostno seme ima zelo dobro kalivost in hitro zapolni prazna mesta. Ker je obarvano zeleno, ga ptiči ne bodo pojedli in ga ni treba prekrivati s kopreno. Metrobov strokovnjak Vanes Husić, univ. dipl. inž. agr., svetuje Pravilna košnja Prvo košnjo lahko načeloma opravimo šele takrat, ko trava do- seže višino približno 8 –10 cm. Porežemo jo le za polovico njene višine, ne nižje od 4–5 cm. Predpriprava košnji je pregled kosilnice. Pri tem pazimo, da so noži kosilnice vedno ostri. Novo travo je treba redno kositi (enkrat tedensko), saj jo s tem gostimo in preprečuje- mo prekomerno razrast plevela. Če jo kosimo nizko, le 2–3 cm viso- ko, hitro opazimo razrast plevela in splošno slabo ter počasno rast trave. Okoli hiše kosimo s košem in travo odvržemo na kompostnik. Če mulčimo, potem je zelo pomembno kositi dvakrat tedensko. Mulčena trava se mora predelati s pomočjo mikroorganizmov in deževnikov ter ima učinek gnojila. To je primerno samo za nekatere površine, saj v večini primerov pride le do pojava plesni. Prav tako nam težavo povzročajo prekomerne glistine – iztrebki deževnikov. Prvo gnojenje Ko se ozračje lepo segreje in vidimo, da se je trava prebudila, je pravi čas za gnojenje. Gnojimo vedno s kakovostnim dolgotrajnim gnojilom za trato Compo. To gnojilo vsebuje dolgo sproščujoč dušik in kalij ter ima dodane mikroelemente, kot so železo, žveplo in magnezij. Ker je gnojilo dolgodelujoče, ga uporabljamo vsake tri mesece. Gnojilo ima dobro začetno delovanje, vendar ne povzroča sunkovite rasti. Ne povzroča ožigov na trati in vzdržuje dobro kon- dicijo trate. Zelo je pomembno opraviti drugo gnojenje v juniju, da okrepimo zelenico pred možnimi poletnimi sušami. Le tako bo dobro preživela. Imejmo pa v mislih tudi dober zalivalni sistem, ki nam z nizko porabo vode zagotovi lepo zeleno trato. Kako zračimo Zračenje opravljamo na gaženi zelenici vsaj spomladi. Če je in- tenzivno gažena, uporabljena za igro, tudi jeseni. Tako odstranimo odmrlo polst med trato in uničen mah, ki smo ga pred zračenjem uničili z omenjenim sredstvom. Drugače ga le raznesemo po celotni zelenici. Zračimo po drugi ali tretji košnji. V tem času smo že gnojili in trata si je lepo opomogla. Če najprej zračimo, potem poškoduje- mo trato, ki je ravno preživela zimo. Za zračenje uporabljamo stroj prezračevalnik. Ta naredi veliko lukenj na majhni površini. Te luknje napolnimo s kremenovim peskom. To pomeni bolj rahlo zemljo v območju korenin trave, ki se lepše in močneje razraste. Prav tako se voda v primeru močnih nalivov bolje odcedi in imamo manj težav s plesnimi in z drugimi boleznimi. Vsi si želimo temno zeleno, žametno zelenico. A da imamo takšno okoli hiše, je treba kar nekaj dela. Upo- raba kakovostnih gnojil, pravilno zračenje in odstranje- vanje mahu so le prva opravila v toplih pomladanskih dneh. Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 15, 1 1. april 2024 PODLISTEK Nadangelu Mihaelu, ki je božja desna roka, so bile zaupane posebne naloge, ki jih je opravljal v imenu svo- jega očeta Boga. V povezavi z nekaterimi dogodki je v be- sedilu jasno imenovan, pri nekaterih pa vse brez dvoma kaže nanj. Med najvidnejše vsekakor spada padec Satana in grešnih angelov, kjer na upodobitvah nad padlimi angeli vedno v podobi nebeškega vojščaka najdemo bojevitega Mihaela; sledil je izgon Adama in Eve iz raja, kjer je bil tudi varuh drevesa življenja. Izbran je bil, Marija Gubenšek iz Šentvida pri Planini, okrog 1920 www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Upodobitve nadangela Mihaela iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje (2) Izgon iz raja, Albrecht Dürer, lesorez, monogram AD in letnica, novejši odtis s spremembami originalne plošče iz leta 1510 Čeprav knjiga Geneze ne navaja imena angela, ki je v Gospodovem imenu izgnal grešnika iz raja, ga umetniki upodabljajo kot nadangela Mihaela. Po pregledovanju matičnih knjig in iskanju podatkov o družinskih prednikih za iz- delavo rodovnika se mi med drugim izrisuje tudi podoba razmer, v katerih so živeli ljudje v naših krajih pred do- brim stoletjem. Predvsem je bilo to obdobje zaznamovano z veliko umrljivostjo otrok, saj je to še čas pred