PoStnins ph&rat v gotovttt Leto XI.f št. 35 a Ljubljana, sreda it. februarja 1930 Cena t Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te» iefon št. 440. Celje: Kocenova ul 3 Telefon 8t. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa. (Jpravništvo: Ljubljana, Prešernov* ulica 54. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana. Prešen nova ulica 4. — Telefon št. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13 — Telefon št. 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljub* Ijana št. 11.842: Praha čislo 78.180; Wien št 105.241 Anglija za popolno odpravo podmornic Plenarna šefa pomorske razorožitvene konference — Angleški mornariški minister za odpravo podmornic — Francija in Italija samo za omejitev uporabe London, 11. februarja. AA. Davi se je sestala v Saint Jameski palač, javna plenarna seja oomorske razoiožitve-ne konference, ki je razpravlja'« o vprašanju podmornic. Stanje podmorskih bojnih sil petih držav, ki so zastopane na konferenci, je naslednje: Zedircjsne države imajo 122 podmornic, v gradnji 5, skupno 127; Franciji 52, v gradnji 47, skupno 99 podmornic. Japonska 64 podmornic, v gradnji 7, skupno 71 podmornic; britski imperij 53 podmornic, v gradnji 10, tri nove podmornice so v gradbenem načrtu, skupno 57. Angleško stališče Plenarni seji je predsedoval ministrski predsednik Macdonald. V imenu Anglije je govoril prvi lord adrmralitete Alexander, ki je v svojih izvajanjih zastopal angleško stališče, naj se podmornice popolnoma odpravijo. Naglašal je, da zahteva Anglija po popolni odpravi podmornic ni nova. Vse angleške vlade so vedno zahtevale, n>aj se podmornice izločijo iz pomorskih gradbenih programov. To staJišče je zastopala Anglija na washingtonski konferenci in pozneje po premirju 1918, ko so se zastopniki držav še živo spominjali bridkih izkušenj prve vojne, v kateri so se rabile podmornice v toliki meri. Človeštvo še vedno ni pozabilo grozot podmorske vojne, ki je v nasprotju z vojnim pravom in z diktati človeštva, kakor je svoječasno izjavil lord Balfour. Zaradi tega, je nadaljeval govornik, ni nespametno zahtevati ukrepov, da se prepreči ponovitev takih dogodkov, preden premine sedanja generacija. ki jih je izkusila, in preden nastopi nova generacija, ki nima takih direktnih izkušenj. Znano mu je, da so nekatere države, zastopane na konferenci, proti popolni odpravi podmornic. Angleška delegacija pojmuje njihovo stališče tako, da potrebujejo podmornice zgolj v obrambne svrhe. Nadalje je govori Alexander o defenzivnem značaju podmornic. Poudaril je, da je skušala Anglija v minuli vojni uporabiti podmornice za obrežno obrambo. Kljub vsem naporom se je ta poizkus ponesrečil in angleška obrežna mesta so utrpela velike gmotne in človeške žrtve. Vzrok temu ni bil daleč. Obramba važnih obrežnih točk proti nenadnim napadom brzih ladij je v temi in v megli nenavadno težavna in tudi podmornice ne morejo v takih primerih veliko storiti. Če so podmornice na površju, niso nič hitrejše od torpedovk z majhno hitrostjo. Pod vodo so pa podmornice slepe ali pa vidijo zelo malo. Zato smo mnenja, da podmornice niso glede na velike gradbene stroške posebno primerne za obrežno obrambo. Podmornice so uporabne in so se tudi rabile za velike ofenzivne operacije. Angleška podmornica lahko pokaže mnogo primerov, v katerih so se podmornice z uspehom uporabile v ofenzivnih akcijah v ozkih morjih in lukah. Nedvomno potrdijo lahko tudi druge države to dejstvo. Govornik je nadaljevali, da noče govoriti o odvratni vojni podmornic proti trgovskim ladjam, ko pogosto zaradi pomanjkanja rešilnih čolnov ni bilo mogoče rešiti potnikov in posadke. Katera teh obsežnih operacij, je vzkliknil govornik, ni bila napadalnega zrnata ja? Kaj ne bo hranitev teh ladij tvorila nevarnosti, da bodo podmornice orožje v rokah brezobzirnih sovražnikov pri napadih, ki jih Civilizirani narodi spremljajo z grozo? Govornik je zaključil svoj govor z željo, naj bi se uporaba podmornic vsaj čim bolj omejila, če se noče odpraviti; ker bi bilo to v veliko korist človeštva. Stališče drugih velesil Ameriški delegat Stimson je nato z veliko energijo nastopil za popolno odpravo podmornic. Francoski delegat Leygues je na dolgo tolmačil francosko stališče proti ukinitvi podmornic, ki so neobhodno mornariško sredstvo druge vrste m ki so jamstvo za Franci io in za meno državno enoto. Francija in njena ostala ozemlja tvorijo 11 milijonov kvadratnih kilometrov in imajo 18.000 milj obale ter razpolagajo s 34.000 miljami komunikacijskih zvez. Iz tega razloga vztraja Francija na tem. da smatra podmornice za bistveno defenzivno orožje. Pripravljena pa je podpisati konvencijo, ki pre- poveduje podmornicam napade na trgovske ladje. Italijanski zunanji minister Grandi Je izjavil, da je pripravljen razpravljati o minimalnem programu podmornic m o omejitvi uporabe te vrste voinih ladij proti trgovskim ladjam. Japonski delegat je poudarjal, da se Japonska glede na svojo obširno obalo ne more odreči podmornicam, ki so zlasti zaradi majhnih stroškov graditve in svojih defenzivnih lastnosti eno najboljših obrambnih sredstev. S tem pa nikakor noče braniti neomejenega voje-vanja s podmornicami, kakršno je bilo v času svetovne vojne. London, 11. februarja, s. »Daily News« piše, da je eden izmed vzrokov angleškega stališča proti podmornicam ta. da se bo morda versailleska mirovna pogodba lepega dne izpremenila. Slej ali prej bo potem Nemčija pač zahtevala, da sme graditi podmornice. Tako zahtevo pa bi Anglija sprejela s skrbjo in zato hoče