Izhaja
vsak četrtek, ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predp. in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste za vsakokrat.
"Velja:
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
llpravništvo
v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje štev. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Leto XXIV.
Nekaj podatkov
o delovanju gospoda Grafenauerja v deželnem zboru.
Slovenci, volilci!
Katoliška narodna stranka Vas poživlja: Volite dne 10. oktobra 1905 le gospoda
Franc Grafenauer-ja,
posestnika na Brdu.
Zakaj ? Ker se je ta gospod v deželnem zboru sijajno odlikoval s svojim delovanjem!
I.
1. Dne 29. septembra 1904 zastopal je g. Grafenauer koristi Spodnje Koroške nasproti Zgornji in je opominjal, da se za zgornji del dežele z deželnim premoženjem več dela, kakor za spodnjega. Terjal je, da se z zgradbo ukovskega potoka, ki stane 30.800 K čaka, da bo mogoče strugo popolnoma zajeziti z državno pomočjo, da denar ne bo strani vržen. Opozarjal je tudi, da so leseni jezovi boljši, kakor dragi kameniti, ki jih dežela napravlja.
Potem je predlagal, naj se krajem, ki se vsled zasipanja hudournikov na Zgornjem Koroškem ne dajo več vzdržati, pomaga tako, da se ljudem nakupi posestev v Spodnji Koroški. Grafenauer opominja deželni zbor, kako je on terjal drugo smer, ko se je sklepalo zgraditi reko Oseliško (na Žili). Zgradba je stala 250.000 K in povoden dne 12. septembra 1904 je vse odnesla, ker se Grafenauerjev predlog ni poslušal. Pametneje je z denarjem ljudem zemljišče odkupiti, in jim pomagati priti drugam.
Vseučiliščni profesor dr. Waldner je g. Grafenauerju odgovarjal, a Grafenauer ga je odločno zavrnil in je profesorja postavil
Podlistek.
Koroške pravljice.
(Zbira dr. Jan. Arnejc.*)
I. Iz celovškega kraja.
3. Zakleti ribič, a) Krivična tehtnica.
V Bossbacherjevi hiši je na jutranjo stran proti trgu pri Sv. Duhu duplina v zidu, v tej duplini pa stoji kamnat mož, naslonjen na palico, kakor da bi utrujen počival, in drži noge križema. Zraven njega pa leži na desnej strani velik „petrih“, podolgasta vomica, kakor jo imajo ribiči, da v njej prinašajo ribe na trg, na levej pa velik jajcu podoben jerbas, v kakoršnih so ljudje v starih časih nosili v Celovec rake na prodaj (še dandanes nosijo ljudje rake v jerbasih med koprivami shranjene na trg). Trdo pa pri nogah možu, ki je oblečen v staro nošo z ozkim jopičem, širokimi hlačami in visokimi škornji, kakoršne so imeli naši kmetje pred 300 leti in drži v rokah svoj velik klobuk, leži tehtnica, in sicer seveda stara „vagau (rimska), kakoršna se še dandanes pri nas povsod rabi. Pod nogami pa ima ta kamnati mož napis v starem nemškem jeziku: 1606. SO LANG WIL ICH DA BLEIBEN STKAN TIS MIER MEINE FVSCH VND KHREBS
ABGAN.
* Blagovoljni prispevki naj se pošiljajo pisatelju pod naslovom: Dr. J. Arnejc, gimnazija Celovec.
V Celovcu, 28. septembra 1905.
kakor glediškega igralca na smeh pred deželnim zborom.
2.	Ko se je šlo za podpiranje katoliške sirotišnice sv. Antona v Trgu, je g. Grafenauer iskreno podpiral nemške krščansko-socijalne poslance.
^ j^vvGwG i' a f e n a n e r je obširno govoril ’ k1 hoč® postavno omejili 'ifi'OTectiti 'ponočevanje pri mrličih. „Več občin je že sklenilo, tisto ponočevanje omejiti, a občinski sklepi nimajo dosti veljave, pride drug odbor in z drugim odborom drugo mnenje, zato je treba postave. “ Predlog je bil napravljen tako, da bi deželi koristil, a juridično-politični odsek ga je tako predelal, da bi ne bil več za rabo.
Vsled tega ponočevanja trpijo mladi posestniki, ki imajo še mnogo potrebnih plačil sorodnikom, prejemščino itd. plačati.' In navadno ima mladi posestnik prva leta tri ali štiri pogrebe (stariše, strice, otroke),, kar ga vsled mrliških straž veliko denarja stane. Kaj pa ima mrlič od tega, če se po njegovi smrti par sto goldinarjev na stroške sina požre in popije? Vsaj bi se moralo terjati, naj bodo pojedine — osmine — v gostilni in ne v mrličevi niši, ki je dostikrat po boleznih okužena.
4.	Ko se je govorilo o deželni požarni zavarovalnici, je g. Grafenauer terjal, naj se ljudstvo o tem zavodu bolj ponči; potem je dejal: „Veliko je nemško-narodnih gospodov v deželi, zastopnikov deželne zavarovalnice, ki delajo za druga društva. Naj večina deželnega zbora na te ljudi vpliva. “
Dr. Lemisch je nato priznal, da so tisti gospodje zaslužili Grafenauerjev bič.
5.	Dne 3. novembra se je govorilo o šoli. G. Grafenauer je dejal: „Šola naj vzgaja, mnogi pa hočejo le izobrazbe. Podlaga
To se pravi: Tako dolgo bom tukaj ostal, da mi bodejo mojo ribe in raki pošli (prodani). 1606 je pa letnica.
Naši ljudje imenujejo tega kamnatega moža ^zakletega ribiča" in pripovedujejo o njem sledečo pravljico :
Pred mnogo mnogo leti so že ribiči od jezera nosili ribe v Celovec na prodaj in vsaki petek so stali, kakor še dandanes, s svojim blagom na trgu pri Sv. Duhu. Tedaj stopi pred nekoga izmed naših ribičev meščanka, in si da natehtati nekaj rib. Ko se pogajata za ceno, pravi žena ribiču: „Vi mi rib niste pravično stehtali." Ribič pa, ki je res imel malo slabo vest, se zakolne: „Takoj naj okamenim, če sem količkaj po krivici tehtal!"
In glej ! Jedva, da mu je ta beseda ušla, začutil je zločinec, da mu udje postajajo čim dalje tem trši; — hotečemu kričati na pomoč, zastal je jezik in v trenutku je stal pred začudenimi in prestrašenimi ljudmi kamnat mož.
V Rossbacherjevi hiši pa so napravili v zidu duplino, v katero so postavili kamnatega ribiča in ž njim vred okamenelo njegovo orodje. Tak stoji tam mož še danes in ljudstvo ga še današnji dan imenuje ^zakletega ribiča"; stari ljudje pa ž njim svarijo mladino pred kletvo in priduševanjem.
b) Zaspanci.
O tem „kamnatem“ ali ^zakletem ribiču* se pripoveduje še druga povest, ki pravi, da je bila nekdaj v Celovcu postava, da so morali ribiči na trgu stati brez plašča in brez klobuka, tako da je je mraz in dež ali pa solnčna vročina prisilila, priti ob času, zgodaj na trg in oddati ceneje svoje blago,
Štev. 39.
vzgoje je vera, in brez vere se ne pride nikamor. Izkušnja nas uči, da je veliko več vreden človek, ki je v veri vzrastel, kakor drugi, ki je izobražen, ki je hodil v šole, a vere nima. Mi terjamo, da se otroci krščanskih starišev vzgajajo krščanski, potem se naj otrok vzgaja na narodni podlagi. Ne vem, kaj bi rekel o človeku, ki zaničuje svoj narod. Konečno terjamo patriotično vzgojo, ki jo zdaj pogrešamo. Eden vleče sem, drugi tja, le tja malokdo, kamor bi morali vsi težiti. Šolska doba naj se skrajša od 8 na 6 let, potem pa naj bo starišem prosto, dajati otroke še dalje v šolo, vsaj je dosti priložnosti. “
Potem je g. Grafenauer kot obrtnik grajal, da se obrtne šole ne obiskujejo dosti, in da učitelj v ljudskih in v obrtnih šolah nima dosti disciplinarnih sredstev.
Govornik je posebno obžaloval razmere na "Slovenskih šolah.
6.	G'rafenauerjevi predlog o ponočevanju • pri mrličih je bil še povod, da se je napravila postava, ki urejuje plesne veselice. Za vsaki ples se plača v Celovcu 20 K, na deželi 10 K. Občinski odbori dobe pravico, o gotovem času in gotovih razmerah sploh prepovedati plesanje. Otroci, ki obiskujejo šolo, ne smejo na plesišča, in kdor ni še 16 let star, sme tja le s starisi! Če se gostilničarji ne ravnajo po tem ukazu, bodo prvič kaznovani s kaznijo 10 do 50 K, v drugič dobe dvakrat toliko kazni in kdor je v tretje kaznovan, ne dobi več dovoljenja za ples.
Kazen prisoja župan z dvema občinskima odbornikoma.
n.
Leta 1903. se je pričelo zborovanje deželnega zbora dne 15. septembra.
katerega se je v starih časih, ko so se mestni ljudje še bolj postili nego dandanes, jako veliko porabilo.
Pravljica pripoveduje, da so ribiči vozeč z malimi suhimi konji ribe v mesto tako pozno prihajali na trg, da je včasi že poldne bilo, ko so šele začeli prodajati svojo robo. Meščani so se seveda radi tega zelo jezili, posebno kuharji in kuharice, ki so o petkih morali južino včasih po 2 ali 3 ure pozneje postaviti na mizo nego druge dni. Pa prekanjeni ribiči so si mislili: „Cemu da bi tako hiteli? Saj mora tako ali tako meščan v petek na nas čakati, če hoče imeti pošteno postno jed!" In en ribič se je na drugega zanašal:	„Saj	tako	vsi
šele pozno proti poldnu prihajamo". Poleg tega so tudi ribe prav drago prodajali, ter so je rajši prav dolgo držali, da so Celovčane na ta način prisilili drago je kupiti.