odkritjem antibiotika (1938) in hitrim razvojem pediatrije in medi- cine nasploh v nadaljevanju 20. stoletja. Iz družinske kronike … Moj pradedek Jožef Guben- šek se je rodil leta 1866 v kraju Gubno pri Pilštanju. Njegova prihodnja žena in moja praba- bica Marjeta Šmid pa v Šentvi- du pri Planini leta 1869. Poro- čila sta se leta 1891 in skupno življenjsko pot nadaljevala na domačiji nevestinih staršev v Šentvidu. Rodilo se jima je de- set otrok, od njih jih je osem umrlo. Preživela sta leta 1893 rojeni Ludvik in moja babica Marija, ki se je rodila leta 1894. Izguba sorojencev je brata in sestro zelo prizadela. Moja ba- bica je imela tolažnico v sosedi in prijateljici Marici, ki pa jo je »izgubila«, ko se je slednja poročila za tedanje razmere v dokaj oddaljene Trbovlje, njen brat pa se je poročil z bližnjo sosedo. A tudi Marija ni ostala sam- ska. Kot sedemindvajsetletno dekle je leta 1921 v domači cerkvi spoznala Ivana Krajnca, ki je prišel iz kraja Meten vrh pri Sevnici na poroko svoje- ga sorodnika. Po letu »sku- pne hoje« sta se poročila 20. novembra 1922 in tako tudi ALBUM S CELJSKEGA da v pravem trenutku prepre- či Abrahamu žrtvovanje Izaka in da vodi izraelsko ljudstvo v obljubljeno deželo ter na poti razdeli vodo pri prečkanju Rdečega morja. Po Mojzeso- vi smrti se je s Hudičem boril za pokojnikovo dušo. Dobil je nalogo, da vodi duše umrlih v raj, zato so se mu ljudje pripo- ročali za srečno smrt. Po Mari- jini smrti je Kristus njeno dušo predal Mihaelu in zaradi te po- vezave je Mihael tudi zavetnik pokopaliških kapel, ki so mu jih posvečali že v 4. stoletju. Na Slovenskem najdemo kostnice sv. Mihaela v Mokronogu na Dolenjskem, v Jareninskem Dolu v Slovenskih Goricah in v Libeličah na Koroškem. Mihaelu je bilo zaupano teh- tanje duš umrlih, na podlagi katerega jim je dodeljeno več- no trpljenje v peklu ali pravič- na nagrada v nebesih. Motiv se začne pojavljati šele v 12. stole- tju, v visokem srednjem veku, v okviru poslednje sodbe in je podobno kot motiv Mihaela ubijalca zmaja postal samosto- jen in izredno priljubljen motiv tudi pri nas. V nasprotju s tem tipom upodobitve na zahodu v 11. stoletju tip svetega Mihaela kot nebeškega kneza stopa v ozadje, medtem ko na vzhodu vztraja še dolgo. V zgodnjekrščanski in bizan- tinski umetnosti je prevladova- la podoba Mihaela kot nebe- škega kneza v vlogi nebeškega stražarja skupaj z nadangelom Gabrijelom; pozneje, od 15. do 18. stoletja, sta tudi ob prestolu Matere božje. Nadangela v tem primeru poosebljata začetek in konec v odrešenju kot milost in pravičnost. Od zgodnjega srednjega veka naprej so Mihaela časti- li na hribih, na primer Monte Garganu v Apuliji ali Mont Sa- int-Michelu v Normandiji. O njegovi priljubljenosti v vlogi varuha Cerkve pa pri nas pri- čajo številne njemu posvečene cerkve; med njimi lahko v oko- lici Celja omenimo Šmihel nad Laškim, Šmihel nad Mozirjem, pražupnijo v Pilštajnu, cerkev na Pečici nad Sladko Goro, v Radmirju, cerkev v Šoštanju in na Vranskem. Se nadaljuje. Gabrijela Kovačič, Pokrajinski muzej Celje onadva skupno življenjsko pot nadaljevala na domačiji neve- stinih staršev Jožefa in Marjete Gubenšek, rojene Šmid. Sku- paj so kmetovali na hribovitih poljih pod Bohorjem. Tudi nji- ma se je rodilo deset otrok, od njih jih je šest umrlo še pred drugim rojstnim dnem. Pre- živeli so: Milica (1923–2009), Ivan (1925–2007), moja mama Cvetka Terezija (1929–2010) in Nežika (1932–2005). Ob sicer težkem delu na kmetiji so lepo in brezskrbno otroštvo preživljali do začetka 2. svetovne vojne leta 1941, ko se je celotna družina vključila v pomoč odporniškem gibanju. Oče Ivan je pomagal partiza- nom, ki so se zadrževali na Bo- horju. Zaradi tega so ga Nemci sredi poletja 1942 odpeljali najprej v celjski Stari pisker in nato v Mauthausen v Avstrijo, od koder mu je spomladi 1943 uspelo pobegniti. Tudi otroci so pomagali po svojih močeh. Moja mama Terezija je kot ku- rirka s kolesom prevažala razna sporočila in zdravila iz Celja in Šentjurja borcem Kozjanskega odreda. Po vojni je odšla v sre- dnjo šolo v Celje, kjer si je nato tudi ustvarila družino, njeni se- stri Milica in Nežika sta se poro- čili na bližnje