z mednarodno akcijo odpraviti orožje, ki je za vojne prišlo v tako slab glas. Tudi Amerika proti podmornicam London, 11. februarja A A. Na današnji plenarni seji pomorske razorožitvene konference ie med drugimi tudi ameriški delegat Stimson imel velik govor proti uporabi podmornic. Govornik je naglasil. da ne odgovarja dejstvu trditev, da ie podmornica defenzivno orožje. Podmornice so se uporabljale v zgolj ofenzivne svrhe in so operirale v veliki daljavi od svojih pristanišč. Podmornica ni bila poceni orožje. Mnogokrat ie računano po toni veljala podmornica trikrat več kakor največji tip vojnih ladij. Obstoj podmornic nalaga državam, da zgradijo večja bro-dovja protipodmorniških bojnih sil. kakor n. pr. rušMcev in lahkih križark. To. je nadaljeval Stimson. je vse postranskega pomena. ako se upošteva čimdalje bolj naraščajoče zahteve narodov, naj se oboroževanja omejijo v smislu Briandovega in Kelloggovega mirovnega pakta. Bilo bi neiskreno, če bi konferenca dovolila vojno orožje, ki ie bilo direktno krivo, da so stopile zapadne države v veliko svetovno vojno. Če bi se dovolila uporaba podmornic. je jasno, da bi se uporabila ta vrsta vojnih ladij v bodočih vojnah v veliko škodo celokupnega človeštva. Ameriška delegacija zahteva zato ne iz čustvenih razlogov, temveč iz popolnoma praktičnih ozirov, naj se v bodoče odpravijo podmornice. Na današnji plenarni seji sta se pojavili jasno dve stališči. Ameriški in angleški delegati so zahtevali, naj se podmornice popolnoma odpravijo, dočim so izjavili francoski in japonski delegati, da so podmornice defenzivnega značaja, in zahtevali, naj se dovolijo. Delegati dominijonov so v splošnem odobravali stališče angleške vlade, italijanska delegacija pa je izjavila, da je Italija pripravljena odpraviti podmornice. če to store tudi druge države. Seja je končno sklenila, da bo predložila resolucije ameriških in francoskih delegatov v nadaljnjo razpravo prvemu odboru. Ameriška delegacija je predlagala, naj odbor poroča o nastopnih vprašanjih: 1.) o odpravi podmornic. 2.) o ureditvi uporabe podmornic v skladu z voinim pravom, ki velja za navadne vojne ladje, 3.) o določitvi velikosti podmornic. Angleški predlog se glasi. naj odbor pripravi dogovor, ki naj bi ga podpisale vse pomorske sile in ki bi zabranieval akcijo podmornic proti trgovskim ladjam, razen v primerih, ki so določeni za druge vojne ladje. Republikanski pokret v Španiji Madrid, 11. febr. s. Med radikalnimi so-cijalisti in republikanci se opaža pokret, ki stremi po ustanovitvi španske republike, kateri bi načeloval kot dosmrtni predsednik kralj Alfonz. Voditelj liberalcev, bivši ministrski predsednik grof Romamones za-• t orna stališče, da je reorganizacija konzer-vativcev in liberalcev nujno potrebna, da se* reši monarhija v Španiji. Pravice krone naj bi se zelo omejile ter s tem preprečila ponovna uvedba diktature. Spor med Mehiko in Rusijo London, 11. febr. AA. »Reuter« javlja iz Mexica, da je tajna policija preiskala dne 9. t. m. zvečer sovjetsko poslaništvo po odpotovanju sovjetskega poslanika Makar-ia v Evropo. Policija ie dolgo časa zasliševala uslužbence, od katerih je enega zaprla. Makarja je policija zadržala v Ve-raoruzu tri ure in odprla njegovo diplomatsko prtljago, jo preiskala ter odVzela številne dokumente. Veracruz, 11. febr. AA Poslanik sovjetske Rusije Makar se ie vkrcal na ladjo in po+uie v Evropo. Poslanik je ostro protestiral proti mehiški noliciii. k? ie potrgala 'ate na diplomatski prtljagi in odvzela rarne dokumente. BOMBNI ATENTAT V TRSTU Eksplozija velike vojaške granate v palači glavnega fašističnega glasila - Urednik Nerri ubit, trije uslužbenci nevarno ranjeni - Za storilci ni sledu - Veliko razburjenje v Trstu Trst, 11. febr. d« Davi je biio izdano naslednje uradno poročilo: „Sinoči se je na hodniku palače, v kateri se nahajajo redakcijski prostori in tiskarna lista „Popolo di Trie-ste", pripetila velika eksplozija, ki je močno poškodovala tiskarno. Pri eksploziji so bili ranjeni novinar Cuido Nerri, korektorja Dante Apolonio in Vino Misich ter sluga Marcel Bolle. Ranjenci so bili takoj prepeljani v bolnico, kjer sta bili Nerriu amputirani obe nogi. Nerri se bori s smrtjo. Ostali ranjenci so bili ranjeni na nogah in na trebuhu. Na kraj eksplozije so prišli zastopniki vseh varnostnih oblasti s prefektom na čelu." Trst, 11. februarja d. O eksploziji v prostorih glavnega fašističnega glasila »Popolo di Trieste« se doznavajo naslednje podrobnosti: Ko se je večerno redakcijsko delo bližalo že koncu in je večina redakcijskega osoboa odšla že domov, je ob 22.30 nastala na hodniku prvega nadstropja tik ob stopnišču strahovita eksplozija. V prvem trenutku nihče ni vedel, kaj se je pripetilo. Šele, ko se je panika nekoliko polegla in ko je bilo slišati stokanje ranjencev, je bilo takoj jasno, da se je zgodilo nekaj nenavadnega. Eksploziia je bila tako silna, da jo je bilo slišati po vsem mestu. Ljudje so kljub pozni nočni uri z vseh strani prihiteli na Trg sv. Katarine pred palačo »Popolo di Trieste«. Silno razdejanje Palača je že od zunaj nudila sliko popolnega razdejanji. Vse šipe so bile razbite, zidovje razkopano, vrata in okenski podboji izruvani. Iz poslopja se je valil gost dim, tu pa tam pa so švigali tudi že plameni. Takoi sta bili alarmirani policioa in gasilska straža. Sprva nihče ni vedel, kaj se je prav za prav zgodilo. Ker je nastal v poslopju požar vsled tega, da so popokale plinove cevi, gasilci sprva niti niso mogli blizu, ker je obstojala nevarnost plinskih eksplozij. Šele, ko