Ko so se ljudje radi tega vedno bolj pritoževali in so tudi gospodje na občinskem uradu (magistratu) in v mestnem svetu vsaki petek morali nevoljni čakati na južino, jim je vendar postalo to preveč in sklenili so strogo postavo, da mora vsaki ribič, ki pride v petek na trg, tam stati brez plašča in brez klobuka, tako dolgo, dokler ima še katero ribo v petrihu. „Kdor pa bi se proti temu pregrešil", dostavil je mestni svet, „tega naj birič takoj odpelje v mestno ječo in tam ga naj pusti tri dni pri kruhu in vodi. V nedeljo jutro naj ga šele izpusti." «Čakajte, svojeglavci", mislili so si gospodje, «mraz in vročina bodeta vas že kmalu ozdravila!"
In res, bilo je po letu; ribiči so prihajali pozno kakor vselej. Solnce je stalo visoko nad
1.	Takoj v eni prvih sej so stavili poslanci: dr. Pupovac, knezoškof dr. Kahn, Weiss, Krampi in Grafenauer postavni predlog, da dežela zavaruje vsa posestva zoper požare.
2.	Ko so Celovčani hoteli napraviti postavo, ki terja davek od katoliških strank, katere nočejo svojih mrličev pokopavati na občinskem pokopališču, ki ni blagoslovljeno, govoril je zoper predlog tudi g. Grafenauer.
3.	G. Grafenauer je zagovarjal predlog g. Weissa, ki hoče davek primeren premoženju (Vermbgenssteuer).
4.	Že to leto je g. Grafenauer govoril obširno in temeljito, da se naj odpravijo pojedine v hišah mrličev in ob enem tudi predolgo trajajoča ženitovanja.
5.	Vsled velike povodnji so v deželnem zboru terjali, naj deželna vlada prepove, imeti plohe navožene ob potokih. Grafenauer je dal predlogu pravi pomen, z dostavkom, naj se prepove le skladati preveč lesa ob vodi, kam pa sicer hoče posestnik plohe dejati? Potem je popravil predlog: in Wild-bachgebieten — nicht in Wildbachen —, ker v potokih nikjer ni žag, da pa ob potokih.
6.	Ko je deželni odbor poročal o pod-kovski šoli, oglasil se je g. Grafenauer, in je grajal, da pomočniki v ti šoli dobivajo le 16 K tedenske plače, da pa si morajo sami hrano in stanovanje plačevati. Fantje reveži pridejo iz dežele v mesto se učit, naj se jim da več plačila. Potem je predlagal, naj se pomočniki v ti šoli ne uče le kovati konje in goveda, marveč tudi popravljati in izdelovati navadno kmetijsko orodje, zlasti brane za travnike; zdaj so take brane predrage, ker jih domači kovači ne znajo izdelavati.
7.	Ko se je govorilo o rabi slovenskega jezika pri sodnijah, je zopet g. Grafenauer odločno zagovarjal pravico Slovencev.
8.	Pri računski debati je g. Grafenauer obširno govoril o stroških zazidavanja Žile in o šolskih razmerah na slovenskem delu Koroške.
9.	Ko se je šlo za podporo napredovalni šoli v Železni Kapli, terjal je g. Grafenauer, naj se podpira ta, namesto godbene šole v Celovcu.
10.	Ko je deželni zbor sklenil, prevzeti poroštvo za dolg celovške občine v znesku 10 milijonov kron, govoril je nasproti tudi g. Grafenauer.
glavami in jih je peklo, ko so morali tako brezo-glavi stati na trgu, da so bili vsi črni, in znoj jim je v potokih lil po licih. „Ta presneta gospoda, sitna!" rentačili so. „Kako nam morajo zaukazati, da moramo v taki neznosni vročini stati brez klobukov tukaj?" Pa res ni trajalo dolgo in ribiči so se poboljšali malo; prihajali so prej na trg, da jih solnce ni moglo toliko peči, ali ceneje svojih rib le še niso oddajali, rajši so vendarle malo čakali: „Saj gospodje morajo imeti svoje ribe, naj je le plačajo!" Tako so poprodali svoje ribe vselej za drag denar.
Pa prišla je zima. Prej že so se kislo držali v vročini, ko so si brisali pot raz obraza, sedaj pa po zimi držali so se še grši, ko so morali brezoglavi in brez plašča stati pri svojih ribah. Ribiči so bili bogati ljudje; na semnjih v Zakamnu in na Žopračah so si bili nakupili od Košentavrčanov in od Zilanov lepih debelih kožuhov in kosmatih kap, ali kaj boš, ko so celovški sitneži prepovedali je ribičem na trgu nositi. Jezno so stopicali ribiči v mrazu sem in tje, ko jih je zeblo v noge in niso imeli kje segreti rok, s katerimi so morali vsaki trenotek seči po ribe v vodo, mrzlo ko led.
In s časom jim je postalo preneumno postajati pri ribah na trgu v hudi zimi. Odločili so se, da bodo dajali ribe rajši ceneje, samo da se jih prej znebijo.
Tako so zviti Celovčani dosegli, da so morali ribiči prihajati na trg bolj zgodaj in svoje ribe prodajati meščanom hitreje in ceneje nego prej. Za spomin so dali ti iz kamena sklesati ribiča s klobukom v roki in brez plašča, kakor ga še dandanes vidimo na trgu Sv. Duha.
11.	V 14. seji je g. Grafenauer poročal, da vladni gozdarji brezobzirno postopajo proti posestnikom in jim delajo gospodarsko škodo.
12.	V 19. seji terjal je g. Grafenauer državne podpore za umetniško popravo cerkve v Sv. Krvi. Deželni predsednik je podporo obljubil.
m.
Zasedanje prejšnje volilne periode deželnega zbora.
1.	V šolskih debatah je g. Grafenauer terjal šestletno šolo mesto oproščenja po letu; terjal je, naj se učiteljem zboljšajo dohodki z malimi posestvi. Potem je g. Grafenauer dolžil šolsko oblast, da prezira terjatve in želje posestnikov. Protestiral je, da so smeli liberalni učitelji izgnati starega krščanskega učitelja vpričo šolskega nadzornika, in da se je Slovenec odstavil kot voditelj dekliške šole v Celovcu, samo ker je Slovenec, in da je dežela dala 500 gld. podpore za to šolo s pogojem, da se Slovenec vodja odstavi.
2.	L. 1897. je g. Grafenauer terjal, naj se bolnišnica izroči usmiljenkam, ki bi bile cenejše in bi boljše stregle bolnikom. Deželni odbor je obetal, ozirati se na to željo, kadar se napravi otroška bolnišnica, a se ni oziral.
3.	G. Huber in Grafenauer sta si prizadevala, ko sta pogorela kraja Drašče in Kotiče, dobiti podpore od dežele, a nista je dobila.
4.	Večkrat je gospod Grafenauer uspešno nastopal, kadar je bil govor o zgradbi novih cest.
5.	Zaradi vodnih stavb je g. Grafenauer opetovano z veliko spretnostjo nastopal. Leta 1900. je predlagal: Dežela naj plača državi v desetih letih 20.000 kron, in potem naj država sama dela zgradbe ob Žili; predloga liberalna stranka ni hotela sprejeti.
6.	Poslanca Huber in Grafenauer sta s svojim odločnim nastopanjem pripomogla k sklepu, po katerem da dežela 20°/0, posestniki 3°/q, država 770/0> da se obgradi v Zilski dolini 29 hudournikov. Država plača k tem zgradbam 2,274.000 kron, dežela 454.000 kron. Da je več kot tri dele prevzela država, je za dolino velik dobiček.
7.	G. Grafenauer je terjal, da se poročila in predlogi deželnega odbora poslancem pošljejo pred zasedanjem, da se za-morejo poučiti.
c) Nemškutar.
Citai sem že davno nekdaj, ne vem več kje, ali v „Miru“ ali v kakem Mohorjevem koledarju, pravljico, ali celo pesem o zakletem ribiču. Kadar pridem na to povest, jo bom objavil, za sedaj povem samo vsebino, kolikor se je spomnim.
Pripoveduje se namreč v tej povesti, da je prišel star menih benediktinec iz samostana na trg kupovat rib. Že prej smo pravili, da so bili ribiči tedaj bogati, in bogataši so že od nekdaj pri nas zatajevali svoj narod in so se izdajali za Nemce. Naš menih pa je bil Slovenec — tedaj je še Koroška sploh večinoma bila slovenska — in nagovori nekega ribiča seveda po slovensko po ceni rib. Ribič se mu pa odreže nazaj, da je Celovec „nem-ško mesto", in da se mora tu nemško govoriti. „Jaz ne znam slovenski in tudi nečem znati tega jezika. Ta prokleti rod, ti Slovenci nimajo pri nas nobene pravice!" Tako je besedičil nemškutarski ribič in se je široko razkoračil kot bogataš pred revnim menihom. Ta ga molče posluša, potem mu pa odgovori: „Ce tajiš tako svoj lastni rod in ga zaničuješ in kolneš, te po vsej pravici zadene božja kazen: Okamenel boš in tako dolgo boš stal na tem mestu, dokler bo kaj Slovencev na Koroškem in dokler se bode slišal v Celovcu slovenski glas". Ribič je okamenel in stoji še danes na trgu pri Sv. Duhu. In še živimo krepko mi koroški Slovenci, še se sliši slovenski govor, akoravno zaničevan, v Celovcu in še se čuje slovenska pridiga vsako nedeljo v cerkvi pri Sv. Duhu in upajmo, da bode še dolgo moral stati »zakleti ribič" na svojem mestu in čakati na rešitev.
8.	Veliko dobroto je storil g. Grafenauer kmetom ob Žili, ko je ožigosaval postopanje cesarskih uradnikov nasproti posestnikom.
9.	Pri drugi priložnosti odkrival je g. Grafenauer graje vredne razmere v cesarski konjereji v Osojah.
10.	Drugokrat je predlagal g. Grafenauer, da si naj vojaščina konje kupava tudi na Koroškem; naj se vojaško oskrbništvo ne poslužuje vedno le Židov. Poslanec Oraž je nasprotoval in zelo liberalni dr. Prettner je tedaj dejal, da Oraževo poročilo koroški konjereji ne dela časti.
11.	Leta 1899. je g. Grafenauer predlagal, naj vlada zniža pristojbine pri prejemščinah na podlagi § 14.
12.	Predlagal je g. Grafenauer, naj se poseben davek nalaga tujcem (Lahom), ki nesejo mnogo denarja iz dežele.
13.	Tisto leto je predlagal g. Grafenauer poseben davek za kolesarje, ki se vozijo za kratek čas.
14.	Predlagal je g. Grafenauer, naj se dovoli geometrom pri sodnijah delati tudi privatno za posestnike.
15.	Predlagal je g. Grafenauer, naj se skrbi za jasno določene meje med javnimi (občinskimi, državnimi, cerkvenimi) in zasebnimi zemljišči.
