Pisma \z domačih krajev. Slivnica pri Mariboru. V nedeljo popoldan še je vršila v nauašem Društvenem domu redka slovesnost o-dlikovanja vpokojenega nadučitelja K. Pestevšek, ki vodi 20 let našo posojilnico kot tajnik in član načelstva, z redom sv. Save. Pevski zbor je otvo^ ril slavnost s pesmijo v čast slavljencu, nakar je v daljšem govoru pozdravil domači pctelanec Št. Falež zastopnika vlade in vse navzoče ter orisal 40 letno delo slavljenca v župniji Slivnica na šolskem polju, osobito njegovo izvaišolsko delo. Okr. glavar Poljanec je nato s primernim nagovorom, v katerem je orisal zasluge odlikovanca, izvršil dekoracijo. Ginjen se je zahvaljeval odlikovanec za podeljeno odlikovanje in pozval vse navzoče, da zakličejo v znak hvaležnosti Nj. Vel. kralju trikratni živijo. Posl. Vlad. Piišenjak je opisal dobo zadružnega dela zadnjih 20 let, osobito vlogo slavljenca pri zadruinem poliretu, pozival navzoče, večinoma učence slavljenca, da sledijo njegovemu zgledu in mu ohranijo hvaležni Spomin. Izrazil je odlikovancu častitke Zadružne zveze v Ljubljani, ter mu izročil priznalno pismo iste kot centrale zadrug. Pevski zbor je zapvel še par mičnih pesmic, udeleženci so častitali odlikovancu, nakar se je oficijelni del slavnosti končal. Sledila je prosta zabava v gostilnah Lesjak in Lolv nik, kjer so bile izrečene razne zdravice obitelji slavljenca in sotrudnikom pri zadrtižnem delu. Lepa, velepomembna slavnost bo ostala vsem udeležencel v neizbrisnem spominu. Selnica ob Dravi. Te dni nas bo zapustUa spoštovana in priIjubljena družina Vogrioeva. Krasna vila »Gozdni dvor« bo osamela in utihnila. Utihnil bo tudi mogočen in lep glas g. Petra Vogriča, ki ga je bilo slišati vsako nedeljo v selniški carkvi. 16. janiija 1927.Marsikateri revež bo občutil, da ni več dobre gospe Vogri&ere, h kateri se je lahiko zatekel v sili in nikdar zastonj. Sam Vsevedni ve, koliko dobrega je ta blaga gospa storila. Nobenih. žrtev se ni ustrašila, sama je iskala trpeče in njeno največje veselje je bilo, de je mogla komu pomagati. Na nikogar ni pozabila. Tudi za cerkvene potrebe je vedno žrtvovala, kar je bilo treba. Silno veliko je darovala v dccbre namene, vse pa brez naj-manjše sebičnosti ali častiželjnosti. V hi-ši so bil vsi katoliški listi, in kadar je šlo za dobro stvar, nikdar ni odklonila podpore. Dobri Bog, ki je ridel, naj vse stotero povme! Tisti pa, ki jim je lajšala bedo in otirala solze, }i gotovo ostanejo vedno hvaležni. Tudi vnak, mali Lary, nas bo zapustil. Večkrat smo se mu od srca smejali, ko nam je — 5 in pol leten ljubezniv deček — igral harmoniio. Z njo je tudi že nastopil na odru. Zdaj mora zapustiti svoje igrače in iti y Ameriko — v šolo. Želimo iz srca vsem trem srečno pot in pa, da se kmalu zopet vidimo v >solnčni< Selnici. Z Bogom! Sr. Mar-tin pri Vurbergu. Naša župnija je doživela zadnjo nedeljo, 12. junija redko slovesnost: Daleč znana in spoštov.tna zakonca Franc in Marija Škofič v Zgor. Dupleku sta obhajala zlato poroko; njun sin Franc, ki je pred dobrim leto-m izgubil ženo, se je ta dan poročil z Ivanko Kocbek od Sv. Martina. Obe poročni drvojici je zvezal sin zlatoporočencev in l>rat mladega ženina g. Marko Škofič, kaplan v Kapeli pri Radgoni. Gostoljubni družini škofičevi, ki ji je Bog dodelil redko srečo zlate gostije, želimo tudd v bodoče obilo blagoslova božjega, zlato- in mladoporočencema! Zg. Duplek (smrtna kosa). Dne 10. t. m. smo izročili materi zemlji članioo Marijine družbe, po oeli župniji priljubljeno hčerko mnogoletnega župana gosp. Ignaca Thaler, Marijo. Kratka, kruta bolezen ji je pretrgala že v 21. letu nit življenja. Da je bila pokojna res priljubljena pri vseh ljudeh, je pokazalo spremstvo ofočinstva na njeni zadnji poti in številni