so zaprli dovod plina, so mogli gasilci ogenj pogasiti. Žrtve Policija je med tem blokirala ves trg in pričela s takojšnjo preiskavo. V notranjosti je nudilo poslopje, zlasti sprednji del, kjer so nameščeni redakcijski prostori, sliko popolnega opustošenja. Stopnišče se je sesulo, zidovje je bilo razpokano in deloma porušeno, po pisarnah pa je bilo vse razmetano. Izpod ruševin so potegnili štiri ranjence, ki so bili grozno razmesarjeni. Najhuje je bil ranien urednik Guido Nerri, kateremu je odtrgalo obe nogi. Kakor se je ugotovilo, je baš v trenutku, ko je nastala eksplozija, nesel po hodniku pisalni stroj. Nadalje sta bila raniena korektorja Dante Apollonio in Pino Misich, ki jima je polomilo roke in noge. Dobila sta tudi po vsem životu rane od drobcev. Četrti ranjenec je redakcijski sluga Marcel Bolle, ki je nesel baš rokopis iz redakcije v tiskarno. On ima zlomljeno levo nogo in nevarno rano v trebuhu. Ranjencem so nudili prvo pomoč, jih za silo obvezali ter odpeljali v bolnico, kjer so jih nemudoma operirali. Urednik Nerri je zaradi obilne izgube krvi padel v nezavest in je med operacijo umrl. Ostali ranjenci so operacijo sicer srečno prestali, vendar pa so njihove rane skrajno nevarne in zdravniki nimajo mnogo upanja, da jih ohranijo pri življenju. Peklenski stroj Že učinek eksplozije dokazuje, da gre za peklenski stroj večjih dimenzij. Na podlagi drobcev, ki so jih našli na licu mesta, so strokovnjaki ugotovili, da gre za peklenski stroj, ki je bil sestavljen iz vojaške granate da-lekometnih obalskih topov, kalibra 149 mm, v kateri je bilo 30 do 35 kg ekra-zita. Peklenski stroj je bil položen na stopnišču za vrata, ki vodijo iz redakcijskih prostorov v tiskarno. Ali je bil peklenski stroj sprožen z uro in električno bateriio, a'.i pa prižgin z vži-galno vrvico, se ni da'.o ugotoviti. Nihče tudi ne more pojasniti, kako je bilo mogoče spraviti peklenski stroj v poslopje, ki je bilo vedno najstrožje zastraženo. Prav tako je nepojasnjeno. kako so prišli storilci v posest vojaške granate. Preiskava Atentat je bil tako dobro pripravljen in organiziran, da se o storilcih ne more najti nobenega sledu. Domnevajo, da je atentat delo komunistov, ne manjkajo pa tudi glasovi, ki pripisujejo napad s peklenskim strojem fašizmu nenaklonjenim slovanskim elementom. Oblasti so zaslišale vse uredništvo in tiskarniško osobje ter razne druge ljudi. Tekom današnjega dne je bilo izvršenih več aretacij. vendar pa ni mogoče doznafci podrobnosti o poteku preiskave. Tudi listi ne smejo o tem ničesar poročati. Razburjenje prebivalstva V mestu je eksplozija izzvala veliko razburjenje. Vso noč in ves dan je bila zbrana pred poslopjem »Popola di Trieste« velika množica ljudi, ki je živahno razpravljala o atentatu in prirejala manifestacije za fašistični režim. Gasilci so bili ves dan zaposleni z zgradbo opor in z odstranjevanjem porušenega zidovja. Zadnji del palače, kjer je na- meščena tiskarna, je osta1 nepoškodovan, tako da je »Popolo di Trieste« danes normalno izšel. Redakcijske prostore so premestili v sosedno hišo. Glede na vedno pogosteje napade na fašistične predstavnike in institucije, so bile danes v vsem mestu pojačene straže. Tudi redakcija »Piccola« je pod stro' gim nadzorstvom. Samo nesreča? Rim, 11. februarja, r. »Agenzia Štefani« je izdala danes o eksploziji v Trsta komunike, ki pravi, da je dosedanja preiskava pokazala, da ne gre za nikak politični atentat, temveč za slučajno eksplozijo v tiskarniškem poslopju. Soglasna inozemska sodba; delo antifašistov. Dunaj, 11. februarja, d. Prve vesti o tržaškem atentatu so prispele na Dunaj še le danes dopoldne, ker je bil ponoči in zjutraj telefonski promet s Trstom zaprt. Današnji popoldanski listi objavljajo samo več ali manj obširna poročila brez komentarjev. Le v kratkih opazkah in v naslovih izražajo sodbo, da je atentat delo istih ljudi, ki so pripravili atentat na prestolonaslednika Umberta v Bruslju. torej delo antifašistov. Pariz, 11. februarja, d. Vsi popoldanski listi, ki poročajo o eksploziji v poslopju fašističnega glasila v Trstu, soglašajo v sodbi, da gre za atentat, ki ima svoj izvor v notranjepolitični borbi tržaških fašistov in antifašistov. Neki list je celo mnenja, da je mogoče, da bi šlo t.\ manever konkurence. (?). Ob enem beležijo listi fašistične vesti o zarotah, ki ne bi izvirale iz antifašističnih krogov, označujejo pa te vesti za tendenciozne z nalogo, da bi spravile javnost zapadne Evrope v zmoto. To pa se ne bo posrečilo, ker označuje tudi angleški tisk tržaški atentat kot eksplozijo antifa* šističnega odpora proti fašizmu. Nova orientacija madžarske politike? Madžarski glasovi za pomirjenje m zbližan je z Malo an-tanto - Sodelovanje Nemcev in Madžarov v ČSR Bukarešta, 11. febr. M. Rumunska gospodarska revija »Argus« razpravlja o posledicah haaškega sporazuma in piše med drugim, da se je tudi v Budimpešti pojavila nova mentaliteta. Skoro vsi madžarski listi razpravljajo o možnosti gospodarskega sodelovanja z Rumunijo in vsemi državami Male antante. Avtoritativni listi naglašajo zlasti potrebo boljših odošajev In tesnejšega sodelovanja na gospodarskem polju, kar je Mala antanta vedno želela, ponovno predlagala in bila vselej pripravljena sprejeti. Gospodarska vojna je bila škodljiva za vse. V kratkem se bodo pričela trgovinska pogajanja med Rumunijo in Madžarsko. Gospodarski sporazum med obema je potreben že zaradi konkurence drugih držav, potreben pa tudi zato, da odnošaji ne bodo ostali taki, kakršni so bili v preteklosti. Praga. 