kmetije, brat Ivan pa je ostal na domačiji. Moja babica Marija se je zelo razveselila prihoda na svet šti- rih vnukinj in treh vnukov, saj je v svojem življenju doživela bolečo izgubo najprej osmih bratov in sester in nato še še- stih svojih otrok. Umrla je leta 1963, ko sem bila stara osem let in takrat nisem vedela, koliko je moja babica pretrpela v ži- vljenju. Dedek Ivan je živel še petnajst let in dočakal še štiri vnuke in vnukinjo ter dva prav- nuka, moja sinova. Prispevala: Romana Pernovšek Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@ knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik; Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Zapeli nam bodo učenci osnovnih šol: Primoža Trubarja Laško, Antona Aškerca Rimske Toplice, POŠ Sedraž in POŠ Debro Vidimo se v torek, 16. aprila 2024, ob 18.00 uri v Kulturnem centru Laško. Pridite in skupaj podprimo naše otroke. Vstop je prost. Projekt podpira Občina Laško. Družba NT&RC skupaj z Občino Laško in Osnovno šolo Primoža Trubarja Laško ter Osnovno šolo Antona Aškerca Rimske Toplice vabi na prireditev Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 15, 1 1. april 2024 RAZVEDRILO Poceni hišni kino Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Razlike Nek tip se med vožnjo zave, da se je izgubil. Zagleda mo- škega na cesti in ga prosi za pomoč: »Oprostite, ali mi lahko pomagate? Prijatelju sem obljubil, da se ob dveh dobiva, sedaj pa zamujam in ni mi jasno, kje sem.« »Jasno, da vam lahko pomagam. Ste v avtu na zemljepi- sni širini sever 44°30'18« in na zemljepisni dolžini vzhod 18°36'20« in ura je 12, 23 minut in 35 sekund, danes pa je 5. december 2023, temperatura zraka je 4 stopinje Celzija.« Človek v avtu vpraša: »A ste javni uslužbenec?« Ta mu odgovori: »Sem. Kako veste?« Moški v avtu odgovori: »Ker je vse, kar ste mi povedali, načeloma res, a je v praksi popolnoma neuporabno, saj sem kljub vašim informacijam na istem, kot sem bil prej.« Tip na cesti pa ga jezno vpraša: »Vi ste pa iz vodstva, a ne?« Tip iz avta je dokaj presenečen: »Res je. Po čem pa to skle- pate?« Ta s ceste: »Dokaj preprosto: vi ne veste, kje ste, niti vam ni jasno, kako ste do sem prišli in še manj vam je jasno, v ka- tero smer ste namenjeni. Obljubili ste nekaj, česar ne morete izpolniti, in sedaj upate, da vam bo nekdo drug rešil težavo. V bistvu ste v istem dreku, v katerem ste bili, preden sva se srečala. Vendar je iz nekega čudnega razloga sedaj videti, da sem za to kriv jaz!« Hujšanje »Za vašo prekomerno težo vam priporočam lahkotno gim- nastiko,« pravi zdravnik. »Mislite sklece, trebušnjake in podobno?« »Ne, ne. Dovolj bo, da odkimate z glavo, ko vam ponudijo hrano.« Relativnost časa V postelji: - Pogledaš na uro: 7:30 - Pogledaš čez 5 minut: 8:45 V službi: - Pogledaš na uro: 14:40 - Pogledaš čez 20 minut: 14:41 Službeno potovanje »Oh mati sveta, kaj pa se je zgodilo? Črno oko, polna mo- dric, brez zoba?« »Včeraj me je mož pretepel!« »Oh joj, ampak sem mislila, da je tvoj mož na službenem potovanju!« »Jaz tudi …« Organski premik Srečata se dva prijatelja. Reče eden drugemu: »Ti si pa slabo videti. Si bolan?« »Ja. Bil sem pri zdravniku in je ugotovil organski premik.« »Organski premik? Za to še nisem nikoli slišal. Kaj pa je to?« »Moja jetra so v RITI!« Končno so naredili lutke, ki realno predstavijo obleke! Nisem strokovnjak za varnost, a se mi vseeno zdi, da bi bilo bolje, če da cigareto iz ust. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Z vsem napredujete bolj po- časi, kar ni čudno, saj Merkur ubira zadenjsko pot. Ukvarja- nje s čustveno platjo življenja bo še vedno tema številka ena. Vaša vladarica bo potovala po znaku ovna, zato pazite, saj lahko napetost v trenutku na- raste. Dobro morate vedeti, kaj želite doseči, saj pretijo zaple- ti. Za nameček bo prvi lunin krajec ob začetku novega tedna od vas zahteval sodelovanje z okolico. Za vse si boste vzeli čas in se dobro poglobili v malenkosti, preden se boste za kaj odločili. Neka uganka vam ne da miru in ne boste odnehali, dokler je ne boste razrešili. Verjetno bo to zahtevalo svoj čas, ampak s tem se pač ne boste obreme- njevali. V čustvenem pogledu bo temperatura