Tako prevažne predloge so nasprotniki vedno zavračevali, tako, da se je g. Grafenauer čutil prisiljenega, izraziti se, „da ne spoznava gospodarsko-kmetijskega odseka zmožnim, resno delovati, da se odpravijo pritožbe ljudstva."
16.	Posebne velike zasluge ima poslanec Grafenauer, ker se mu je s poslanci krščansko-socijalne stranke posrečilo prisiliti večino, da v novi volilni postavi določi občine za volilne kraje, med tem ko so liberalci najpoprej hoteli kraje, kjer je sodnija, potem pa le občine, ki imajo najmanj 1000 prebivalcev.
Pri tej postavi je g. Grafenauer tudi predlagal, naj se da ljudstvu na 10.000 prebivalcev en poslanec. Poslanci kmetske kurije bi se bili tako pravično pomnožili — a liberalna stranka je to zabranila.
To so le nekateri kratki podatki o delovanju g. Grafenauerja v deželnem zboru. To delovanje je tako častno, da mu je vsakateri Slovenec na Koroškem dolžan biti hvaležen. Zato Vas poživljamo: Volite dne 10. oktobra le g. Grafenauerja.
4. Kako so Celovčani ovešali.
Eaeja Silvij je bil pred 300 leti župnik v Slovenjem Gradcu, pozneje je pa postal škof in nazadnje celo papež. Ta je napisal nekaj zgodovinskih knjig, v njih pa pripoveduje o Celovčanih sledečo šaijivko :
»Ce ujamejo kakega tatu, tedaj ga nič ne zaslišijo; sama obtožba že zadostuje, da ga takoj obesijo. Ce se pozneje skaže, da je res kradel, pustijo ga viseti na vešalih, če se pa skaže, da so ga po nedolžnem usmrtili, tedaj ga snamejo lepo raz vešal in ga pokopljejo na pokopališče v blagoslovljeno zemljo in dajo brati za njegovo dušo velike maše zadušnice."
To je seveda samo šala, ki jo je kje slišal pisatelj o Celovčanih. Kako pa je ta šala nastala, pripoveduje tale pravljica :
Bil je v Celovcu svoje dni nek pekar, ki je hotel iti žita kupovat. Denar si je bil pripravil v vrečico in jo je položil na skrinjo, v kateri je imel moko. Imel je pa učenca; ta je prišel v skrinjo po moke, privzdignil je pokrov, ne da bi bil denarja zagledal, denar pa, ki je bil tedaj le majhen in lahek, zdrčal je tiho v prah, ki se je bil debelo nabral za skrinjo. Ko je mojster zgrešil denar, ga ni iskal, ampak je obdolžil takoj ubogega dečka in ga je naznanil pri sodnikih. Ti so mu prisodili najprej natezalnico in so ga mučili tako dolgo, da je ubogi revček v svojih mukah samega sebe po krivem obdolžil. Ko je bil tako krivdo obstal, peljali so ga takoj na vešala, ki so stala pri cesti proti Zakamnu in Vetrinju, nekaj korakov mirne Hofmanove hiše blizo sedanje gostilne, ki se zovo
Slovensko - koroškim učiteljem.
Pred nami leži poročilo o skupščini nemških učiteljev in učiteljic na Štajarskem septembra meseca 1. 1905. To poročilo je v marsikaterih točkah jako značilno in zanimivo. Zanimivo je zaradi tega, ker je iz govorov na dan skupščine razvidno, da so se učitelji bridko pritoževali črez nemško ljudsko stranko, t. j. tisto stranko, ki tudi na Koroškem vlada s pomočjo nemškutarjev, posebno pa s pomočjo nemškutarskih učiteljev, črez to nemško ljudsko stranko so se torej nemški učitelji na Štajarskem precej hudovali ter trdili, da jih nemška ljudska stranka pač jako potrebuje in rabi, da pa njih želj in zahtev ne upošteva. Preti se celo, da bodejo nemški učitelji popolnoma prerezali vez, katera jih druži z nemško ljudsko stranko, s tisto stranko, kateri so bili do sedaj udani z veliko zvestobo. Jako važna in zanimiva je tudi trditev učiteljev, da so oni na Štajarskem nemško misel vzgojili, da bodo pa že našli primerna sredstva za drugo pot, če vidijo, da učitelje njih lastni ljudje pustijo na cedilu.
Te-le misli, ki so se poudarjale na skupščini nemških učiteljev na Štajarskem, nas silijo, da primerjamo usodo in delovanje koroških učiteljev s štajarskimi. Tudi na slovenskem Koroškem so večinoma učitelji tisti ljudje, ki z vso silo, z vso vnemo, ki bi bila vredna pač boljše stvari, agitu-jejo in delajo za nemško politiko, delajo v pogin Slovencev. Tudi na slovenskem Koroškem je tako-rekoč vsa agitacija za nemško ljudsko stranko in za razširjanje nemštva v rokah učiteljev; učitelji gredo za nemško ljudsko stranko in za njene po-nemčevalne namene črez drn in strn. A mi bi nič ne rekli, če bi bili to učitelji nemškega rodu in poko-lenja, kakor so to nemški učitelji zadnje skupščine na Štajarskem. Ne! Na slovenskem Koroškem delujejo takorekoč izključno učitelji, sinovi slovenskih starišev! Večinoma slovenskega rodu so tisti učitelji, ki se vežejo z najhujšimi našimi rodnimi sovražniki. Oni zahtevajo kakor najstrastnejši Nemci, da izgine Slovenec iz svojih posestev, da izgine slovenska beseda ne le iz vsakega urada, ampak tudi iz šole, in da naj postane Slovenec ničesar drugega nego tlačan in hlapec. Ravno učitelji bi morali najbolj vedeti, kako potreben je za otroka pouk v materinem slovenskem jeziku. Ravno oni najbolj vidijo, da se tak otrok, ki se ne poučuje v materinem jeziku, tudi drugega jezika dobro ne priuči. Ravno učitelji bi morali videti, kako vodijo nemški in nemškutarski poslanci slovensko ljudstvo za nos, mu obetajo na eni strani oliko in kulturo, na drugi pa mu jemljejo sredstva, namreč dobre šole, mu obetajo materijelno zboljšanje njegovega stanja, svojih obljub pa ne izpolnujejo, temveč gradijo s slovenskim denarjem Nemcem, kar zahtevajo. Navzlic temu pa je večina učiteljev na slovenskem Koroškem na strani naših najhujših sovražnikov.
Povsod drugod se je tudi med učiteljstvom že začelo daniti. Nemški učitelji sami so že spoznali, da so samo orožje nemške ljudske stranke, katera jih pri svojem političnem delovanju na deželi nujno potrebuje. Samo učitelji slovenskega pokolenja in rodu na slovenskem Koroškem tega nočejo razumeti in ne pridejo do pravega spoznanja. Sedaj pa vprašam, ali je res materijelno stanje
»Na Spu“. Tam stoji še dandanes na levej strani ceste križ. Tam so ga obesili.
Ni bilo dolgo potem, so slučajno pri pekarju enkrat malo hišo pospravljali in čedili. Pri tem so potegnili tudi skrinjo-močnico od stene in so zapazili v prahu denar. Sedaj so šele sprevideli, da je bil dečko nedolžen. Mojster je iz samega kesa znorel, sodniki pa in mestni svet sklenili so dečku napraviti lep pogreb in veliko črno mašo, pri ka-terej so Boga prosili, naj jim to pregrešno sodbo odpusti. Na drugi način niso vedeli, kako bi mogli popraviti svojo krivico, ki so jo bili v naglici storili.
Še današnji dan kažejo ljudje pekarjevo hišo nasproti občinski hiši (rotovžu) v dunajski ulici. Bila je ta hiša svoje dni Gugičeva, sedaj je pa, če se ne motim, Preissova, vzidana je v njej na oglu proti staremu trgu kamnata človeška glava.* To glavo so menda dali Celovčani vzidati v pekovo hišo za večen spomin in v svarilo potomcem. Podobna glava je vzidana tudi v nekdanji Žlebarjevi hiši, ki je bila v starih časih sodnijska hiša.
* V resnici je ta glava rimskega izvora, bržkone v Celovec prenešena iz Gosposvetskega polja, kjer je v rimskih časih stalo veliko mesto Vi run um. Še sedaj se izkoplje tam vsako leto nekaj rimskih starin.
òòòòòòóòi

Podpirajte družbo sy. Cirila in Metoda!


učitelja na slovenskem Koroškem tako krasno, tako izborno, da so lahko hvaležni svojim pokroviteljem, hvaležni tistim, za katere se pustijo izrabljati, kakor slepo orodje. Če poslušamo učitelje, kadar so sami med seboj, slišimo, da to ni res. Bridko se pritožujejo in tarnajo, da se jim godi slabo ; tudi shode sklicujejo in trdijo, da se jim godi na Koroškem najslabše! In vendar ne pridejo do spoznanja! Zakaj? Ker se gotovo oglasi v pravem trenotku kak človek, ki pravi, da so temu krivi duhovniki, slovenski klerikalci in kmetje. Dokaz ostane seveda vsakdo dolžan! Dokaza tudi ti ubogi učitelji ne zahtevajo. Ne da bi poslušali svoje pameti, ne da bi poslušali svojega srca, se vržejo potem še s hujšo vnemo v boj proti vsemu, kar nosi slovensko ime.