11. febr. M. Današnja »Narodny Politika« piše pod naslovom »Sumljivo prijateljstvo« med drugim: »Po haaški konferenci ee je začelo ponovno razvijati nemško- madžareko prijateljstvo. Ne vemo. kdo vodi in protežira to akcijo, dejstvo pa je, da se v taboru čeških Nemcev pojavljajo glasovi, ki zahtevajo, da morajo voditi Nemci in Madžari v Češkoslovaški republiki skupno akcijo. V tem smislu sta govorila nedavno nemški poslanec Jung in socialno demokratski poslanec Boler, ki pripadata vladni večini. Nemci in Madžari zahtevajo, da se znižajo izdatki za vojsko. Nemški govornik je naglasil. da mora priti po haaški konferen?i do konference v Pragi, na kateri bo treba razpravljati o odnošajih Češkoslovaške do Nemcev in Madžarov. Istočano se slišijo glasovi madžarskih politikov, ki se zavzemajo za češko-madžarski sporazum. V tem smislj je govoril nedavno grof Appony, ki je vse doslej največji sovražnik Slovakov na Ma, džarskem. Mi samo opozarjamo, zaključuje list, pazite, da ne bo na škodi republika ia pred vsem ne storite ničesar brez Slovi*, kov.« Regulacija izseljeniškega prometa Delo na izredno važnem zakonskem načrtu — Ureditev izseljevanja in notranje kolonizacije — Olajšanje povratka izseljencev Beograd, 11. februarja č. V minasitrstvu socialne politike in" narodnega zdravja pripravljajo zakon o reguliranju j-zseljeniškega prometa v naši državi. Zakon ne bo vseboval le predpisov o izseljevanju našiih liudi v inozemstvo, temveč bo urejeval tudi kre-tanie inozemskih delavcev v naši državi. V zakonu so določena zlasti sredstva za omejevanje izseljevanja naših državljanov, kakor tudi za omogočanje in olajšanje vrnitve naših izseljencev v domovino. Novi zakon bo imel torej velik sooijalni pomen, zlasti ker bo urejeval tudi notranjo kolonizacijo. Posamezna poglavja načrta govore o zaščiti izseljencev in o uvedbi zavarovanja za rodbine naših izseljencev, kateri se ponesrečijo v prvem letu svojega življenja izven domovine. Določene so podpore do 25.000 Din. Nadaljna poglavja vsebujejo določila o izseljeniških oblastvih ter njihovih organizacijah in odredbe o stroga kontroli pri prevažanju naših delovnih moči v inozemstvo. Določene so zelo stroge sankcije za vsako zlorabo na tem polju. Novi zakon vsebuje dalje določbe o kontroli nad inozemskimi državljani, ld prihajajo k nam na delo. Posebno poglavje regulira notranjo kolonizacijo, ki nai reši vprašanje našega izseljevanja. Pri izdelava zakona sodelujejo ministrstva socialne politike in narodnega zdravja, kmetijstva, notranjih poslov in javnih del, da bi se omogočilo preseljevanje siromašnega naroda iz onih krajev naše države. kjer vlada pomanjkanje, v bogatejše pokrajine Jugoslavije. Novi vseučiliški zakon Beograd, 11. febr. n. Rektorji zagrebške^ beograjske in ljubljanske univerze dT. Be-lobrk, dr. Mitrovič in dr. Dolenc, so danes nadaljevali konferenco o novem vseučili-škem zakonu. Nato so razpravljali z zastopniki ministrstva prosvete ter bili tudi osebno pri ministru prosvete g. Maksimo-vicu. Vseučiliški zakon bo v kratkem ob* javljen im uveljavljen. Glavni sanitetni svet Beograd, 11. februarja, n. Danes je v mrrris^p-s4vu sociadne politike in narodnega zdravja nadaljevat .Glavni sanitetni svet svoje delo. Pretresal je v glavnem sodno-medicimska vprašanja ter pravilnik o izvrševanju zakona o nalezljivih boleznih. Okrožno sodišče na Sušaku Sušak, 11. februarja, n. Na Sušafcu bo v rai-kra.išem času ustanovljeno okrožno sodišče. Pod-načelnik mestne občine Ru-žič se mudi z mestmni finančmm referentom v Beogradu, da itredi v mfc oistrstvu pravde vse po-trebno za ustanovitev Tržaški atentat. Ljubljana, 11. februarja. Strašni atentat, ki je bil izvršen v Trstu na redakcijo dnevnika »Popolo di Trieste«, je tudi pri nas vzbudil globok vtrs. V Italiji se od časa do časa pojavljajo — enkrat na severu, enkrat na jugu države — nasilna dejanja, ki obračajo na sebe pozornost sveta. Fašistični krogi jdh ocenjujejo kot čine brezvestnih desperadov, ki menijo, da bodo mogli z obupnimi razdiralnimi dejanji omajati zaupanje v trdnost režima, protifašistični elementi zopet bi hoteli videti sr takih dogodkih izraz vedno večjega nezadovoljstva širokih narodnih mas v Italiji. Nesporno bo najnovejša krvava feloigra v Trstu silno odjeknila v sveta, že vsled dejstva, da S6 16 atentat izvršil sredi dobro čuvanega velikega mesta m v centrumu primorske fašistične organizacije. Granata, ki je eksplodirate v prvem mdstrophi palače glavnega fašističnega lista »Pepolo di Tljeste«. je bila težka vojaška granata največjega kalibra. Iz katerega vojaškega magazina je bil vzet redila mboj, za katerega transport je bSo sigurno potrebnih več ljudi, in kako ie mogel biti neopaženo nameščen n notranjosti stalno dobro zastražene &»lače fašističnega glasila, je uganka, ftcatero bo pač razrešila preiskava. Preiskava bo tudi dognala krivce ter njihove nagibe. Tržaški listi so že danes »jtrtraj pričeli s prstom kazati na vse strani. Kdor se jim ne zdi prijatelj fašističnega režima, ta se jim zdi sumljiv, (te je povzročitelj ali oa pzvršilec aten-feta. Človeško razumljiva sta strah in raz-twrjeme, ki vladata v Trstu, in ogorčene. ki napolnjuje fašistične voditelje. Opetovani atentati na MtrssoKmja. atentat na prestolonaslednika v Bruslju — Kje se pričenja vzhod? Beograjska »Politika« poroča: Zaara ameriški publicist Hamilton Amstrong le izdal nedavno knjigo o balkanskih državah pod naslovom: »Kje se pričenja vzhod«: v knjigi opisuje razmere na Balkanu, zlasti na politične razmere v Jugoslaviji, Rumuniji. Albaniii in