naraščala, če ne boste previdni, pretijo celo nesoglasja. Neka oseba bo raz- burkala tudi vaš čustven svet, bodite pripravljeni na to. Pred vami so dnevi, ko boste polno zaposleni, obkroženi z ljudmi. Čeprav niste samotar- ske narave, boste nezavedno is- kali mir in odmik od množice. Le tako si boste nabrali novih moči za nov ciklus delovanja. Že pred časom ste začeli razmi- šljati o neki ideji, za uresničitev katere niste imeli pogojev. Ta zamisel se bo ponovno aktivi- rala in ugotavljali boste, da do tja vodi več različnih poti. Merkurjev položaj vas bo spet vrnil na začetek in spraševali se boste, kaj ste sploh dosegli. Se- veda ste, o tem ni dvoma, ven- dar potrditev pride kasneje. Ne dvomite, ne bodite črnogledi, še zlasti ne v zadevi, ki vas je veliko naučila. Vaš recept delo- vanja iz preteklosti je bil vedno odličen, zato ga uporabite tudi v sedanjosti. Iz neke zagate vas bo rešil vaš odličen smisel za humor. Čutili boste, da ste na pragu nečesa večjega, prebudila se bo vaša raziskovalna žilica. Poslušajte šesti čut, sledite občutkom, pravilno vas bodo usmerjali. Potreben bo tudi iz- let v preteklost, kajti mejnik za to, kar boste hoteli doseči, bo treba malce prilagoditi. Izredno družabni in odprti boste, veselo bo v vaši družbi. Nekdo vna- ša nekoliko napeto energijo, a boste z dobro voljo vsemu kos. Obveznosti in delo si modro razporedite, saj vam bo časa kronično primanjkovalo. Re- trogradni Merkur bo postavljal veliko stvari v čustvenem ži- vljenju pod vprašanj. Dvomili boste še o tistem, o čemer ste bili še pred dnevi prepričani. Neka nedokončana zgodba bo povzročila še dodaten pritisk, saj se boste zelo težko čustveno umirili. Vse je v glavi, zato se zberite in osredotočite na bi- stvene stvari. Veselo bo na vseh področjih!. Moči vam ne bo manjkalo. Son- ce, Merkur in še Venera v va- šem znaku so porok za dobre vibracije, zato boste tudi pri delu uspešni. Okoli 14. aprila bodite zelo previdni na podro- čju odnosov. Venera bo poleg Merkurja zahtevala, da uskla- dite vsa nasprotja in nesoglas- ja. Da boste pri tem uspešni, se boste morali vrniti tudi v preteklost. Po zaslugi Venere v svojem znaku boste imeli ogromno moči, pozitivne naravnanosti in volje, da izpeljete vse, kar ste si zadali. Vendar pustite, da tudi drugi v vaši okolici di- hajo po svoje. Z novostmi raje počakajte, kajti vladar pisane in ustne besede Merkur bo še vedno retrograden. Teden je kot naročen, da razrešite stare situ- acije in zaostalo delo. Še zlasti konec tedna bodite pripravljeni na kompromise. Življenje bo v tem tednu do- bilo zelo pospešen tempo, kar vam bo ugajalo. Zaradi retro- gradnega položaja vašega vla- darja planeta Merkurja je treba povečati previdnost, saj stvari ne bodo takšne, kot bodo vidne na prvi pogled. Informacije je treba dvojno preveriti in tudi paziti na povedano. To velja še zlasti za konec tedna. V tem tednu lahko pride tudi do ne- predvidenih stroškov. Luna, vaša vladarica, bo za konec tedna v vašem znaku in bo v ponedeljek tvorila prvi kra- jec, kar prinaša napetosti. Mo- goče vas je strah razmišljati o spremembah, vendar bodo te v tem tednu še posebej aktualne. Imeli boste občutek, da se fi lm vrti nazaj. Imeli boste tudi lepo priložnost, da sprejmete nova stališča. Ta bodo vsekakor ve- liko bolj uporabna. V teh spomladanskih dneh boste uživali v marsičem, še zlasti v mnogih stikih z raz- ličnimi ljudmi. Družabni, za- bavni in zelo zaželeni boste, kar vam bo ugajalo. Pri delu se boste dobro odrezali, vaša ustvarjalnost bo še v porastu. V ljubezni boste pripravljeni pokazati veliko več čustev, če- sar bo seveda najbolj vesel vaš partner. Ne bodite egocentrični ob začetku novega tedna, saj vas lahko to drago stane. V to- rek in sredo boste gostili Luno, veselo bo. Mars vam nasprotuje in treba se bo bistveno bolj potruditi za dosego zastavljenih ciljev. Kljub temu boste imeli veliko pozitiv- ne energije, pridni in predani boste, ogromno lahko naredite. Ne boste pozabili tudi na bolj prijetne plati življenja, odlično in zelo zabavno bo, čeprav ste tokrat lahko nekoliko bolj kri- tično razpoloženi. Ne bodite si sovražnik, ampak ljubite naj- prej sebe. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 15, 1 1. april 2024 RAZVEDRILO Poceni hišni kino Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Razlike Nek tip se med vožnjo zave, da se je izgubil. Zagleda mo- škega na cesti in ga prosi za pomoč: »Oprostite, ali mi lahko pomagate? Prijatelju sem obljubil, da se ob dveh dobiva, sedaj pa zamujam in ni mi jasno, kje sem.« »Jasno, da vam lahko pomagam. Ste v avtu na zemljepi- sni širini sever 44°30'18« in na zemljepisni dolžini vzhod 18°36'20« in ura je 12, 23 minut in 35 sekund, danes pa je 5. december 2023, temperatura zraka je 4 stopinje Celzija.« Človek v avtu vpraša: »A ste javni uslužbenec?« Ta mu odgovori: »Sem. Kako veste?« Moški v avtu odgovori: »Ker je vse, kar ste mi povedali, načeloma res, a je v praksi popolnoma neuporabno, saj sem kljub vašim informacijam na istem, kot sem bil prej.« Tip na cesti pa ga jezno vpraša: »Vi ste pa iz vodstva, a ne?« Tip iz avta je dokaj presenečen: »Res je. Po čem pa to skle- pate?« Ta s ceste: »Dokaj preprosto: vi ne veste, kje ste, niti vam ni jasno, kako ste do sem prišli in še manj vam je jasno, v ka- tero smer ste namenjeni. Obljubili ste nekaj, česar ne morete izpolniti, in sedaj upate, da vam bo nekdo drug rešil težavo. V bistvu ste v istem dreku, v katerem ste bili, preden sva se srečala. Vendar je iz nekega čudnega razloga sedaj videti, da sem za to kriv jaz!« Hujšanje »Za vašo prekomerno težo vam priporočam lahkotno gim- nastiko,« pravi zdravnik. »Mislite sklece, trebušnjake in podobno?« »Ne, ne. Dovolj bo, da odkimate z glavo, ko vam ponudijo hrano.« Relativnost časa V postelji: - Pogledaš na uro: 7:30 - Pogledaš čez 5 minut: 8:45 V službi: - Pogledaš na uro: 14:40 - Pogledaš čez 20 minut: 14:41 Službeno potovanje »Oh mati sveta, kaj pa se je zgodilo? Črno oko, polna mo- dric, brez zoba?« »Včeraj me je mož pretepel!« »Oh joj, ampak sem mislila, da je tvoj mož na službenem potovanju!« »Jaz tudi …« Organski premik Srečata se dva prijatelja. Reče eden drugemu: »Ti si pa slabo videti. Si bolan?« »Ja. Bil sem pri zdravniku in je ugotovil organski premik.« »Organski premik? Za to še nisem nikoli slišal. Kaj pa je to?« »Moja jetra so v RITI!« Končno so naredili lutke, ki realno predstavijo obleke! Nisem strokovnjak za varnost, a se mi vseeno zdi, da bi bilo bolje, če da cigareto iz ust. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Z vsem napredujete bolj po- časi, kar ni čudno, saj Merkur ubira zadenjsko pot. Ukvarja- nje s čustveno platjo življenja bo še vedno tema številka ena. Vaša vladarica bo potovala po znaku ovna, zato pazite, saj lahko napetost v trenutku na- raste. Dobro morate vedeti, kaj želite doseči, saj pretijo zaple- ti. Za nameček bo prvi lunin krajec ob začetku novega tedna od vas zahteval sodelovanje z okolico. Za vse si boste vzeli čas in se dobro poglobili v malenkosti, preden se boste za kaj odločili. Neka uganka vam ne da miru in ne boste odnehali, dokler je ne boste razrešili. Verjetno bo to zahtevalo svoj čas, ampak s tem se pač ne boste obreme- njevali. V čustvenem pogledu bo temperatura naraščala, če ne boste previdni, pretijo celo nesoglasja. Neka oseba bo raz- burkala tudi vaš čustven svet, bodite pripravljeni na to. Pred vami so dnevi, ko boste polno zaposleni, obkroženi z ljudmi. Čeprav niste samotar- ske narave, boste nezavedno is- kali mir in odmik od množice. Le tako si boste nabrali novih moči za nov ciklus delovanja. Že pred časom ste začeli razmi- šljati o neki ideji, za uresničitev katere niste imeli pogojev. Ta zamisel se bo ponovno aktivi- rala in ugotavljali boste, da do tja vodi več različnih poti. Merkurjev položaj vas bo spet vrnil na začetek in spraševali se boste, kaj ste sploh dosegli. Se- veda ste, o tem ni dvoma, ven- dar potrditev pride kasneje. Ne dvomite, ne bodite črnogledi, še zlasti ne v zadevi, ki vas je veliko naučila. Vaš recept delo- vanja iz preteklosti je bil vedno odličen, zato ga uporabite tudi v sedanjosti. Iz neke zagate vas bo rešil vaš odličen smisel za humor. Čutili boste, da ste na pragu nečesa večjega, prebudila se bo vaša raziskovalna žilica. Poslušajte šesti čut, sledite občutkom, pravilno vas bodo usmerjali. Potreben