Pripomniti se mora pač, da se nahajajo med učiteljstvom na slovenskih tleh izjeme, učitelji, kateri se ne sramujejo svojega slovenskega pokolenja in imena, učitelji, ki gledajo na svoj značaj in na to, da so slovenskih starišev sinovi in slovenske zemlje rojaki. Toda takih je žalibog jako, jako malo. Tej mali peščici pa povemo, da jih slovenski narod ljubi in spoštuje, da jim je slovenski narod hvaležen in da jih slovenski narod na Koroškem ne bode pozabil. So še drugi, ki so tudi izjeme. Tisti sicer ne kažejo javno svojega mišljenja, se ne ponašajo s slovenskim imenom, toda toliko srca in toliko značaja so si vendar še ohranili, da ne zasramujejo lastne krvi in da ne delujejo v pogin svojih lastnih rojakov. Tudi te spoštujemo in smo jim hvaležni. Nikakor pa ne moremo razumeti, kaj žene večino učiteljev na slovenskem Koroškem v tako oster boj zoper nas, ki smo njih krvi in njih rodò in ki jim ničesar žalega nismo storili. Ali jih žene imenitna plača, za katero se morajo mogoče zahvaliti nemški ljudski stranki? Ali jih žene upanje, da se jim bodo obljube kmalu izpolnile? Ne! Tako upanje so morali že davno izgubiti, kakor so ga izgubili njih nemški kolegi na Štajarskem. Ali jih žene maščevanje, ker so jim slovenski kmetje, stariši otrok, katere podučujejo, ali slovenski duhovniki, ki so večkrat njih bratje in sorodniki, krivico storili? Ne, tudi to ni mogoče! Kajti slovensko srce je znano kot pravično srce, in če smo prišli včasih v nasprotje s katerim učiteljem, je to popolnoma umevno, če pomislimo, kako delajo učitelji zoper nas, kako nas napadajo javno in po časnikih in kako nas zasramujejo, kjer in kakor le morejo. Da se moramo proti temu braniti, je pač umevno, toda mi nismo tega krivi in radi tega se tudi ti učitelji na nas jeziti ne morejo. Kaj jih torej žene v boj zoper lastno kri in lastni rod? Odgovora mi ne vemo drugega, kakor tega, da oni ne vedo, kaj delajo! Zapeljani so! Žalostno je pri vsem le to, da se pustijo zapeljati na ta način ravno rodom slovenski učitelji, ko se nemški učitelji že davno ganejo. Žalostno je, da hočejo samo naši učitelji biti še vedno zanaprej slepo orodje nemškutarjev in nemške politike, medtem ko nemški učitelji sami pravijo, da se nočejo več pustiti zlorabljati in voditi za nos.
Zopet se bliža volitev v državni zbor in že zopet začenjajo nekateri učitelji z agitacijo proti nam Slovencem. Zopet so posebno nekateri učitelji tisti, ki letajo od hiše do hiše v prid nemškemu nasilju in nemški zmagi. Radi tega je pa jako važno v tem trenotku povedati slovenskemu narodu na Koroškem in tudi učiteljem, da je drugod drugače. Pri zadnji konferenci nemških učiteljev na Štajarskem se je sklenilo združiti se s slovenskimi učitelji! Na Štajarskem se torej nemški učitelji čisto nič ne sramujejo podati roko slovenskim učiteljem, od katerih vedo, da so vneti Slovenci. Ali naj res ostane samo na Koroškem tako žalostno, ali bo res samo slovenski koroški učitelj zadnji, ki se bo vzbudil, ki bo spoznal, da ni lepo pljuvati v lastno skledo, ki bo spoznal, da samega sebe tepe, če tepe svoj lastni rod! Slovensko-koroški učitelj, kaj ti je storil slovenski narod, da si odpadel od njega, da ga zaničuješ, da delaš proti njemu in da sovražiš njegove otroke?
Kakor že prej omenjeno, se pač tudi že med slovenskim učiteljstvom na Koroškem dani, četudi šele prav, prav malo. Že imamo tudi jako značajne može med našimi učitelji in tem mi kličemo: poučujte vaše kolege, kadar ste sami med seboj, povejte jim, da nimajo nobenega haska od tega, če se pustijo zlorabljati kot slepo orodje od nemškega nasilstva in povejte jim posebno to, da se drugod pristni nemški učitelji nikakor ne sramujejo stopiti v zvezo s slovenskimi učitelji! Prepričani smo, da bo značajno postopanje slovenskih učiteljev le dobro uplivalo na upravičene zahteve ne le učiteljev na slovenskem Koroškem, ampak vseh učiteljev na Koroškem sploh. Spomnite se, učitelji, da je na Štajarskem prišlo do regulacije učiteljskih plač šele potem, ko so tudi Šlovenci pritisnili; bodite si pa tudi v svesti, da si bomo zapomnili, če bodejo učitelji po večini tudi zanaprej hoteli biti naši najhujši sovražniki. Ce že svojega naroda ne ljubite — pa ga vsaj ne tepite ; bodite pri volitvah
vsaj nevtralni! Slovenski narod se zbuja tudi na Koroškem iznova, tudi na Koroškem bo prišel do politične veljave; in tedaj se bode spomnil, kdo je bil ž njim in kdo proti njemu!
Koroške novice.
Katoliški shod (splošni avstrijski) bode od 18. do 21. listopada na Dunaju. Slovenski Korošci se ga bodo tudi udeležili. Vožnja do Dunaja in nazaj stane v 3. razredu 20 K. Več pove g. msgr. Podgorc. Poziv priobčimo prihodnjič.
Celovška veselica, ki smo jo zadnjič naznanili, se je morala radi nepričakovanih zaprek preložiti na nedeljo 22. oktobra (nedeljo pred celovškim sejmom); kraj, kjer se bo vršila, povemo pozneje.
Duhovske novice. Vč. g. Franc T rei ber, kanonik in župnik v St. Rupertu, je izvoljen in potrjen kot dekanijski svetovalec za Velikovško dekanijo. Premeščen je č. g. kaplan Fr. Kogelnik iz Žabnic v Dobrlovas. Na Dunaj gre izpopolnjevat bogoslovske študije beneficijat v Št. Paternijanu, g. Ludv. Reinprecht. Za župnika je bil 21. t. m. v Prajteneku nameščen g. Franc Tutti.
Nova železnica. Na Solnograškem je nova železnica že dogotovljena do kopališča Gostinje (Gastein), od koder je samo malo več do velikega tunela skoz Ture. Postaji, kjer se nova železnica loči od stare državne, se pravi: Žvarce-Št.-Vid (Schwarzach-St.-Veit). 20. t. m. so začeli vlaki redno voziti po tej progi. Pri nas pa železnica ne bode še tako hitro vozila. C. kr. vlada je bila tako kunštna, da je 1. delo v predoru oddala Židom Ganz in Komp. ; kako Židje delajo, to tako vsaki sam ve : popravljanja se bodejo pričela še prej, da bodo vlaki vozili in bodejo morebiti stala več nego novi tunel; 2. je c. kr. vlada Ganzu dovolila, da je pri delih v predoru imel samo laške delavce in celo laške inženerje, to je bilo že regimentno prebrisano ! Železnico, katera je v vojski pripravljena, da deluje zoper Lahone, to zidajo Lahoni sami. Posledice smo že videli. Pogorel je skoraj most na Goriškem, v Bohinjskem predoru so menda našli dinamit podjan, pri Humberku pa so dinamitne patrone poškodovale zidani most. In povsod laška roka! Tako skušajo poškodovati in zadrževati delo Lahi; domačini, ki bi pošteno in zanesljivo delali, pa morajo gledati, kako jim zviti Lah sne kruh. Pa to še ni vse. Začelo se je pisariti po časnikih in govoriti med ljudmi, da se je začel deloma vdirati in podirati karavanški predor (iz Fužin v Hru-ščico). In nekaj na tem mora res biti, ker je vlada naenkrat zadnje dni objavila po časnikih, da bode železnica iz Celovca in Beljaka do Jesenic otvorjena šele prihodnje leto .meseca junija, gotovo pa do oktobra“. To je pač prav lepo! Prihodnjo jesen bodejo otvoritev pa morda spet odložili za leto! Zaprek na vsej železnici nič ni; mora pač predor biti prav imenitno „zanesljivo“ napravljen. Kako bo to „luštno“ v Trst se voziti, če bodemo morebiti morali vsako uro pričakovati, da vlak v predoru obtiči ! — Zaostala so tudi dela na južnem kolodvoru v Celovcu.
Celovec. Na tukajšnjem učiteljišču je v soboto dne 23. t. m. kot prva za slovenski in nemški poučni jezik prestala zrelostni izpit gdčna Fani Pi še k. Častitamo!
Spominjajte se šentjakobske šole!
Za nàrodno šolo v Št. Jakobu v Božu so
darovali: Iz nabiralnika pri Korajmanu (3.) 20 kron. Ogriz Janez, župnik v Kapli (3.), 20. Janko Ivor Ljubljana 10. Jan. Lučovnik, kaplan v Št. Jakobu, 10. Fr. Šavbah, dekan v Domačalah, 100. Janah na Reki zbral 1'68. Iz nabiralnika na sv. Višarjah (2.) 10. Pliberško omizje (2.) 30. Duh. konferenca Tinjska 30. Martin Meško, župnik v Kapeli, 10. Ob godo-vanju v Št. Jakobu zbrani duhovniki 15 kron. Skupaj 256 kron 68 vinarjev. Iskreno zahvaljuje in prosi še zanaprej rodoljubne naklonjenosti
Matej Ražun, župnik v Št. Jakobu v Rožu.
Barašč’ kl’b v Clovc’ naznanja: Pristopili so kot kralji gg. prov. Smodej, uredn. Štefe, Joža Božič v Dolini, kot častna člana g. Vošpernik (drugič) in g. župnik Weiss.
Za šentjakobsko šolo se je nabralo ob priliki volilnega shoda v Št. Vidu v Podjunski dolini 12 K 22 vin. kot skupiček za eno samo „cigareto“. Denar se je izročil ^beraškemu klubu" v Celovcu.
Bistrica v Božu. Kakor je „Mir“ že enkrat poročal, razsaja v tukajšnji okolici jako nadležna bolezen, namreč legar. Že dva meseca bolehajo ljudje, nekatere vrže zelo močno, a druge zopet nekoliko manj. Pred enim mesecem je bila tudi komisija pri nas, ki je preiskovala razne vode. Te čudne bolezni pri nas še v toliki meri nikoli ni bilo. No sedaj, ko je nastopila jesen, upamo, da
bo minula. — „Kako je pa kaj z železnico?" poprašujejo ljudje; nekateri zatrjujejo, da se bomo vozili že okoli Božiča v Celovec, drugi pa zopet oporekajo in pravijo, da letos ne bo nič. Nas pa le najbolj zanima to, kako se bo vlada skazala pravično, ali se bo uklonila zahtevam bistriškega mogočneža, namreč v zadevi dvojezičnih napisov na železničnih postajah. In kakšno bo železnično osobje? V našem spodnjem Rožu bivamo v veliki večini Slovenci ; da, če odštejemo tistih par pri-vandranih tujcev na Bistrici in Borovljah, lahko rečem izključno : Tukaj bivamo Slovenci in samo Slovenci. Torej če bo hotela vlada biti pravična, bode morala nastaviti uslužbence in uradnike, ki bodo slovenskega jezika zmožni. Saj je pri nas še zmirom dovolj ljudi, ki ne znajo nemški kljub temu, da so trgali hlače osem let po naših po-nemčevalnicab.