Grčiji. Pisec je dober poznavalec razmer na Balkana, saj je bil svoiečasno v Beogradu ameriški vojaški ataše, zatem pa je večkrat prepotoval balkanske države. Postal je eden najboljših naših prijateljev v inozemstvu. S profesorjem Pupinom in dr. P. Ka-rovičem, svoječasnim generalnim konzulom v Newyorku. je osnoval ameriško-jugoslo-▼snsko društvo za pospeševanje čim boljših odnošajev med Ameriko in Jugoslavijo. Danes je g. Amstrong glavni urednik največje politične revije v Ameriki »Zunanja politika«. Ze prej je izdal knjigo »Novi Balkan«, ki mu je pridobila sloves enega najboljših poznavalcev balkanskih razmer. V svoji zadnji knjigi: »Kje se pričenia vzhod« opisuje Amstrong najnovejše razmere v Jugoslaviji ter navaia izredno jasno in točno vzroke, ki so nujno dovedli do 6. januarja. Nato podaja glavne ideje in značilnosti novega stanja ter poudarja posebno simpatično manifest kralja Aleksandra od 6. januarja in potrebo upravne decentralizacije države, ki še ni bila izvedena v času, ko se je njegova knjiga tiskala. S komentarji navaja vse važnejše zakone m delanja novega režima ter naglaša zaupanje prebivalstva v kralja Aleksandra in itegovo vlado. Z lasnimi potezami ozr-a-5uje cilje sedanjega režima ter nudi doka-« tudi za gospodarski razvoj Jugoslavije v novem stanju. Nadalje navaja industrijska rodi e ti a. v katerih je soudeležen inozemski kapital, in ukrepe za pospeševanje privatne industrije. O kralju Aleksandru pravi, da »spada v vrste najhrabrejših rn naiumnejših evropskih državnikov«, da je »zelo redek pojav med vladarji«, da je »naibofj strpljiv, naiumnejši in najvestnej-ši človek v svoj! državi«. V posebnem poglavju svoje knjige navaja Amstrong kratko zgodovino in položaj Slovencev, pri čemer poudarja njihovo patriotsko zadržanje v času vojne. Nad pol milijona Slovencev, pravi, se nahaja pod tujim jarmom, večinoma v Italiji. V primeru evropskega pregruoiranja m priključitve Avstrije k Nemčiji bodo Slovenci obramba pred germanskim prodiranjem k Jadranu, s čimer bodo pridobili večjo veljavo tudi v notranji politiki, ker bodo zavzemali osrednjo postojanko v računih dveh svetovnih prestolnic, Berlina in Rima. V primeru priključitve Avstrije k Nemčiji bi se moralo revidirati vprašanje Koroške, kjer živi mnogo Slovencev, ki niso zadovoljni s svojo sedanjo usodo. V času plebiscita je glasovalo za Avstrijo mnogo Slovencev iz strahu in Avstrija sedaj zares preganja Slovence, ki so glasovali za Jugoslavijo, kakor tudi iz gospodarskih in verskih razlogov. Toda ta antagonizem ob meji ne vpliva na dobre odnošaje med Dunajem in Beogradom. Z rapallsko pogodbo, pravi nadalje Amstrong. je bilo izročenih 480.000 Jugoslovenov Italiii. dočim se v Jugoslaviji nahaja le 7.000 Italijanov, razkropljenih po raznih delih države. Potujoč skozi Gorico m Kras po Italiji je Amstrong dobil vtis, da žtve tamkaj samo Slovenci, ki jih ita-Hjanski fašisti terorizirajo m zatirajo prt vsakem koraku. To fe velik vzrok napetosti odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. Pisec govori z neobičajnim poznanjem skoro o vseh rimanje-političnih odnošajih Jugoslavije. Z istim poznanjem in jasnostjo opisuje tudi razmere v drugih balkanskih državah. Zlasti se bavj s sporom Grčije in Italije zaradi otočja Dodekaneza, ki ga Ita-Riani nasilno poitalijančujejo m utrjujejo, da bi ustvarili na njem močno osnovo za nadaljnje prodiranje na vzhod in za premoč na Sredozemskem morju. Grki smatrajo, da ie vprašanje Dodekaneza še nereše no in ga samo fz oportunističnih razlogov ne postavljajo sedai na dnevni red, ker Hpajo, da bo prišla primerna prilika, ko se bo to vprašaraie rešilo v njihovo korist. Govore čo Rumuniji, Bolgarski in Alba-nffi poudarja pisec potrebo soorazuma in sodelovanja balkanskih narodov, ki se morejo ramo na ta način obvarovati pred imperializmom nekaterih velesil. O Bolgarski »gotavija. da dela novi režim ▼ Beograd« m vzptMavUpv prifetegskft cxfao£afe* s dogodki, ka so se po srečnem naključju iztekli brez šlkode — in druze nasilnosti, ki si sledijo druga drugi v skorai rednih presledkih, so pojavi, ki se iim živci težko upirajo. Splošno vznemirjenje, ki vlada v Italiji že od Bruslja sem, zato ni nič čudnega in napačno bi bilo. mu dajati večji značaj, nego mu gre v resnici. Mislimo, da imajo organi iav nega mnenja predvsem nalogo, javno razburjenje kalmirati, ne pa pomagati, da se obča nervoznost še bolj širi Tem bolj, ker si sme biti vsa italijanska javnost na čistem, da je ves civilizirani svet soglasen v obsodbi podobnih nasilnih činov, kakršen je zadnji tržaški. Ali je hotel atentator zadeti fa šističnega nasprotnika? Zadel je le ne dolžne žrtve, svojo težko službo opravljajoče urednike, tiskarniške nameščence, redakcijske uslužbence. S stališča kulture in humanosti je tako dejanje vredno najstrožje obsodbe. Še posebej pa mora izzvati splošno sočutje smrt vestnega novinarja. Urednik Femando Nerri je padel kakor vojak na bojišču tn brez ozira na politične in nacijonalne razlike ga bodo novinarji vsega sveta uvrstili med mučenike svojega težkega poklica. Razdejanje redakcije in tiskarne katergakoli javnega glasila je čin surovega barbarstva. Bombe in peklenski stroji, požig in razdejanje niso polemična sredstva kullturaih narodov proti kulturnim instiucijam in časopisom. Kakor smo svojčas globoko obžalovali in iz dna duše obsoja zločinski požig tržaškega Nardonega doma In opetova-ne divjaške naoade na redakcijo in tiskarno »Edinosti«, tako moramo kot kulturni ljudje obsoditi tudi barbarsko oo-ntsevalno delo pretekle