venci. Vrlo so se izkazale članice Marijine družbe iz Sp. Dupleka in Sv. Martlna, ki so se po stari navadii udeležile pogreba z društveno zastavo. To verao, da bo še druga dekleta spodbudilo, da bodo z veseljem pri¦rtopile k Marijinim otrokom. Blagi pokojnici bodi zemljica lahka, ležko prizadeti Thalerjevi družinii pa izrekamo globoko sožalje. Sv. Trojica v Slov. gor. Dne 6. juuija zvečer je umrla v Gor. Senarski Terezija Šantl v 62. letu svoje starosti. Pogreb se je rršil dne 9 junija. Bila je skrbna gospodinja, dobrotnica revežev, prijazna vsakomur in verna katoličanka, zato ji bodi ljubi Bog dober plačnik. Mala Nedelja. Film >Džimgla<. Vsakemu so znane povesti »Džunglac, ki se berejo v vseh lcnjižnicah z velikim zanimanjem. V Društvenem domu se bo v nedeljo, 26. junija predvajal znamenit film: jV afriških džunglah in pustinjah«. Videlo se ibo: lov na tigre, leve, slone ter druge divje zveri. Tropično rastlinstvo pragozdov, zanimive ljudske obicaje raznih divjih plemen itd. Film, ki je izredno poučen, bo pojasnjen s predavanjem tako, da bodo tudi oni, ki še niso brali povesti iDžungla«, lahko razumeli. Predstava po večernicah ob 3. uri in o'b pol 8. uri zvečer. Ne zamudite! Oglejte si vsi od 'blizu in daleč fe zanimive kinopredstave. Ljutomer. Tržan g. Velnar Jožef je obhajal binkoštno nedeljo svojo 701etnico v ožjem krogu sorodnikov in prijateljev. Juibilant slovi kot eden najlx>ljših tenoristov še v tej visoki starosti. Pri cerkvenem petju sodeluje že od 1. 1883., to je skoraj 45 let. Nevenljivih zaslug si je ipridoibil kot mnogoletni predsednik pri Slov. pevskem društvu, ki je slovelo v predvojni dobi daleč okrog. Ker je to draštvo zašlo na drugo pot, je izstopil iz odbora in sodeluje le pri cerkvenem zboru. Se na mnoga leta! Veržej. V Marijanišču obhajamo slovesni praznik presv. Srca Jezusovega dne 26. t. m., oziroma zadnjo nedeljo v mesecu. Častilci in častilke Kralja ljubezni, prisrčno vabljeni! Pri Njem, sgorečem ognjišču ljubeznic se bomo naučili prav Ijubiti n bomo zajeli močne, krščanske ljubezni. Hakole. Dne 12. t. m., okoli 3. uri popoldne nas je obiskala med dežjem gosta, srednje velika toča in to neposredno po prav pekočem solncu.. Po to6i pa je solnce na storjene točine rane poslalo svoje zlate pekoče žarke in to trikrat zaporedoma, dež in 6olnce, kar bo imelo za vse rastlinstvo zle posledice. Zatorej: škropite vinograde in krompir, sicer nas čaka še večje gorje od lanskega, fcer letos vinogradi že pokazali niso povoljno in tudi sadja ne bo, ozimrna pa ne bode mogla dorasti in zoritd, ker jo tropično deževje in burja k tlom tlači. Pomagajmo si kar se da, in dokler še ni vse zamujeno! Vojnik. Vidovdanska akademija, ki jo pripravlja dTŽ. mešč. šola v Vojniku, bo nudila tržanom mnogo lepega in zanimivega. Pričakovati je spričo krasnega programa prireditve, ki se vrši dne 26. juMja 1927, cib 3. uri popoldne t dvorani mnogobrojne udeležl>e. Isti dan ob 6. uri zjutraj «e otTori v prostorih mešč. šole razstava izdelkov gojencev in učiteljstva, kl traja do 29. t. m. — Vpisovanje v I. do IV. razr. mešč. šole &e vrši 28. in 29. junija ter 1. septembra 1927 dopoldne. V I. razred se sprejemajo učenci, ki so dovršili 4. razred ali 4. Solsko leto osnovne šole. K vpisu je treba prinesti zadnje šolsko izpričevalo in krstni list v spremstvu staršev. Škofjavas. Sporazum, katerega smo sldenili s socialisti, pravijo, da se krha. Kdo pa povzroča to krhanje, to bomo sedaj javnosti povedali. To delo opravljajo namreč naši samostojni demokratje, radičevci in Nemci, kateri so se sedaj tesno združili, ko se bližajo občinske volitve in imajo na tem, da se mi in socialisti prepiramo, vellk interes, kajti v naši slogi oni ne igrajo tako važne vloge. Nekateri izmed te pisane družbe, če pridejo skupaj s pristašem soc. stranke, mu lažejo, kako klerikalci govore čez nje, obratno pa lažejo, če pridejo v dotiko z našim somišljenikom. >Proklet ]>odi hinavec in dvojezičnik, zakaj med mnogimi, ki v miru žive, opravlja sovraštvo.