bo tudi iz- let v preteklost, kajti mejnik za to, kar boste hoteli doseči, bo treba malce prilagoditi. Izredno družabni in odprti boste, veselo bo v vaši družbi. Nekdo vna- ša nekoliko napeto energijo, a boste z dobro voljo vsemu kos. Obveznosti in delo si modro razporedite, saj vam bo časa kronično primanjkovalo. Re- trogradni Merkur bo postavljal veliko stvari v čustvenem ži- vljenju pod vprašanj. Dvomili boste še o tistem, o čemer ste bili še pred dnevi prepričani. Neka nedokončana zgodba bo povzročila še dodaten pritisk, saj se boste zelo težko čustveno umirili. Vse je v glavi, zato se zberite in osredotočite na bi- stvene stvari. Veselo bo na vseh področjih!. Moči vam ne bo manjkalo. Son- ce, Merkur in še Venera v va- šem znaku so porok za dobre vibracije, zato boste tudi pri delu uspešni. Okoli 14. aprila bodite zelo previdni na podro- čju odnosov. Venera bo poleg Merkurja zahtevala, da uskla- dite vsa nasprotja in nesoglas- ja. Da boste pri tem uspešni, se boste morali vrniti tudi v preteklost. Po zaslugi Venere v svojem znaku boste imeli ogromno moči, pozitivne naravnanosti in volje, da izpeljete vse, kar ste si zadali. Vendar pustite, da tudi drugi v vaši okolici di- hajo po svoje. Z novostmi raje počakajte, kajti vladar pisane in ustne besede Merkur bo še vedno retrograden. Teden je kot naročen, da razrešite stare situ- acije in zaostalo delo. Še zlasti konec tedna bodite pripravljeni na kompromise. Življenje bo v tem tednu do- bilo zelo pospešen tempo, kar vam bo ugajalo. Zaradi retro- gradnega položaja vašega vla- darja planeta Merkurja je treba povečati previdnost, saj stvari ne bodo takšne, kot bodo vidne na prvi pogled. Informacije je treba dvojno preveriti in tudi paziti na povedano. To velja še zlasti za konec tedna. V tem tednu lahko pride tudi do ne- predvidenih stroškov. Luna, vaša vladarica, bo za konec tedna v vašem znaku in bo v ponedeljek tvorila prvi kra- jec, kar prinaša napetosti. Mo- goče vas je strah razmišljati o spremembah, vendar bodo te v tem tednu še posebej aktualne. Imeli boste občutek, da se fi lm vrti nazaj. Imeli boste tudi lepo priložnost, da sprejmete nova stališča. Ta bodo vsekakor ve- liko bolj uporabna. V teh spomladanskih dneh boste uživali v marsičem, še zlasti v mnogih stikih z raz- ličnimi ljudmi. Družabni, za- bavni in zelo zaželeni boste, kar vam bo ugajalo. Pri delu se boste dobro odrezali, vaša ustvarjalnost bo še v porastu. V ljubezni boste pripravljeni pokazati veliko več čustev, če- sar bo seveda najbolj vesel vaš partner. Ne bodite egocentrični ob začetku novega tedna, saj vas lahko to drago stane. V to- rek in sredo boste gostili Luno, veselo bo. Mars vam nasprotuje in treba se bo bistveno bolj potruditi za dosego zastavljenih ciljev. Kljub temu boste imeli veliko pozitiv- ne energije, pridni in predani boste, ogromno lahko naredite. Ne boste pozabili tudi na bolj prijetne plati življenja, odlično in zelo zabavno bo, čeprav ste tokrat lahko nekoliko bolj kri- tično razpoloženi. Ne bodite si sovražnik, ampak ljubite naj- prej sebe. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 15, 1 1. april 2024 RAZVEDRILO Slikovna križanka REŠITEV SUDOKU 616 SUDOKU 617 SUDOKU 308 REŠITEV SUDOKU 307                  �   �   �   ­  ­  ­   €­­  €­­  €­­        POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: Več informacij: narocnine@nt-rc.si narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si www.novitednik.si 1 naročnik = 20 eur 2 naročnika = 40 eur 3 naročniki = 60 eur 4 naročniki = 80 eur 5 novih naročnikov = 100 eur ... Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik e-mail: narocnine@nt-rc.si telefon: 03-42-25-171 Priloga slovenskih pokrajinskih časopisov november 2019 Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. Bon v vrednosti 20 eur prejmeta predlagatelj in naročnik po plačilu trimesečne naročnine naročnika. Število novih naročnikov na posameznika ni omejeno. ZA VAS JE PRIPRAVLJENIH Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik Darilnibon n n več boste pobrali! Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Več kot jih boste pripeljali, Več kot jih boste pripeljali, Darilnibon n n Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. www.novitednik.si več boste pobrali! več boste pobrali! Novi TEDNIK št. 9 COLOR CMYK stran 1 NAŠA TEMA Str. 12-13 SPODNJA SAVINJSKA DOLINA Str. 9 Str. 2 Tednik za Savinjsko regijo / št. 9 / Leto 78 / 2. marec 2023 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si AKTUALNO GOSPODARSTVO Str. 5 Str. 3 SPORED ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti PRILOGA Str. 21-35 Foto: SHERPA Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« je dejal Požežnik. NAŠA TEMA Str. 12-13 Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« SPORED Str. 12-13 ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti SPORED 1000 EVROV BONE V VREDNOSTI 20 EVROV PREJME TUDI NOVI NAROČNIK! NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje Včasih zavidam Jezusu, on je vsaj vedel, kdaj bo njegova ... 3K UDARJAM SOL BROMO- VODIKOVE KISLINE PROIZVA- JALEC RAČUNA L- NIKOV AMERIŠKI VESTERN: … BRAVO BESEDE, KI UROČIJO SKAČEJO S PADALOM NAREJEN IZ RŽI PASJA NOGA SKUPEK USMERJEN, NAMERJEN … DOMAČIJA JE V VASI RAŠICA RAZSODIŠČE V NESODNIH SPORIH PRVOTNI PREBIVALEC PRIPONA V BESEDI GRAFEM NEKDANJI ALBANSKI PREDSEDNIK HOXHA ROMAN TONETA SVETINE MED. OZN. VIETNAMA HČERIN MOŽ OBSTAJAL DIŠEČ OKRASNI GRM PTIČJE GNEZDO JE … V PEKINGU NOGOMETNI ČEVLJI (ŽARG.) NEKDANJA ČEŠKO- SLOVAŠKA KRONA ZAČIMBI PRIBLIŽEN FOXY …: UJEMI RITEM ELEKTRO- KARDIO- GRAM KVIZ NA RTV SLO … TIVOLI SO OTVORILI LETA 1965 STRJEN MATERIAL, STALJEN PRI VARJENJU NEKDANJA JAPONSKA DRSALKA (MIDORI) POUČUJE VEROUK NOVO- ZELANDSKI STAROSELEC ENCIKLOP. SL. JEZIKA AMERIŠKA IGRALKA HATHAWAY S PRETIRANO HVALO IŠČE NAKLONJE- NOST AVTOBUSNA POSTAJA SLOVENSKO LETOVIŠČE TOASTER NADEV ZA PALAČINKE RIMSKA BO- GINJA LOVA PREVERJEN, PREBRSKAN SLOVENSKA IGRALKA (NINA) VEK, DOBA (PESN.) OZVEZDJE NA NEBU JURIŠ MEL JE … PESEK RDEČI KRIŽ SLOVENIJE TURŠKA ZNAMKA BELE TEHNIKE AM. IGRALEC LETO SL. IGRALEC (PRIMOŽ) NAPIS NA KRIS- TUSOVEM KRIŽU KAPNE POSTAVA AVTOMOBIL- SKA OZNAKA ISLANDIJE MR. … JE FILMSKI LIK DATOTEČNI FORMAT PREBIVALEC DRAGE PRI ŠKOFJI LOKI UKVARJA SE Z RISANJEM PADE IZ VESOLJA NA ZEMLJO NEKDANJE NOVOMEŠKO TEKSTILNO PODJETJE GRŠKI MITOLOŠKI LETALEC NASPROTNO OD VISOK PREBIVALCI ADMONTA IZOBRAZBA, VZGOJA ŠRILANŠKO LJUDSTVO KOSTI PRSNEGA KOŠA NORVEŠKA KRONA UŽIVA NA MORJU POROČANJE NADREJE- NEMU NE VERJAME V BOGA VELIKA KAČA VIRGINIA RAČUN V KNJIGO- VODSTVU BEATLES: LET … BE UKAZ ZA PRENEHANJE PREMIKANJA KAKRŠEN OČE, … SIN ŠOLSKI VZGOJNI UKREP ŠVICARSKI NARODNI JUNAK (WILHELM) … ABEBA JE PRESTOLNI- CA ETIOPIJE GEOGRAFSKI INFORMACIJ- SKI SISTEM SVETLANA MAKAROVIČ JE AVTORICA SOVICE … POUDARJA SVOJO MOŽATOST LOGARITEM KARTE ZA NAPOVE- DOVANJE USODE ANGLEŠKI GLASBENIK STEVENS LAKIRA AV- TOMOBILE NIMA NE BRATA NE SESTRE ALPINISTIČNI ODSEK PRIPADNICA NEOKOLO- NIALIZMA PUŠKIN: JEVGENIJ … DEBELOST 21 17 6 14 22 13 16 1 4 18 25 20 5 2 19 8 23 7 9 3 12 24 11 15 10 Novi TEDNIK št. 15 11. 4. 2024  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 15, 1 1. april 2024 PISANI SVET V petek so se pipe na fontani piva Zeleno zlato ponovno dvignile in naznanile začetek že 9. sezone. Ta na enem mestu združuje slovenske male pivovarje in predstavlja srce slovenske pivovarske zgodbe. Popotnik Oliver Tič (Oli Walker) se je s svojo psičko Car- litos minuli petek iz domačih Slovenskih Konjic odpravil na pot okoli sveta. S poti, na kateri bi prepešačil približno 30 tisoč kilometrov, naj bi se vrnil čez približno štiri leta. To ne bo njegov prva popotniška izkušnja. V preteklih letih je že prehodil Združene države Amerike, od vzhodne do zahodne obale. Zatem se je podal na 25 tisoč kilometrov dolgo pot od juga Južne do severa Severne Ame- rike. Zdaj se je lotil še zahtevnejšega izziva, saj namerava prehoditi Evropo, Azijo, Avstralijo in Afriko, tudi tokrat bo ob njem psička Carlitos, ki jo je našel in posvojil med pešače- njem po Južni Ameriki. Tako sta že nekaj let nerazdružljiva sopotnika. Pred Oliverjevim odhodom so se na konjiškem Mestnem trgu poslovili številni Konjičani in mu zaželeli veliko prijetnih doživetij. Tudi v uredništvu Novega tednika in Radia Celje mu kličemo: »Srečno, Oli!