noči. Prepričani srno. da je v tej sodbi soglasna vsa Fvropa. n}o, pri čemer pa tvori naivečin oviro teroristična akcija makedonstvujuščih. Bolgarska vlada bi mogla izkoristiti notranja krvava obračunavanja med makedonstvu-juščimi in vzpostaviti prijateljske odnošaje z Jugoslavijo, ako bi imela za to dovoli volje in poguma. Amstrong ugotavlja, da bi za Bolgare bilo najbolje, ako M se vrnili k zunanji politiki, ki jo je začrtal pokojni Stambolijski in ki jo še danes zastopa bolgarska zemljedelska stranka. To Je politika čim mtimnejših odnošajev z Jugoslavijo, ker je sporazum Jugoslavije in Bolgarije najboljše jamstvo za mir na Balkanu. Posebno zanimiv ie v Amstrongovi kn ligi oddelek o Albaniji. Predvsem ugotavlja, da v albanskem vprašanju nista postopala niti konferenca veleposlanikov niti Društvo narodov, kakor bi bilo potrebno in kakor se je postopalo z drugimi manjšimi državami. Albanija se je enostavno prepustila Italiji, politično, gospodarsko in finančno. S tem ie konferenca veleposlanikov zadala prvi udarec Društvu narodov, kje prepustila Italiji jamstvo za integriteto Albanije. ki bi ga moralo prevzeti Društvo narodov kot celota. To je tudi služilo kot podlaga tiranskemu paktu, ki jamči stalnost albanskih mej ter režim kralia Ahme-da Zogu. s čimer je bilo postavlieno končno varuštvo Italije nad Albanijo. Potom Albanske banke je Italiia gospodarsko zasuž-nila Albanijo, ki jo popolnoma eksploati-ra. Italiia je to gospodarsko premoč o'a-čila s posojilom Albaniji, ki ne more plačati niti obresti, še manj pa odkupiti za-stavnine. ki jih ie dala za pr>soii'o. Italija gradi sedaj v Albaniii od morskih pristanišč proti jugoslovenski meji strateške ceste, ki nimajo nobenega trgovskega značaja. Italija tudi organizira albansko vojsko ter nabavlja zanjo vojna sredstva. Kljub temu uoa Amstrong. da se bo odstranila nevarnost za mir. ki je nastala zaradi sedanjega položaja Albaniie. Angliia ne bo nikdar dovolila Mussoliniju. da bi zašel v kake vojne pustolovščine. Naibolj"o rešitev pa vidi Amstrong v tem, da bi se Društvo narodov zainteresiralo neposredno za albanski problem in preprečilo bankrot Albanije, ki se približuje. Iz vsega navedenega je jasno razvidno, kako velikega pomena ie knjiga Amstronga za informiranje inozemske javnosti o balkanskih problemih. Poučna ie tudi za balkanske narode same. ker dokazuje, da je njihov procvit mogoč le v čim tesnejšem sodelovaniu. Obiava avstrijska -italijanske pogodbe Dunaj, H. februarja s. Danes je bilo objavljeno besedilo prijateljske jn razsodiščne pogodbe med Avstrijo in Italijo. Pogodba se ne razlikuje v ničemur od drugih takih pogodb. Obe državi sta dolžni, da bosta v bodoče vse spore, ki se ne more«) rešiti po običajnem diplomatskem potu, izročili spravnemu postopanju. Ako se spor tudi po tem potu ne bi rešil, se bo predložil razsodniku a Ji pa mednarodnemu razsodišč« v Haa>gu. Obe stranki bosta imenovali petčlansko spravno komisijo fai sicer bo vsaka vlada imenovala po enega člana po svoii voHi, ostale t»$ <3ane pa sporazumno. T3 trife Sani ne smefe bjfi državljana ne ene ne drage države, v kateri tudi ne smejo biva** aH brtj v nieni službi. Obletnica lateranske pogodbe Rim, ti. februarja. AA. Vs« Bsfi posvečalo današnji obletnici lateranske pogodbe obširne komentarje. Vsi so mnenja, da pomeni ta pogodba velik dogodek in da so Ma z lahkoto odstranjena kasnejša nesoglasja. »Osservatore Romano« pravi, da ie poteklo ravno leto dni, odkar je HI vzpostavljen v Italiji verski mrr po zaslugi dobrote naiiviSjega očeta, modrost kralja m genijfa veSkega državnika. KasnejŠ dogodki rrteo most i omajati rmpozantne mommen-talne stavbe. Se več$ pa bodo uspehi v bodočnosti, feo bo treba uveijavttj versfci mir Pismo belgijskega kralja min predsedniku Kralj Albert proti očitkom nacijonalistov in v obrambi socijalistov - Demonstracije flamskih nacijonalistov proti kraljevi rodbini Bruselj, 11. februarja, s. Krali Albert je poslal mmistrskemu predsedniku Jasparju pisano, ki je zaradi svoje polemične vsebine zbudilo precejšnjo pozornost in ki ima svoj vzrok brezdvom-no v težkem notranjem političnem položaju, v katerem se nahaja Belgija. Pri svoječasnem imenovanju vlade Deilla Groix so nacijonalistični krogi trdili, da je bila ta vlada mogoča samo zaradi intrig in rovarjenja. Sedaj se kralj Albert v svojem pismu brani ne samo proti tem očitkom, temveč zagovarja tudi socijaliste. Pismo veli, da si kralj prilašča pravico braniti svoje dostojanstvo kot človek in vodja države. Smatra pa tudi za svojo dolžnost nastopiti za one. ki se pm očitajo politična rovarenja. Njemu ni nihče nikoli grozil z revolu- cijo, ako ne bi hotel dati demokraciji koncesij. Tudi flamsko vprašnaje se je v zadnjih dneh zelo poostrilo. Včeraj se je celo dogodilo, da so v Anversi izžviž-gali prestolonaslenika Leopolda, o priliki neke operne predstave pa so flamski nacijonalistični omladinci demonstrirali pred opero, ko se je prikazala kraljevska dvojica. Zaradi flamskega vprašanja bo Jaspar mogoče skušal sestaviti vlado nacijonalne edinosti. Ker pa so socijalisti svojčas sklemli, da nikakor ne bodo stopili v kako vlado, preden ne bo prišlo do novih volitev, računajo, da je hotel kralj ACibert s svojim nis-mom pridobiti socijaliste za politično sodelovanje. Burov postane ministrski predsednik? Težkoče pri rekonstrukcij! bolgarske vlade — Burov naj preskrbi veliko inozemsko posojilo — Napeta volilna borba za občine Sofija, 11. februarja. M. Kakor kažejo vsi znaki, je naletela nameravana rekonstrukcija bolgarske vlade na velike