KflECK ^__J ..... DOflOLJUBOVA PRILOGA za mši GOSPODARJE GOSPODINJE iN DEKLEIft EIy Stev. 3. V Ljubljani, dne a. marca 1911. Leto III. Glavne določbe stavbnega reda. ii. Pričetek stavbe. Kadar hoče gospodar kako poslopje podreti, ali novo zidati začeti, za katero je treba privolitve, mora to 48 ur preje stavbni oblasti naznaniti ustno ali pismeno. Na stavbah, ki sc delajo na javnih prehodih, morajo biti svarilna znamenja. Kadar ho pušča gradivo čez noč na planem, sc morajo tik njega postaviti goreče svetilke, kolikor jih je treba. Stavbno gradivo polagati na ceste, nanje zmetavati posek, gasiti apno, delati malto, sc sme ie z dovoljenjem oblasti. Stavbno gradivo. Gospodar in zidarski mojster sta odgovorna skupno za to, da sc bo za stavbo rabilo samo dobro in trpežno gradivo, ki jc prikladno za dotično stavbo. Zidna opeka. Pravilna mera za njo jo 29 cm dolgosti, 14 cm širokosti in 6-inpol cm debelosti; to jc opeka za zid. Pri opeki za obokanje, tlak, streho in olepšave so dopuščene vsakovrstne more. Zidna debelost. Ta sc ima v načrtu na svetoval i in pri komisijskem ogledu presoditi. Posebno ima tudi komisija prosojevati, kadar so namerava zidati > i ngače, kakor jc bilo do sedaj v navadi. Splošno mora imeti zunanji zid 00 cm debelosti, ako se zida s kamenjem in 45 cm, ako sc zida z opeko. To mero mora po postavnem predpisu imeti neometan zid. Z vsakim nadstropjem navzdol mora jo biti glavni zidovi za 7 in pol do 15 cm močnejši. Čo pa so zidovi zdolej za celili 15 cm močnejši, tedaj smejo biti skozi dve nadstropji enako močni. Zid v temelju v zemlji mora biti 15 cm močnejši, kakor zid od tal naprej. Zidovje, katero moči tekoča voda, mora biti iz obdelanega kamna in vezano s cementom. Prezidi smejo biti 1(! cm močni, ako sc delajo iz opeke. Poslopje odločeno za Blanovanja ne sine imeti več kakor šti- ri nadstropja. Sobe morajo biti visoke 3 m 20 cm če so obokane, ako pa imajo raven strop, morajo biti visoke vsaj 3 m. Tla. V vseh pritličnih sobah morajo biti sobna tla najmanj 32 cm višja, kakor je zunanji svet. Tla pod tem ni-vclom se smejo narediti lc, če so popolnoma suha, svetla in zračna. Tla pri ognjiščih morajo biti vsaj 1 m 30 cm okoli ognjišča proti ognju varna, ali 70 cm če je ognjišče železno. Vhodi ali line iz kuhinje v hleve ali druge gospodarske prostore so brezpogojno prepovedani. Stopnjice morajo biti najmanj 1 m 30 cm široke in morajo imeti na prostih mestih vsaj 1 m visok držaj. Posamezne stopnjice ne smejo biti pod 26 cm široke in no čez 18 cm visoke. Stropovi se smejo delati vsake vrste, da so le dovelj trdni in varni proti ognju. Leseni stropovi so dovoljeni, vendar mora med njimi in med zgornjimi blazinami biti toliko nasipa, da ogenj ne pride skozi. Tramovje, ki nosi streho, ne sme biti nikdar v stropu. Hlevi, svisli in skladišča morajo dobiti strop, ki je zgoraj in spodaj ognja varen. Višina hlevov ne sme biti izpod 2 m 50 cm. Hlevi morajo imeti duške in taka tla, da se gnojnica popolnoma odpelje. Dimniki. Zanje velja določba, da morajo bili njih zidane stene najmanj 16 cm močne in morajo biti v podstrešju tudi na zunanji strani ometani. Ostro prepovedano je, dimnike postavljati na tramove ali