« Tako pravi sveto pismo. In to delo sovraštvo hoče širiti po občini takozvana »napredna« zmes, kateri se zdi veliko >naprednjaštvo« tudi, če mesto dober dan reče »serbust. Torej prepir med nami in socialisti je tej družbi neobhodno potreben, kajti le potem lahko računajo na večje uspehe na občini. Zato ga je treba na vsak način napraviti in če pri tem hudičevem poslu pomandrajo moško čast, resnico, poštenje, jih to nič ne ovira. Sicer pa se zdi, da naštetih pojmov nekateri izmed njih sploh ne poznajo. Mi vemo, da mislijo nekateri soc. občinski odborniki vreči one socialiste od vodstva stranke, ki so za sporazum z nami ter delavstvo prignati pod radičevsko diktaturo in orjunske revolverje, vemo pa tudi, da fim pametno in verno delavstvo ne bo sledilo. Ta >napredna< družba ima na sebi pa tudi popolnoma orjunske znake, kajti mnogim našim pristašem obetajo, da jih bo treba spodbiti, ali oklofutati, ali »narezati«. Kaj ne, to je čisto orjunska manira. Naši pristaši se seveda teh groženj nič ne bojijo, s tem namreč oni sami kažejo veliko nemoč proti nam, zavedajoč se, da je naša stranka faktor, brez katerega bo vsako delo povsod nemogoče. Sv. Lenart nad Laškem. Dne 27. maja t. 1. je v Beljaku na Koroškem umrl previden s svetimi zakramenti po kratki, mučni bolezni v 54. letu starosti, brat tukajšnjega posestnika g. Vinku Lapornika na Gori g. Josip Lapornik, bivši vojaški nadoficijal v jKJkoju, zapustivši ženo in troje otrok. Pokojnik je svoj čas z uspehom dovršil v Avstriji višjo živinozdravniško šolo na Dunaju, bil pri vojakih višji podkovski mojster, a sedaj upokojen. Njegovi svojci so bratu brzojavili žalostni dogodek isti dan, tako, daj je bil brzojav ob 5. uri popoldan v Laškem, a brat ga je dd,bil šele dne 30. maja z drugo pošto vred, med tem pa je bil bral že dne 29. maja, to je v nedeljo popoldne ob 4. uri pokapan. Naj v mim počiva! Sv. Lenart nad Laškem. Tukaj se l>o v nedeljo, dne 19. junija vršil shod SLS v gostilni g. Deželak, na katerem lx> poročal obl. poslanec g. M. Deželak. Pristaši se vabijo, da se shoda v obilnem številu udeleže, ker bo podana prilika, da se med seboj pogovorimo o važnih dnevnih vprašanjih. Shod se vrši po prvem sv. opravilu. Pripomnimo, da se že tu v nedeljo, dne 26. juniji vrše v St. Lenartu občinske volitve, kjer lx> podana prilika naši stranki, da se popravi sramota in krivica, katero delajo razni neznačajni uskoki. Sv. Peter pod Sv. gorami. Na jbinkoštni pondeljek popoldne so romarji s Svete gore napolnili gostilno: Med najlepšo zabavo se dVigne iz neznanega vzroka neki fant, potegne iz žepa dolg nož, nato še samokres. Z nožem klati okrog sebe, s samokresom meri po ljudeh. Vsled nevarnosti krogel fantje študirajo, od katere strani bi g-a zagrabili. V zmedenosti je kanečno vsakemu šinila najbolj sigurna misel v glavo: Reši se, kam moreš. Nastala je gnječa, gostilna je bila takoj prazna, seveda na škodo gostilničarja. Fant zdrvi z orožjem za ljudmi na cesto, pogled mu obstoji na tik ob cesti stoječi pečini. Misleč, da ga čaka gruča fantov, začne meriti in šklesati s samokresom. Konečno se le vname patrona, krogla oprasne trdo pečino. Ker je pečina vedno na mestu pri miru, in še Ix>, misleč, da ni zadel, se zaleti ter jo na vse mogoče načine začne obdelovati z dolgim nožem. Končno izprevidi, da je skala tudi za nož in krogle pretrda, si od jeze začne grizti obleko. Polagoma «e začne zibati po cesti proti domu v zabavo ter posmeh romarjev, ki so opazovali njegovo početje.