težkoče. List »Pladne« poroča med drugim, da je določen za bodočega ministrskega predsednika sedanji zunanji minister Burov. Krogi, ki žele Burova na predsedniškem mestn, smatrajo, da bi bilo to Bolgariji v korist že zaradi zvez. ki jih ima Burov z inozemstvom. Vlada Burova bi mogla najeti večje inozemsko posojilo, ki je potrebno za gospodarsko konsolidacijo. Burov sam pa po informacijah njegove okolice misK. da bi bik) umestneie, če bi se rekonstrukcija vlade odgodila vsaj za mesec dni. Vse kaže tudi «a to, da bo pri rekon- strukciji vlade igral ve+iko vlogo predsednik Sobranja Cankov, ki se naslanja na močno skupino Demokrafeičeskega zgovora. Sofija, 11. februarja. AA. Borb« nt občinske volitve je v polnem razmahu. Va ministri in predsednik vlade Ljapčev eo o^SH na agitacijo in se mude predvsem v plov-divskem Dkraju. Tekom volilne kampanje Je imel predsednik bolgarske vlade g. Ljapčev v Plovdivu govor, v katerem je napovedal, da bo po občinskih volitvah postavljeno na dnevni red vprašanje rekonstrukcije vlade, za kar ne bo nikake zapreke- Dodal pa je. d« je rekonstrukcija vlade mogoča samo iz vrst »Demokratičeskega zgovora«. Ta rekonstrukcija zato ne bo prinesla onih ianenadenj, ki jih mnogi pričakujejo. Poijsko-estonsko prijateljstvo Demanti vesti o poizkušenem atentatu na predsednika estonske republike — Predsednik Strandman odpotoval iz Varšave Varšava, li. februarja AA. VCeraš Je zunanji minister grof Zaleskj priredil banket na čast predsedniku estonske republike g. Strandman«. Na banketu so bSi predsednik poljske republike Mošicki ter mnoge ogledne osebnost ia Poljske ia Estonske. Ob 5. popoldne je bil svečan sprejem estonskih gostov v občinski palači, zvečer pa je predsednik estonske repubMke Strandman priredil svečano večerjo v prostorih estonskega poslaništva. Varšava, H. februarja AA. Ker ae je zvedelo, da je »Berišner TageMatt« priobčil brzojavko iz Varšave o dozdevnem poizkusu atentata na predsednika estonske repuMa ke Strandcnana, se kategorično ugotavlja, da ie ta vest povsem neresnična. V tremrt- len, fco se je Strandman vozil min >0 univerze, se je nekdo skušal vreči pred njegov avtomobil pa so pa prisotni pravočasno dvignili. Pri zaslišanju je iiziiavH, da ie hotel nekaj zeV) važnega sporoči« predsedniku poljske republike Mošickemu. Pri tem očividno triaznesn čJoveku niso našli ne orožja, niti dragega predmeta, ki bi opravičeval sum za ziočh1. Varšava, 11. februarja AA. Predsednik estonske reptiMke Strandman je nocoj odpotoval iz Varšave v Reval. Na postaji 90 se od nJega poslovfli predsednik poljske re-mrfbBke Mošdciki, člani vlade, diplomatski zbor ter predstavniki poliskffh vojašMi in <*vi4n8h cMastev. Učiteljska deputacija v Beogradu Beograd, 11. februarja Te dni so se mudili v Beogradu zastopniki UJU iz Dravske banovine, ki so skupno z beograjskim vodstvom učiteljske organizacije posetili (razna ministrstva, da poročajo o sedanjem stanju učiteljstva. Vodilen član deputacije je vašemu poročevalcu z lepimi vtisi komentiral obiske v prestolnici. Učiteljska deputacija je bila najprej sprejeta pri finančnem ministru g. dr. Švrljugi. O tem obisku le poročalo »Jutro« že med telefonskimi vestmi. Zastopniki organizacije so g. ministra opozorili na dejstvo, da je ostalo materialno stanje učiteljstva z novim zakonom o narodnih šolah nespremenjeno. G. minister je izjavil, da pridejo učiteljske težnje v razpravo pri regulaciji uradniškega zakona, ki je ravno sedaj na dnevnem redu. Prosvetni minister g. Boža Maksimovič je sprejel učiteljsko deputacijo v enourni av-dijenci: dal si ie obširno poročati o položaju in razmerah učiteljstva. G minister je pojasnil, da mu v zakon o narodnih šolah ni bilo mogoče vnesti tudi regulacije materialnega položaja učiteljstva in je tudi on opozoril na novi splošni uradniški zakon. Zastopniki so dalje opozorili g. ministra, da je z zadnjim zakonom izgubilo učiteljstvo pravico 32-letne službene dobe. Predložili so mu tudi nekatere želje iz vrst šolskih upraviteljev, ki ne dobivajo za svoj posel nikake upraviteljske dokla-de. in ga prosili, naj se ne ukine državna stanarina, ker bi sicer dobili šolski upravitelji na deželi pr novem zakonu manjše plače kakor so iih imeli doslej. G. minister Je sprejel podrobno sestavljeno spomenico z nasveti, kako naj se izboljša materialni položaj nameščencev njegovega re-sora. Važen trspeh pa je dosegla deputacija že takoi v Beogradu. O. prosvetni minister je namreč takoj ukrenil potrebno, da pride v komisijo za revizijo uradniškega zakona tudi zastopnik II kategorije, ki ji pripadajo učitelji. Tudi v zaflevi pravilnika k zakonu o narodnih šolah je depu-taciia zaprosila g. ministra, da upošteva predloge učiteljske organizacije. Deputacija ie bila nato še v avdijenci pri predsedniku komisije za revizijo uradniškega zakona g. dr. Nrnku Periču, ki Je obljubil, da bo upošteval stališče in predloge iz učiteljskih vrst. Učiteljski zastopniki so stopili v stike *e z ostalimi člani komisije za revizijo uradniškega zak^i in so jih informirali o učiteljskih željah. Včeraj se je oglasila deputacija v ministrstvu pravde. UčitelisM zastopniki so bili sprejeti povsod z veliko prijaznostjo in so našli razumevanje pri vseh gospodih, ki so jih zainteresirali za Izboljšanje sedanjega materialnega stanja. Hmeljski trg Zatoe, M. februarja h. Tendence T9Q db SaO BL Iz državne službe Beograd, 11. februarja, p. Davčne inšpektor r II-l Ladislav Jarše je premeščen « Ormoža ▼ Ptmi; davčni kontrolor v U-2 Kar! Zabkar pa n j Logatoa v Ormož. Za davčnega