St. Janž v Rožu. Ni še dolgo časa, kar sem potoval po spodnjem Rožu in sem naletel tudi v Glinje, o katerih se v vašemu listu še pogosto bere kaka novica. Prej pa, ko sem prišel v Glinje, sem romal skoz neko vasico, katera je navidezno jako mirna, po svoji legi pa prijazna in mična, in ta vas je dobro vam znana Trata ob Glinjah. Zvedavo sem si ogledoval v svoji radovednosti „fletne“ hišice, ki ležijo na obeh straneh bele ceste, ki se, kakor srebrna nit, vleče skoz vas, kar mi naenkrat švigne v moja radovedna očesa nemški napis na neki priprosti hišici, v kateri stanuje menda, vsaj napis tako pravi, črevljar, na hiši stoji namreč: „Schumacher“ ?! Vidiš ga zgago, sem si mislil, ta je pa nemški „šustar“ brez „h“-ja. Takšni so naši nemškutarji, ki hočejo šiloma biti Nemci, a že v najpriprostejši in najnavadnejši nemški besedi, ki še celo znači njih stan, kažejo, da nemščine niso zmožni in da najnavadnejših nemških pravopisnih zakonov ne poznajo. Taki ljudje se mi zdijo sorodni z onim desetim bratom, ki je kakor zgubljena ovca brez pastirja in hleva letal po svetu, ne da bi bil vedel kam in kje. Svetovati bi jim bilo, da postavijo pred se krožnik, ali bolj navadno povedano „talir“ in da denejo na ta ,talir“ prav starega „povža“, ki jim bo kazal na veke svoje rogove.
Borovlje. 18. t. m. se je na novo pričel pouk na tukajšnji ljudski šoli. Zdaj ima 7 razredov. Nadučitelj je seveda takoj prvi dan otrokom povedal, da se morajo letos veronauk le nemški učiti. Nato pa je prišel nekdo drugi in rekel: „Jaka, ne boš pihal kaše. Otroci se bodo učili, kakor do zdaj : Slovenci slovensko, Nemci — nemško." Šlus!
Borovlje. Ravnatelj strokovne šole v Borovljah, mož sliši na ime plemeniti Baltz, je pretečeni teden z otroki vred prestopil k protestan-tovski veri. Nam je sicer bore malo za njegovo vero (?) ; idi, kamor hočeš. Od katoliške vere itak ni imel drugega, kakor morebiti kak oglojen krstni list. Le velo listje pada iz drevesa. A nekaj drugega je. Ta mož je še lansko leto s svojim nosom stikal po borovskih hišah in lovil podpise za nemški veronauk v ljudski šoli, češ, v slovenskem jeziku se otroci premalo naučijo, nemški jih dajte učiti. Zdaj ga poglejte! Kaj je njemu za to, koliko so poučeni otroci v katoliški veri? — Nič! „Tajč, laj tajč!" to je vse, kar ga je gonilo po Borovljah. In tak človek je ravnatelj strokovne šole, voditelj naše mladine! Ni čuda, da postanejo učenci tako malomarni v veri, če imajo ravnatelja odpadnika od vere nad seboj!
Podljubelj. (Pri socijalnih demokratih se učimo!) Oni zahajajo izključno le v tiste gostilne, kjer se najde in bere njihovo glasilo „Arbeiterwille", nam pa je vse eno; mi se še ne vprašamo, če nesemo denar k prijatelju, ali h komu drugemu. Da bi tudi po našem „Miru“ vprašali kje, oh, to nam še na misel ne pride. Oni kupujejo samo pri svojih somišljenikih in se natanko držijo gesla „svoji k svojim", — nekdo je celo trdil, da še nasprotniku „štrika“ ne bi dali, da se ž njim obesi, — mi pa seveda kupujemo, kamor se ravno pride, čeravno imamo slovensko trgovino pred nosom. Oni ne vzamejo drugih vžigalic v roke kakor svojih, zakaj pa mi ne bi svojih ? Tudi nam ni treba segati po drugih. Vse imamo pri roki: svojo gostilno, svojo trgovino, svoje vžigalice, vse; le volje ni prave, da bi se jih tudi posluževali. Treba je torej, da gremo in se gesla „svoji k svojim" učimo od njih !
Glinje. V nedeljo, dne 10. septembra, smo napravili izlet na Radiše z nekaterimi člani pevskega društva „Drava“. Ko smo se bližali Mežnarjev! gostilni in ko smo videli v njeni bližini plapolati trobojnico, so nam srca trepetala plamtečega navdušenja, ki se je še poveličalo, ko smo prišli do gostilne, kjer nas je pozdravljal napis, ki je jasno kazal, da smo Radišam dobro došli gostje. Ali kmalu so se naše misli uresničile. Obilno število zbujenih Radišanov, vrlih mož, krepkih fantov in zoroličnih deklet je prišlo v našo sredino, da bi nas razveseljevali s svojim blagoglasnim petjem in izbornim tamburanjem in da bi poslu-
šalo tudi milo-donečo slovensko pesmico „Dravanov“, katera je bila namenjena ta dan slovenskemu pesniku Francetu Prešernu v čast in slavo. Krasno so pele vrle Radišanke, še krasneje so gostolele tamburice izborne miline, ki so nam segale globoko v srce in izvabile marsikateremu navzočih Rožanov solzico veselja in navdušenosti. Končno je nastopil kot govornik g. Vidovič iz Podkrnosa in nam je pokazal v krepkih in navdušenih besedah, da je bila slovenskega naroda sveta dolžnost, postaviti spomenik svojemu največjemu pesniku Prešernu, kateii je vse svoje življenje deloval in skrbel za svoj narod. Ta dan je bil tedaj za vse navzoče dan neskaljenega veselja in s težkim srcem smo se ločili od prijaznih Radišanov, ki so nam priskrbeli tako imenitno zabavo in nam v slovo zapeli „Lahko noč". Ta dan nam ostane vedno v spominu.
Glinje. V nedeljo, dne 17. t. m., je imela slovenska čitalnica svoj redni občni zbor v gostilni g. L. Zablačana na Trati. Udeležba je bila jako velika. Več poročamo prihodnjič.
Zakamen. Sodniji je bil naznanjen hlapec Jože Hasslauer, ker sumničijo, da je svojim tovarišem v službi pokradel za 100 K obleke in denarja.
Dholica. (Volilni shod,) ki smo ga imeli minulo nedeljo popoldne, to je 24. t. m., v gostilni pri Gašparju, se je izvrstno obnesel. Prišlo je okolu 50 mož, med njimi tudi nekaj od nasprotne stranke. Govorila sta g. deželni poslanec Grafenauer in g. dr. Ehrlich iz Celovca. Zborovanje se je vršilo mirno in Dholčani smo pazljivo in z veseljem poslušali obadva govornika. Slava njima! Dal Bog, da bi njihove besede obrodile dosti dobrega sadu. Bil je to prvi shod, ki smo ga imeli Dholčani, a upamo — ne zadnji. Prihodnjo nedeljo bodemo imeli prvikrat veselico. Slovenci in Slovenke, v nedeljo, 1. okt., popoldne ob 3. uri na veselico v Šmartin !
Blatnigrad. (Neprevidnost.) Franc Dra-gašnik, kmet v Borovčičah je igral z nabasano puško in je zadel posestnika Pfajfarja. Poškodoval ga je precej hudo. Bil je za to naznanjem sodniji.
Y Glaneggu je v nedeljo 17. sept. zboroval bauernbund v Weissovi gostilni. Kmetov ni bilo veliko, ker so večinoma na strani nemških krščan-sko-socijalcev in ti so z nami za Grafenauerja kot krščanskega moža. Prišli so poslanci: Kirch-mayer, Pirker, Franc Huber in Kiršnar. Ta Kirš-nar je prvi govoril in priporočal Sajfrica kot „ma-lega kmeta". (Smešno! Mi se ne spomnimo, da bi bil g. Miklavec (Sajfric) že bil kedaj siromak! Op. ured.) Zabavljal je Kiršnar tudi na krščansko stranko, češ, da „dela za volitve v spovednici in na prižnici". (Na tako sumničenje ni vredno odgovarjati.) Kirchmayer je tudi tukaj otrobe vezal, hvalil je delovanje vladujoče stranke in se kregal na krščansko stranko ker dela nemško-nacijonalcem ovire. Farbal se je, da hočejo krščanski socijalci znižati ceno živine. (Ravno narobe je res. Nemška-nacijonalna stranka dela na to, da bi kmet moral vse svoje pridelke mestnej gospodi prav po ceni prodajati.) Pirker je poročal o dobrodelnih deželnih zavodih. Huber je zagovarjal bauernbund, da kot „kmet-ska stranka" dela skupno z nemško-nacijonalci. Tu je gosp. Huber pač zamorca pral. Bauernbund in nemško-nacijonalci to je vse ena stranka. „Giiha vkup štriha". Mi vama obema nič ne zaupamo.
Št. Janž na Mostiču. Naš sejem je bil slabo obiskan. Dobro so se prodajali pitani voli, dobilo se je 68 do 76 K za nov cent žive teže. Kupci so bili prišli iz Celovca, Št. Vida in iz Starega dvora.
Vovhre. (Občinski tajnik kot uradno-politični agitator.) V nedeljo dne 24. t. m. je bil naš občinski pisar, kakor večkrat, najbrž od Sajfricovega šnopsa, .malo nabiksan". Po sv. maši je namreč imenitno klobasaril pred cerkvijo, da naj pridemo 10. oktobra „vsi pavri pavra volit, ne pa orgelpavarja". Vprašamo imenovanega, odkod ima pravico kot uradnik uradno pred cerkvijo politično hujskati? Najbrž se mu ričeta brez kloj more. Naše slovensko katoliško-politično in gospodarsko društvo pa prosimo, da naj vse potrebno proti njemu ukrene. Vovbrjani so od fortšritlihne vlade s plačili že črez glavo obsuti in zatorej zanaprej ne bodo več tako fortšritlih in pa tajčnaceljni, ker nemško-nacijonalci so nam že dosti plačil napravili, celih 65°/q deželnih doklad! Zato pa tudi ne bodo volili za tisti frajpir pa par cigar, katere nam Ve-likovčani ob času volitev plačujejo, nemškega pir-pravarja Sajfrica, ki je „prajar“, pa ne „paver“ in šnops in medene izdeljuje, ampak volili bomo poštenega kmeta z žuljevimi rokami, kateri se že mnogo let bori za slovenske kmetske pravice proti nemškim baronom, dohtarjem, vitezom in milijonarjem. Torej zapišite vsi dne 10. oktobra na svojo glasovnico: Franc Grafenauer, kmet in deželni poslanec na Brdu, Zilska dolina, ker le ta je mož, kakor si ga moremo mi želeti. (Opozarjamo, da se črez to najbolje pritožijo naši volilci sami pri okrajnem glavarstvu. Op. ur.)