« BF Oli okoli sveta Nad pridobitvijo so še posebno navdušeni mladi občani. (Foto: ŠO) Društvo Dvorec je v soboto v Novem kloštru že sedmič zapored organiziralo tek- movanje Kdo ima najboljšo torto. Letošnja tema okrasitve je bil mir, zato so bile torte okrašene s simboli miru. Prvo mesto med ljubitelji je pripadlo Svetlani Lerner iz Založ, drugo mesto Mariji Pla- skan Hodnik iz Andraža in tretje mesto Maryni Medliarski iz Žalca. Najboljšo torto iz vseh kategorij je letos pripravila slaščičarka Andreja Zupančič iz Ljubljane. Organizatorje, člane Društva Dvorec, veseli, da se je pokušine tort, ki je sledila po ocenjevanju in razglasitvi najboljših, udeležilo veliko obiskovalcev. Zbrana sredstva od prispevkov bodo namenili vzdrževanju dvorca in okolice. ŠO Zakorakali v novo sezono Okolica fon- tane je bila v znamenju src, ki so zaščitni znak Biograda, s katerim je Žalec pobraten. Janko Kos se je tako zavrtel z novo ambasadorko fonatne, gledališko igralko in pevko Laro Jankovič. Nič več v sosednje Braslovče Na športnem igrišču za šolsko zgradbo v središču Pol- zele raste kolopark oziroma »pumptrack«. Gre za krožno pot, ki je sestavljena iz grbin in ovinkov. Za vožnjo po njej potrebujemo skiro, rolko ali kolo, kjer vrtenje pedal ni potrebno. Občina Polzela je s projektom Športni center Polzela uspešno kandidirala na enem od javnih razpisov za so- fi nanciranje naložb v obnovo športnih površin. Prejela je malo več kot 43 tisoč evrov. Ob gradnji »pumptracka« jih bo namenila še za obnovo tekaške steze in podlage na košarkarskem igrišču za OŠ Polzela. Celotna naložba bo sicer stala 91.575 evrov. Do zdaj so sicer Polzelani, ki so se želeli kratkočasiti na »pumptracku«, s tem namenom več- krat odpravili v sosednje Braslovče, kjer so takšno športno pridobitev dobili pred nekaj leti. ŠO Sladko popoldne v Novem kloštru Torte po ocenjevanju okušajo obiskovalci. (Foto: Jan Korošec) več kot 316 tisoč vrčkov. Za vsakim se skrivajo trije obi- skovalci. Letos se bomo lahko pohvalili, ko se bo na prire- ditvah ob fontani do zdaj že zbralo milijon ljudi,« je na odprtju povedal župan Jan- ko Kos. Za promocijo zdravega okušanja piva bo v letošnji sezoni skrbela ambasadorka, igralka in pevka Lara Janko- vič. Župan ji je izročil vrček, ki nikoli »ne presahne« in ga bo lahko uporabila vsakič, ko bo prišla k fontani. Letos bo mogoče okušati 30 različ- nih vrst piva, ki ga varijo v 23 različnih mikropivovarnah. Seveda morajo ta piva vsebo- vati štajerski hmelj. Na odru se je pridružil tudi znan po- potnik Oliver Tič. Še pred uradnim odprtjem so na podeželski tržnici pri- pravili slovesno podelitev licenc novim turističnim vodnikom po novonastali turistični destinaciji Spodnja Savinjska dolina – dolina zelenega sveta. Trimesečno usposabljanje je pred nekaj dnevi uspešno končalo 36 udeležencev. ŠO Foto: TT Srečno pot je Oliverju zaželel tudi župen Darko Ratajc. (Foto: arhiv občine) Največji v Sloveniji Urbani park z največjim skejt parkom pri nas bodo sicer v Velenju odprli konec maja, a so ga rolkarji, kolesarji ter vozniki rolerjev in skirojev lahko začeli uporabljati že prejšnji teden. Upravlja ga javni zavod Rdeča dvorana, ki je že pridobil uporabno dovoljenje. Do Urbanega parka je urejen dostop za pešce, ki je prilagojen za osebe s posebnimi potrebami. Občina je uredila tudi površine okoli parka ter izvedla predpripravo za gradnjo balvanske dvorane za športno plezanje. Park je osvetljen, posebej sta osvetljen igrišči za ulično košarko. Gre za približno dva milijona evrov vredno pridobitev, večino denarja je zagotovila Mestna občina Velenje, sto tisoč evrov je prispevalo ministrstvo za gospodarstvo, tu- rizem in šport. Uradno odprtje bo 25. maja, ko bo Velenje gostilo tekmovanje Best Foot Forward Europe Tour, ki je največja evropska turneja v amaterskem rolkanju. Upo- raba skejt parka je brezplačna, igrišči za ulično košarko pa sta plačljivi. BF Urbani park bodo uradno odprli 25. maja. (Foto: arhiv občine) Zavod za kulturo šport in turizem Žalec bo do konca oktobra gostil različne do- godke, posvečene hmelju in pivu. »Kar ne morem verjeti, da smo vstopili v 9. sezono. Do zdaj smo prodali že več kot 160 tisoč litrov piva in