kontrolorja pr! ! davčni op revi r Beograda je imenovan Viktor j. Dan»jak, davčni kontrolor v Logatoa. Bivši carski minister pozvan v Rusijo Pariz, 11. febr. s. Kakor poroča »Echo de Pariš«, je sovjetska vlada poklicala nazaj v Rusijo bivšega carskega mornariškega ministra Grigoreviča, ki živi že več let v Franciji. Zagrozili so mu z represalijami proti njegovim sorodnikom, ki še živijo v Rusiji, ako se ne bi odzval temu pozivu. Admiral Grigorevič je svojčas zapustjl Rusijo s potnim listom sovjetske vlade. V Franciji se ni približal emigrantskim krogom ter se ni bavil s politiko. Vzroki omenjenega poziva niso znani. Velike poplave v južni Franciji Pariz, 11. febr. s. Iz južne Francije javljajo o velikih poplavah. Deželne ceste proti Perpignanu so popolnoma pod vodo. Promet se vzdržuje le z velikimi težkoča-mi. Cestne železnice so promet sploh ukinile. Nekateri kraji v okolici Perpignana so popolnoma odrezani. Poginilo je mnogo živine. V Toulouse preti nevarnost, da bo reka Garonne prestopila bregove ter poplavii/a del mesta. Iz Špcnije prihajajo poročila, da je pričelo močno snežiti. Več železniških prog je popolnoma zasutih in je promet ukinjen. V Barceloni je v zadnjih 24 urah divjalo več zimskih neviht. Pred rešitviio snora z JNS Zagreb, 11. febr. n. Za konferenco vseh nogmetnih podsavezov, ki bo v nedeljo 16. t. m. v Beogradu, je brl danes določen naslednji dnevni red: 1. pozdrav predsednika JNSa; 2. izprememba pravil in pravilnikov saveza v zvezi z eventuelno reorganizacijo; 3. obligatorni zdravniški pregled vseh igračev, članov saveza; 4. ugodnosti na železnicah za člane saveza; 5. !i-kvidacijia sporov nastalih v času suspen-zije podsaveznih uprav: 7. tehnična vprašan ia in slučajnosti. Poleg tega je JNS od-godil na 23. t m. izredno glavno skupščino skopljanskega podsaveza. ki bi imela biti 17. t. m. Z nožem v srce Zagreb, 11. febr. n. V Petrinjski ulici je napaitel 20-Ietni Anton Bukovič lastnico buffeta Maro Tomažič, s katero je živel v skupnem gospodarstvu, čeprav je 23 let starejša od njega. Poslednji čas sta se pogosto prepirala. Ko sta se danes zopet spo-rekla. ie Butkovič zagrabil za nož ter zabodel Tomažicevo tik srca. Težko poško-danmno to prepefjafi v bolnica V kalnih vodah Sarkotiča Dunaj, 8. februarja. Na Dunaju obstoji že 35 let hrvatsko društvo »-Prosvjeta«, ki je storilo mjiogo dobrega za dunajske Hrvate in tudi aruge Jugoslovene, s katerimi je vzdrževalo tesne stike. Društvu je do lani ves čas po vojni predsedoval pošten obrtnik g. Stanišak. Na lanskem občnem zboru pa je naenkrat nastopil neki dr. Anton Milohnich kot predsedniški kandidat in ker ogromna večina članstva ni neti slutila, da se pripravlja kak napad na staro društveno vodstvo, je bil Mildhnich res izvoljen, dotakrat-ni desetletni predsednik pa na precej ne-delikate-. način odslovljen. r.. Milohnich živi baje že 30 let na Dunaju, a v tukajšnji hrvatski in drugi jugoslovenski družbi do lani ni bil znan. Ko pa je lani kupil zagrebški »Hrvatski Radiša« na Dunaju lepo hišo za hrvatske obrtne vajence, ki se na Dunaju izpopolnjujejo v svoji stroki, je postal bogve po kakih zvezah in vplivih dr. Milohnich vodja tega zavoda. Z Milohnichevo izvolitvijo so dobili v »Prosvjeti« premoč ljudje, ki so Hrvati samo še po imenu, drugače pa so izgubili s svojim narodom že vse zveze. Značilno je, da se je povodom najetja novih društvenih lokalov v Arka-dencafe v javnem govoru proslavljal kot največji Hrvat znani generai Sar-kotič, ki ga je dunajski »Kukuk« še nedavno naslikal stoječega poleg dreves reda vislic, na katere je bilo na njegovo povelje med vojno v Bosni obešemh toliko naših mučenikov, tudi hrvatskih. Zdaj uganja ta gospod na Dunaju habs-burgovsko politiko ter polaga v hnemi Hrvatov venec na grobove avstrijskih cesarjev... •Prosvjeta« je druga leta skoro redno sodelovala na svetosavski proslavi Letos pod novim vodstvom tega nI storila, pač pa je priredila v začetku februarja v Kursailomi svojo zabavo pod firmo »Bali der Kroaten in Wien«. Za ples so razpošiljali posebna nemška vabila, ki so neokusno poudarjala, kaj vse so Hrvati v stoletjih storili za Dunaj in Avstrijo. Posledica je bila, da je na zabavo res prišlo precej Dunajčanov, pravili Hrvatov zelo malo. drugih Jugoslovenov pa nič. Tudi nobenega Ceha, Rusa aK Bolgara ni bilo. Zbrana pa .fe bila v obilnem številu stara habsbur-govska hiša, med njimi več generalov in oficirjev z redovi, dobljenimi morda ravno v boju za našo osvobojenje. Temu primeren je bil tudi program. Razen edine male pesmice je bilo vse nemško s samimi nemškimi umetniki in »umetniki«. Glavni aranžer je bil neki tako zvani profesor Bratič, po rou menda Varaiždinec. Njegovi lastni ko; ;erti so vedno prazni, zato pa so mu izročili aranžman za to prired +^v. Niee^- eikaj veseljakov. Med mjlmi je bil tudi 17-te"rel Fele, v u Igo Srovin. Pozneje se je priključil veseH družbi še Janez Jajnšek, 19-lelnd posestnikov sta. Fele ga je nagovoril: »Kaj pa je tebe sem pri-t^sjo?« — Jamšek mu je popolnoma mimno odvrnil: »To, kar tebe.« Tedaj pa je prvi vstal ^n poklical drugega veu je namreč tik pod vratom zadal z nožem globoko rano «1 prereza! glasne žile. Starš: nesrečnega fanta so bili te da« ravno na neki sedmim na Dobove n in srtrašno mh jm pretreslo, ko so zvedeli, da so izgubah' sšna. Ja.mšek in Fele sta veljala za jako dobra p»*-jaitelia. Fele se je po svojem krvavem 6rmn sam prijavi! orožnikom, ka so ga zaslišala ta do o<*-tooitive sodne oblasti pustili na prostem, ker velja za nekoliko slaboumnega. NOGAVICI. KLJUČ m