Velikovec. Adjunkt pri našej sodniji, dr. R. HSfler, je premeščen v Irdning na Gornje Šta-jarsko, v Velikovec je pa adjunktom imenovan avs-kultant dr. Vid Bouvier.
Grebinj. Tudi pri nas so zborovali bauern-biindlarji dne 17. t. m. Prišli so poslanci Lemež, Metnic, Cernik in Plešivčnik. Predsedoval je malo obiskanemu zboru Tone Kralj o. d. Kernpajs v Grebinju. Uradnik K al h ar iz Celovca je govoril „o lepih starih časih." (Kaj ne, ko so še Slovenci bili tako vnemami, da so Nemce volili ? Op. ur.) P1 e-šivčnik je hvalil nemško-naeijonalce v deželnem zboru, a srdit se je seveda na „klerikalce". Lemež je našim kmetom dobro povedal; ukazal jim je namreč kmeta voliti. No mi Grebinjci bomo g. Lemeža tudi ubogali, volili bomo kmeta Grafenauerja in ne Sajfrica, ki kot mesar tlači kup živine, kot pek pa in pivovarnar tlači kup žita, kot veleposestnik pa tudi nasprotuje kmetom, ker veleposestniki zvišujejo poslom plačo in s tem jemljejo kmetom hlapce in dekle. Ne, Sajfrica gotovo ne bomo volili, ker ni kmet; naš mož je edino le kmet Grafenauer. Hotel se je Lemež tudi na Grafenauerja kregati, pa ni vedel nič reči, nego, da je Grafenauer Slovenec; zaradi tega je pa za nas ravno pravi mož, ker mi kot Slovenci volimo Slovenca! Metnic je priporočal Sajfrica. Sedaj je tudi Sajfric sam nastopil in obečal dobro za nas delovati. Gosp. Sajfric, vi bodete Vaše lepe obljube držali kakor Plešivčnik in drugi taki poslanci, radi tega Vas mi ne volimo. Obljubil je delovati za „mednarodni mir" na Koroškem. Da, tak mir bi pa ugajal Vam, g. Sajfric, in vsem Nemcem, da bi mogli nas Slovence žive pokopati! Cernik je nadalje govoril o državnem zboru, in naš slavni dr. Marušič je hvalil „dobre lastnosti in izkušenost" Sajfricovo. Mi pa poznamo Grafenauerja že predobro iz deželnega zbora ; mi volimo rajši moža, ki je že veliko storil za kmete, o katerem za gotovo vemo, da veliko zna in ve, in da veliko dela, tega mi rajši volimo nego Sajfrica, ki nam vse to šele obeta.
Spodnji Dravograd. Pretečeni teden je prišel neznan človek k nekemu tukajšnjemu gospodu ter mu izročil pismo, rekoč, da ga je njegov gospodar poslal, pri katerem je ravnokar v službo vstopil. V pismu je namreč stalo, naj bi mu posodil in po „potu“ poslal 40 kron, ker jih nujno potrebuje. Pisavo dotičnega gospodarja pa gospod dobro pozna ; pismo se mu je zdelo sumljivo, ker je bila druga pisava, ter je kratkomalo odvrnil, da mu bode sam izročil denar, nakar je tujec odšel. Pismo je gospod takoj poslal k gospodarju ter dobil nato obvestilo, da ga ni doma, ker je na potovanju in da je to le sleparija. Seveda je ta navihanec tudi takoj sprevidel, kake posledice bi mogle vsled tega nastati, ter jo je popihal.
Spodnji Dravograd. Živinski sejem, kateri je bil tukaj na 21. t. m., se je bolje obnesel nego zadnji. Živine se je veliko prignalo. Kupčija je bila živahna; zlasti pitana živina je imela dobro ceno; precej se je je prodalo. Sploh so pa tukajšnji živinski sejmi zmeraj živahni, ker se vsakokrat veliko živine prižene in ker pride vsled zelo ugodne železniške zveze veliko tujih kupcev. Prihodnji, zadnji letošnji živinski sejem bo tukaj 3. novembra t 1.
Sreje pod Št. Jurjem. V nedeljo, dne 17. t. m., smo imeli pri nas precej obširno veselico, katera se je prav dobro obnesla. V čast si moremo šteti, da nas je obiskalo toliko odličnih gostov od blizu in daleč. Posebno nas je veselilo, da smo imeli v naši sredi g. dež. posl. Grafenauerja. Tudi vrli člani beljaškega omizja se niso bali daljnega pota in so nas obiskali. Ponosni smo tudi na to, da so nas obiskali bližnji duhovniki z večjimi spremstvi. Veselica se je pričela s pozdravom gostilničarja. Po pozdravu se je vršila deklamacija, govori in igre, med katerimi so svirali naši vrli tamburaši pod vodstvom g. Podbregarja, kateremu smo dolžni veliko	hvale za	njegov	trud.	Prese-
nečeni smo bili, ko smo gledali igre, kajti vsi igralci so izpolnili svojo vlogo prav izvrstno. V prvi igri moramo	dati res	Mraku	prvo	mesto.
Tudi „cigani“ niso ostali za njim, in igra „Eno uro sodnik" je izpadla prav dobro. Posebno smešen je bil prizor „Piskrar“, ki zasluži posebno pohvalo. K igri „Svoji k svojim" moramo častitati posebno „županu“. Jako zanimivo je slikal gosp. Schiller v svojem govoru stanje slovenskega naroda v prejšnjih časih in sedaj. Posebno se je oziral na šole in vlado, na pravice, katere bi imeli imeti in jih nimamo. — Dragi Slovenci! Videli ste, kako lepo se je vršila naša	veselica.	Da se	vam	je do-
padlo, pa je dokaz to, ker ste prišli v takem ogromnem številu. In prepričani smo, da bodete gotovo prišli zopet radi, če bodete brali zopet vabilo v „Miru", kajti tudi gostilničar, mislim, je storil svojo dolžnost z gostoljubno postrežbo. Eno le pravimo: Več takih veselic, in Koroška je naša! Tamburašem in igralcem pa kličemo:	Le vrlo
naprej ! Živio !
Kotlje. Pogoreli so živinski hlevi „pri kisli vodi“ ali pri „koroškem rimskem vrelcu" (Karntner Romerqueile).
Kotlje. Po noči 18. t. m. je začelo goreti pri Potočniku, a pogasili so še srečno ogenj. Niso ga pa mogli pogasiti v bližnjej gostilni, kjer je ob isti uri začelo goreti. Gostilna, ki spada h kopeli, pogorela je do tal. Bržkone bil je ogenj podjan. Ljudje so se vsi srečno rešili.
Guštanj. („Bauernbund“) je pri nas zboroval 17. t. m. popoldne na pošti. Predsedoval je „kmet“ dr. S kas a. Govorili so Dobernik, Sajfric, Honlinger, Cernik in dr. Herbst. Najprej se je ponujal kot kandidata Sajfric sam, potem jeHon-1 i n g e r (deželni odbornik) zagovarjal ravnanje nemško-nacijonalcev z deželnim denarjem (gospoda imajo malo slabo vest v tem oziru bržkone. Op. ur.). Cernik je zagovarjal politično delovanje nemško-nacijonalne stranke, Dobernik pa je priporočal Sajfric a, kot moža, ki hoče imeti „mir“ med Slovenci in Nemci in se je kregal na Ogre, ter je naglašal, da je treba Avstrijo odtrgati od Ogrske. Priporočal je tudi, naj ostanejo Nemci še naprej v boju proti vladi. Učitelju Pinterju iz Kotelj je obljubil, da bodo Nemci zvišali učiteljem plačo. Dr. Herbst pa je prosil, da se naj kmalu spet zberejo nemško-nacijonalci v Guštanju. Toliko o bauernbundu. — Nas je veselilo, da niso dobili naših kmetov na svoje zborovanje skoraj nič, bili so sami „škrijci“ med seboj. Mi kmetje iz gu-štanjske okolice smo dobri Slovenci in ostanemo; mi volimo Grafenauerja. Upamo, da bode tudi prodrl in na to kličemo: Živio Grafenauer!
Šmarjeta nad Pliberkom. Vse se pogovarja sedaj o prihodnjih volitvah, po vseh časopisih je prav živahno gibanje. Zato pa hočem tudi jaz zapisati par besed. Ravno pred kratkim mi je pravil nek Nemec, da je njegov brat jako zagrizen nasprotnik Slovencev, da je pripomogel, da so letos pri poskušnji na gimnaziji v Celovcu trije slovenski fanti propadli. Dà, dragi kmetje, Nemci pravijo, da so vaši prijatelji. Zares pohvale vredni prijatelji, ki spodrivajo vaše sinove! Vaši mladeniči se trudijo vse leto z učenjem in vi morate plačevati vse potrebščine, ko pa pride tako zaželjeni čas poskušnje, tedaj, tedaj se pa potrudijo vaši sovražniki nemškutarji, da porinejo vašega sina v sramoto, da je trud celega leta zastonj. Ali boste pri prihodnjih volitvah volili s svojimi zavratnimi nasprotniki, kateri dan na dan prežijo, kje bi vam mogli škodovati? Zato pa tudi vi mladeniči storite svojo dolžnost, da bo dne 10. oktobra pokazala naša li-buška občina, da še ne spimo, marveč da še živimo in se borimo za svetinje in blagor našega naroda ! Sramota za vsakega kmeta iz naše občine, kateri ne bo imel zapisauo na glasovnici: Franc Grafenauer, posestnik na Brdu v Zilski doli ni.