vanje vzidavati les. Dimniki, po katerih lazi dimnikar, morajo meriti 50 cm na kvadrat, ozki dimniki pa najmanj 16 cm notranje svetlobe. Vrh strehe naj se izpeljejo vsaj 1 m 30 cm čez streho. Lesene stavbe so splošno prepovedane. V brano zidati jc dovoljeno le tam, kjer bi bila kaka stena mecl dvema drugima proti ognju varnima stenama in mora biti z obeh strani dobro ometana. Streha je lahko iz opeke, skale (škrila) ali iz kovine, ali iz kakega drugega materijala, če ga je politična oblast potrdila, da je varen proti ognju. Kadar je na strehah treba večjih poprav, pa je strešni stol dosti močan, tedaj mora oblast delati na to, da se poslopje pokrije z nezgorljivim materi-jalom. Čez vse poslopje morajo biti v podstrešju tla, ki so varna proti ognju. Olajšave pri stavbah. Za pritlične stavbe brez obokanih stropov se smejo rabiti na deželi obrtniki, pooblaščeni po obrtnem redu in ni treba predlagati nivelnih načrtov in postavljati stavi-telja. Za zid se sme rabiti tudi nežgana opeka, vendar še lc v višini 1 m od tal. Visokost sob za stanovanje se sme znižati na 2 m 50 cm. — Stopnjice smejo moriti le en meter in biti lesene. Stranišča se smejo napraviti tudi zunaj poslopja. Kaj je storiti, ko jo stavba končana? Najprej je treba okoli poslopja svet zasuti, odpeljati ostali materija], sploh vse popraviti, kar se je pri zidanju prenarediio. Na novo sezidana poslopja in hlevi sc ne smejo rabiti, dokler jih ni na prošnjo gospodarja stavbena oblast ogledala in za porabo potrdila. Stavbena oblast (občina) ima dolžnost nadzorovati že obstoječa poslopja. Ako so stavbe v slabem stanj lora ukazati, da se izpraznijo in zapuste. P. Umna preloreja. Večina naših posestnikov dobi gotovo največ dohodkov od prodanih prešičev. Najhitreje se redči, vse jedo in meso jc najdražje izmed vseh domačih živali. Začeli smo napredovati v tej najvažnejši stroki gospodarstva, toda cilja še nismo dosegli. Še enkrat toliko bi naši kmetje gotovo lahko dobili od prešičoreje. Priobčujemo torej najnovejše in najboljše izkušnje v tej smeri našim gospodarjem v poduk in spodbudo. Za dobro prešičorejo je potreben dober svinjak. Da je veliko ležeče na osebi, ki jih opravlja, je samo ob sebi umevno. Kdor nima veselja do živali in ne skrbi za uspeh, ne bo nič naredil. V mnogih hišah se čudijo, da jim prešiči ne uspevajo, da ne jedo radi in imajo razne napake, če so prešiči zdravi in dobre pasme, je navadno vselej lastna zanikrnost kriva nesreč. Prešiči morajo imeti toplo ležišče in dober zrak. Na tla se navadno deva umetni beton, vrh katerega pridejo deske. Se boljša je opeka za peči. Zaradi zračenja se delajo v zidanih svinjakih na stenah pod stropom luknje, kar ne zadostuje. Odprtina mora hiti tudi v stropu. Naši gospodarji so kmalu opazili, da prešiči v zidanih svinjakih ne uspevajo posebno. Mislili so, da je vzrok v zidanih svinjakih. Zdaj vemo, da to ni res. Zidani svinjaki so /.a zimo neobhodno potrebni. Nobeden pameten gospodar ne bo zdaj naprav-ljal lesenih svinjakov, ko ne more v takem svinjaku imeti plemenskih svinj. Toda potrebno je, da se poskrbi v zidanih svinjakih za zadostno zračenje. Vleči črez prešiče ne smo, zraka pa mora biti zadosti. Opazili so