Št. Vid pod Juho. Dne 19. oktobra ob 9. zjutraj se bo vršila dražba (licitacija) zapuščine po umrlem g. župniku Štefanu Lasniku v Št. Vidu y Podjunski dolini. Dražbalo se bo pohištvo, živina in poljski pridelki.
Grabštanj. Na šentmatevževo smo pokopali Jožefa Vernika, ki je bil oskrbnik kneza Rosen-berga. Sprevod je bil lep, udeležil se ga je knez sam.
Podravlje. Pred kratkim je pri nas zborovala nčiteljska zveza za gornji Rož. Prisostvoval je indi naš Oraš-Oštinjak in je učiteljem obljubil, da se bode potrudil, da se jim zvišajo plače.
Pečnica. (Železnična proga) je dozidana Jo blaškega jezera. Tam še ni svet od kmetov pokupljen, radi tega še ne bodejo tako hitro delali Naprej. Tudi mostovi bodejo do zime bržkone vsi gotovi od Fužin do nas.
Beljak. K nam je bil prideljen kot okrajni sodnik Vid Viskonti.
Cveteče jabolko. Dobili smo od beljaškega PUjatelja poslan jabolčni cvet s pripombo: „Da ne nùslite, da samo v Celovcu kostanji cveto, pošljem vam iz svojega vrta jabolčen cvet. Drevo je mlado 111 v polnem cvetu."
Beljak. Dne 22. t. m. zjutraj sem šel črez niost proti mestu in videl pri Klembasu sledeči Napis; Verkauf abgetrageuer Kleider. — Prodaja 0oaošene obleke. — Venduta di vestiti vechi. — Ko grem opoldan zopet to pot, vidim, da manjka slo-veuski napis, kateri je bil po pritisku Nemcev Pobarvan tako, da se ga ne zapazi več. Ostal je Nemški iu pa — čujte — laški napis. S tem je ^°pet nemški značaj Beljaka rešen. Slovenci na de-
premišljujte malo o tej stvari in dajte proč ‘ste blažene nemške napise, ki kvarijo vaš slo ven-siji značaj. — Učite se vendar od Nemca, kako ?e varuje materini jezik. Oni nam naš materini Jezik pobijajo, mi njim pa njih jezik ponujamo v cisto slovenskih krajih. Torej proč z nemškimi napisi. Samo slovenski naj bodejo, ker dvojezičnost nas najbolj tepe. Beljak naj pa premišljuje c svojem postopanju in naj Laha preveč ne boža,
. oi^ lahko pride še čas, da se bodejo kesali. Saj Jo že enkrat rekel en Italijan: V dvajsetih letih
bode se dobro poznalo, da bivajo tukaj Italijani. Omenjeno naj je še, da se otvori zdaj v Beljaku zasebna italijanska ljudska šola. Torej začetek je že.
Trebinja pri Beljaku. Dne 18. t. m. je bil pri nas sejem. Prignal se je 1 konj, 10 pitanih volov in 18 volov za vprego, 12 juncev in 11 krav. Ljudi bilo je še precej in kupčija je bila živahna. Kupci so bili prišli iz Žile, Gornje Avstrije in iz Solnograškega.
Čajna. Vodja naše železnične postaje, g. B u k s-kandl, je premeščen v Beljak, k nam pa pride na njegovo mesto g. Kaufman iz Vrat.
Čače. 18. t. m. udaril je pri koritu, ko so konje napajali, nek konj devetletno hčerko Jožefa Mihorja p. d. Cmeliča na sence, da bode težko okrevala. (Dekle je že umrlo. Op. ur.)
čajna. (Ponesrečil) je pri Mihorjevi stavbi zidarski mojster Morandini. Padel je globoko, a ujel se je na spodnjih tramih odra, in je tako ušel smrti.
Št. Pavclj na Žili. Požigalca, ki je našo vas zažgal, so že ujeli orožniki.
Št. Štefan. Pri nas hočejo napraviti vodovod. Stal bo menda 3500 K.
Društveno gibanje.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Med-gorje in okolico priredi dne 8. oktobra t. 1. ob
3.	uri popoldne v Podgradu pri p. d. Matevžu svoj letni občni zbor. Spored: Pozdrav, poročilo, šolski govori, igra: ,,Vaški skopuh", volitev odbora, slučajnosti. Vmes svirajo tamburaši iz Radiš in pojo pevci iz Glinj. K obilni udeležbi vabi odbor.
Dopisi.
Kakšen politik je Dobernig? Pri enem zadnjih shodov (v Guštanju — op. ur.), katerega so vprizoriii Nemci in uemčurji na slovenskih tleh, trdil je Dobernig, da se bo Slovencem na Koroškem samo tedaj dobro godilo, če se bo dobro godilo tudi Nemcem, in zaradi tega — se mora najprej pomagati Nemcem ; zaradi tega menda naj tudi volijo Slovenci — nemškega poslanca. Iz tega se vidi, za kako neumne ima Dobernig nemčurske svoje poslušalce in kako neumni morajo biti vo-lilci, če se pustijo na ta način farbati! Slovenci naj torej najprej pomagajo, da se Nemcem dobro godi! Nemci imajo sedaj svoje šole, svoje uradnike, svoje kmetijsko društvo, svoje podpore, sploh vse, kar le more imeti avstrijski državljan; ker na nemških tleh nimajo zadosti kruha za nemške ljudi, smejo jih pasti celo po slovenski zemlji, in jemati nam kruh, ki je naš. In vendar se Nemcem še vse premalo dobro godi. Zato pa naj slovenski volilci še zanaprej pomagajo Nemcem, da namvzamejo vse, kar je še našega. Mi Slovenci sicer ne vemo če bodemo potem Nemce zadovoljili, to pa vemo, da potem Slovenci ne bodemo mogli biti nezadovoljni, ker jih sploh ne bo več. — Slovenski volilci! Ali res ne razumete, na kak način se nemški poslanci z vami norca delajo? Dajte jim potrebni odgovor in brco! Pri volitvah jim pokažite, da se ne pustite imeti za norce! Ali je kedaj prišel Dobernig — ki v Celovcu niti slovenskih delavcev ne trpi — med Vas? Ali je kedaj vprašal — po Vaših željah? Ne, nikdar! In sedaj pride med Vas in ne ve ničesar drugega, kakor to, da se mora najprej Nemcem dobro goditi! Proč s poslancem — katerega priporočajo taki gospodje! Pridravčan.
Gustanj. (Po koroško se mu pravi „Bauernbund“, po novoslovenščini pa „koroška kmetijska zveza".) Za Seifritza agitira Bauernbund tudi v „Štajercu“. Precej so ga nam poslali. Dobili so ga nekateri tudi na Prevaljah. Poslali so ga na „zaupne“ može. A pri nekaterih „zaupnih“ možeh so se prav zmotili. Kako lepo se bere ta oklic v ^Štajercu"! Pa nekaj se nam, ki imamo bolj trde kmetske glave, čudno zdi. Ti gospodje so se pa ponižali. Slovensko znajo, ko vendar drugače nočejo znati. Naš „bindiš“ jezik torej vendar ni tako neroden, da se ne bi dalo v njem pisati. Vi nas zmeraj učite, da pišemo „novoslovenščino“, da hočemo imeti v šolah „novoslovenščino“, katere noben Korošec ne zastopi. Ja, zakaj pa vi pišete „novosiovenščino“, če je noben Korošec ne zastopi. Ali jo pišete zaradi tega, da bi je naši Korošci ne zastopili in da ne bi brali „Štajerca“ in potem tudi ne bi volili g. Seifritza? To ste pa čudni možje. Če „novoslovenščine“ Korošci ne zastopijo, kako pa bodo zastopili vaš volilni oklic v »Štajercu", ki je tudi pisan v „novoslovenščini“? Kaj ne, vi izdajate volilne oklice v »novoslovenščini", ker je Korošci ne zastopijo in potem tudi ne bodo mogli voliti g. Seifritza? Bravo! Bodite odkritosrčni in nam raje povejte tako: Zoper „novoslovenščino“ se zaradi tega bojujemo, ker vas hočemo osrečiti z
nemščino. Da pa dosežemo svoj namen, nam je za sedaj tudi še »novoslovenščina" dobra, dokler ne postanejo „bindišarji“ popolnoma „fortšritlih“ — sedaj so nekateri že „deutsch gesinnte fort-schrittliche Slovenen". Vidite, če bi tako govorili, bi bili odkritosrčni, tako ste pa hinavci. Tak boj pa ne dela časti nemškemu narodu. — Kako lepo se bere na koncu oklica: Odbor koroške kmetijske zveze! Ja, ko bi bila ta zveza res slovenska, kakor ste lepo prekrstili ime „Bauern-bunda"!!
Guštanj. Volilni shod Bauernbunda, ki se je vršil dne 17. t. m, v gostilni na pošti, je bil popolnoma pokažen. Nekateri Guštanjčani so se sicer grozno trudili iu pridno agitirali za shod, a zastonj. Na shodu je iz Guštanja bilo 6 tržanov. iz Prevalj 6 ljudi pa iz Kotelj 2. Če prištejemo še 6 govornikov, ki jih je Bauernbund poslal, jih je bilo vseh 20. Torej pride na vsakega Guštanjčana en govornik. Bauernbund je torej našim tržanom skazal res visoko čast. Naših kmetov iz okolice ni bilo blizu. Pripravljena sta bila v Guštanju tudi dva orožnika iz Prevalj, ker so se baje bauernbundovci bali, da bi jim bili Slovenci nemir delali. Veste kaj? Take „špase“, kakor je bil shod v Guštanju, pa le sami uganjajte, kakor hočete. Mi smo mirni ljudje in tudi nasprotnikom privoščimo, da imajo včasih kak „špas“. Eden govornik se je izrazil, da na tako slabo obiskanem shodu še nikoli ni govoril. Ko je videl dr. Lemisch, da je slaba, je sukal nekaj časa klobuk v roki, pa jo je po malem potegnil.
Štebenj pri Bekštanju. („Predor skozi Karavanke se podira.) Otvoritev železnice skozi Karavanke bo, kakor znano, šele drugo leto meseca julija, ali pa šele v pozni jeseni. Vzrok temu je, ker so secoli deli predora ponižali. Sedaj te dele predora podirajo in zopet znova gradijo. Tako izborno je vlada preskrbela z laškimi inženirji in delavci za žepe avstrijskih davkoplačevalcev! Z „izbornim“ nadzorstvom so vrženi na to progo novi milijoni in to popolnoma nepotrebno, kajti dolžnost merodajnih krogov bi bila že takoj pričetkom gradbenih del skrbeti za strogo nadzorstvo." — Tako se glasi neko poročilo v „Slovencu“ dne 19. septembra 1905. Tega pa list ne pove, na katerih krajih se predor ponižuje. Neki delavec tukaj, ki je v predoru pri obokanju delal, pripoveduje, da utegne biti vzrok temu slabši kamen, ki so ga lomili in pri obokanju uporabljali. V kamnolomu je bil namreč iz začetka dober in trden kamen in kar je s tem kamnom obokano, bode držalo. Pozneje pa so prišli na plasti slabšega kamna in kar je s tem materijalom obokano, tam je večja nevarnost, posebno na tistih mestih, kjer se ilovica nahaja. Obok v predoru je 7 metrov visok in 9 metrov širok in lahko je misliti, kako strašno velik pritisk mora od zgoraj biti; torej je zelo verjetno, da se pri slabšem materijalu začenja obok zniževati.
Št. Juri na Strmcu. (Naša šola) spada med najstarejše šole na Koroškem. Ko še nikjer ni bilo šole, v Lipi ne, na Domačalih ne, in nikjer ne, so šolarji od Drave in iz Gozdanj, od Vernberga in pa od Dvora hodili v to šolo po 2 uri daleč. Šola je cerkvena lastnina in po sporazumu s šolskimi oblastmi ima poslopje zapasti spet cerkvi, kadar bi šola prenehala. Z našo šolo imamo pa že ves čas največe križe. Noben učitelj ne ostane delj nego eno leto, potem smo pa po pol leta in več brez učitelja. Tako nas hoče Palla prisiliti, da šolski okraj razdelimo in pošiljamo otroke v po-nemčevalnice v DomačaSe in v Lipo. Na Št. Jurju se pa otroci ne ponemčijo dosti, ker je samo en razred in v enorazrednicah mora se bolj slovensko poučevati, če hoče učitelj količkaj malo uspeha imeti. Malo so pa naši učitelji sploh dandanes taki, da jim vsaka služba smrdi, kjer so bolj na samem. (Morda ua takih mestih, kjer ne morejo dosti delovati za Nemce, šulferajn in siidmarka ne „darujeta“ dosti?! Op. ur.) Tako je tudi naš učitelj Marinič že v postu odšel iu od tistega časa je samo v četrtkih in nedeljah šola. Tako pa ne gre več naprej. Kaj pa je z našimi cerkvenimi oblastmi? Ali bi ne šlo, da bi v tem brezšolnem času potegnile šolo nase in se sporazumeli s Ciril-Metodovo družbo, da bi nam ta dala zasebnega učitelja. Mi bi na ta način prišli lepo in po ceni do poštene slovenske šole, kar bi nam roditeljem vsem bilo prav. Pripomnimo, da bi dober, pošten slovenski učitelj rad ostal med nami; ljudstvo je prijazno in jako dobro nasproti učiteljem ; prineso jim kruha, koline, suhega mesa, sadja itd., kar morda nikjer drugje ni. Tudi je lega lepa in zdrava, tako, da se najstarejši ljudje ne spomnijo, da bi bila naša šola kdaj zaradi kake bolezni zaprta, med tem ko to drugje pri nas nikakor ni redko.
Listnica uredništva.
Krajni šolski svet na Dholici. Vaš popravek ne zadostuje postavnim določbam in roma tedaj v — koš!
Pristno štajarsko vino
in prav sladki vinski mošt razpošilja po najnižji ceni D. To m bah, Ptuj (Štajarsko).
Posestvo,
ki obsega 10 oralov njiv, travnikov in gozda, je na prodaj vsled smrti posestnika. Pismena oglasila sprejme upravništvo »Mira".
Novo zidana kajža,
ki ima 3 izbe, 2 hrama, kuhinjo, 5 birnov posojanja, senožeti za 25 voz send, sadni vrt okolu hiše, 3 orale gozda in leži ob glavni cesti, se prodà za 7000 kron. Več pove Jožef Dragašnik, p. d. Prajsel, vCrnčičah na Dholici, pošta Poreče ob Vrbskem jezeru, železniška postajica Dešenče (Toschling). Koroška.
Služba inežnarja in organista
se oddà v Št. Tomažu. Zelo prostorno stanovanje z vrtom, 6 birnov posetve, l1^ b. travnika; dohodkov stalnih 208 kron, štolnina in postranski zaslužek posebej. Več pove župnijski urad v Št. Tomažu pri Celovcu, pošta Pischeldorf.
Apno '^f
1. vrste, 100 odstotno, v velikih kosih, se dobiva pri podpisanih na vagone ali vozove, voznine prosto do gradbenega prostora, po najnižjih cenah ob vsakem času.
Kuharica želi dobiti službo v kakem župnišču. Oglasila prosi pod „51. D.“ poštno-ležeče, Celovec.	
	j Vzgojite za Mlioe (Internat) čč. šolskih sester v .Narodni šoli' družbe sv. Cirila in Metoda v Velikovcu se priporoča p. n. slovenskim staršem. V hiši je štirirazredna ljudska šola; poseben ozir se jemlje na pouk v ženskih 1 ročnih delih. Šolsko leto se začne dné 15. oktobra 1.1. 1 Plačila 16 kron mesečno. Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. I šolskim sestram v Velikovcu na Koroškem.
...	.		 N Svoji k svojim! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko zavarovalno zadrugo „CROATIA“ pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta ZAGREBA. Ista zavaruje na Štajarskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po n a j n i ž j i h cenah. Vsa pojasnila daje: Podružnica „CROATIE“ v Trstu. Zastopniki se iščejo po vseh večjih krajih Kranjske, Šta-^	jarske in Koroške.	
	
Dobri in pridni KS" hlapci se takoj sprejmejo na posestvu „Stefanshof“ v Blatu pri Pliberku. Plača 15 do 20 kron, po uporabnosti.	Mizarskega pomočnika in ucenea sprejme takoj Janez Srebotnik, mizarski mojster v Libeličah (Leifling), Koroško.
	CVIČEK lepo svetlordeč, liter po 23 in 25 kr. ima na prodaj vinska zadruga v I.eskoveu pri Krškem, postaja Videm-Krško. Pišite kar g. kaplana Fr. Vrhovcu v Leskovcu.
Na prodaj je po ceni majhno posestvo, hiš. št. 2 v Spodnjih Prebij ah pri Kotmari-vasi, 6 oralov sveta, v solnčni legi, razgled v Rožno dolino ; poslopje je dobro ohranjeno, veliko sadja, presta paša itd. Vpraša naj se pri posestniku.	
Ant. Schmauzer, Ign. Teyrowsky,
Annabriicke.	Galicija.
Železniška postaja Grabštanj.
Natomi brinjevec,
e noli terske steklenice po S kroni 50 vinarjev razpošilja France Fustotnik, žganje-kuhar in posestnik v Blagovici, pošta Lukovica na Kranjskem.
Tiskarna družbe sv. Mohorja
se vljudno priporoča za natiskovanje vizitnic, pismenih zavitkov itd. po najnižjih cenah.
Absolutno zajamčeno
" pristno mašno vino
priporočal je ljubljanski knezoškofijski ordinarijat vč. duhovščini za nakup pri kmetijskem društvu (zadrugi) v Vipavi zato, ker je pod strogim nadzorstvom župnika-dekana v Vipavi. — Razpošilja se od 56 litrov naprej. Starega vina nimamo več na razpolaganje. Napravili pa smo novega veliko možino izvrstne kvalitete : belo po 40 do 50 kron za 100 litrov loko kolodvor Po-stojua. — Vino je jako milega okusa, ker je napravljeno po novem francoskem načinu. — Večje množine se zaračuuijo nekoliko ceneje. — V zalogi so tudi finejša sortirana vina, kakor kraljevina po 60 K, pinela po 55 K, beli burgundec in laški rizling po 60 K ter stara buteljska vina, renski rizling in beli burgundec.
0 Na debelo.
Trgovina z železnino ,,MERKUR44
P. Majdič
Celje
Vil drobno.
priporoča svojo bogato zalogo peči, štedilnikov, zlitih in ba-krenili kotlov, kakor kotlov za žganje kuhati, razne kuhinjske posode, nadalje poljedelskih strojev, posebno čistilnic in slamoreznic itd.
- |Lepa izbira nagrobnih križev in svetilk
V zalogi so nepremočljive vozne plahte in po IlS^iSlKS krivala za komate.
Proti ognju in vlomu varnostne blagajne.
Vinske in sadne stiskalnice
z dvojnim stiskalom „Herkules“ za ročno obrat.
stiskalnice
za velik pritisek in velike uspehe.
Milne za sadje In grozdje. Obfralniki.
Povsem urejene mestarne, stalne in za prevažanje. Stiskalnice za pridelovanje sadnih in jagodnih sokov. ^ Sušilnice za sadje in zelenjad, sadni lupilniki in rezalniki. Samodelujoče patentovane nosne in vozne brizgalnice za vinograde, sadje, drevesa, hmelj, grenkuljico „Syphonia“. Pluge za vinograde
izdelujejo in prodajajo z garancijo kot posebnost v najnovejši sestavi
—Pii. Majfartk & Cotnp. ;
tovarne poljedelskih strojev, livarne in parne kovarne. I&tBiisij, II./l, Taborstrasse št. 71.
Odlikovani z nad 550 zlatimi, srebrnimi kolajnami itd.
HKg* Obširni ceniki sastonj. — Zastopniki in prekupci se iščejo. "Sax
S
Zahtevajte pri nakupu
Varstvena znamka.
chicht-ovo štedilno milo

■ I.. ..n	SS z znamko „jelen“.
Ono je	zajamčeno čisto	in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares zajamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi Tinhivn on dobro, da bo imel vsak komad ime „SCH1CHT“ in varstveno znamko „iELEN“. UUUlVd M
povsod !

J
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Akcijski kapital K 3,000.000.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Prodaja srečk proti mesečnim odplačilom. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Kolodvorska cesta št. 27.
Zamenjava in eskomptnje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti knrzni izgubi.
Vinkuluje In devinkuluje vojaške ženitnlnske kavcije.
Eskompt in inkaso menic. — Borzna naročila. '
Centrala v Ljubljani. — Podružnica v Spljetu. Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dné vloge do dné vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Josip Stergar. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.