tudi, da so prešiči večkrat kljub dobremu zračenju kašljali. Slabi zrak — dušik — je težak in se zbira na tleh. Ventilacija, to je priprava za zračenje, je zgoraj, kamor slab zrak ne pride, in dušik ostane v hlevu. Napravili so torej od stropa — lahko kar ob steni — zračne cevi 1 meter od tal. Slab zrak je odhajal, prešiči so bili zdravi. Poskusite ! Da so prešiči zdravi in dobro rastejo, mora biti plemenska svinja čvrsta. Če se bolehni poležejo, jim vsa poznejša umetnost ne bo veliko pomagala. Svinje bodo pa zdrave, če bodo imele dobro oskrbo in dobro hrano. Najboljši pripomoček v tu namen je paša po travi ali deteljišču. Tam se najcenejše prekrmijo in ostanejo najbolj pri zdravju. Kjer ni mogoče pasti, naj se napravi tekališče, ki je seveda nepotrebno, če morejo prešiči na njive in pašnike, če se pa napravi tekališče, mora biti 3—ikrat tako veliko, kakor so svinjaki. Videl sem ograde ali bolj prav gnojišča in gnojne jame, kjer sc je prošičem udiralo skoro do kolena. Koliko boljše bi bilo, ko bi jih nikdar v take okuževalniee ne spustili! — Tekališče moraš večkrat na leto očistiti blata in navoziti novega peska in prsti, da morejo prešiči riti po njem. Tako si sami dobijo potrebna zdravila za rast in dober tek. Klajno apno postane nepotrebno. Na vsak način morajo biti plemenski prešiči vsak dan 3—4 ure na prostem, kjer ne smejo le ležati, ampak se morajo gibati. Saj je pri človeku ravno isto. Kdor vedno le notri čepi, gotovo nc bo posebno zdrav. Čim bolj sc giblje na prostem, boljše se pretaka 10' kri i>o žilah, kosti se utrdijo, vse telo je zdravo. Gibanje na prostem je obenem najboljše zdravilo za razne bolezni in težko prebavljanjc. Večkrat se sliši, da nc sme hiti plemenska svinja predebela. Krmijo torej le redko in brez obloje. Pujski od takih svinj so revni in mršavi, da jih je prav žalostno pogledati. Res ni treba svinje pitati. Čc se pa svinja giblje, nc bo zlepa krma pretočna. Vsa nepotrebna in škodljiva mast se zgubi pri gibanju. Le dobro krinljenc svinje bodo imele lepe mladiče. Ker imajo močne kosti in so gibčne, bodo gotovo na male pujse še bolj pazile, kakor druge, veliko lažje, ki so vedno v hlevu. Če prešiček zacvili, se taka svinja precej vzdigne, ker je vajena gibanja. Mali trud izpuščanja na prosto, se pri mladičih obilo povrne. Če so mladiči krepki, se tudi sami kmalo navadijo paziti na vsako nevarnost in se umakniti po-hojenja in poležanja. Primeri se, da noče doječa svinja ali mali prešički jesti. Tudi zoper to bolezen je najboljši pripomoček gibanje na prostem. Če morajo biti noseče svinje dobro krinljenc, je to za doječe še bolj potrebno, da dobijo mladiči zadosti mleka. Najboljša hrana za obakrat so dobri pšenični otrobi, kakor sploh vsi otrobi, le rženi ne. Mleko in mast posebno povspešuje ječmen, ki se naj kar surov, malo zdrobljen poklada. Dobra krma je tudi turščica. Pri nas se splošno misli, da je turšiea le za pitanje, kar je seveda napačno. Če vživajo ljudje stari in mladi, debeli in suhi turšič-ne žgance in luršični kruh, potem je turšiea dobra za male prešičke in doječe svinje, seveda le v pravi meri. Gotovo si zapazil, kako gre meso iz doječe svinje. Daj ji torej precej turšice, na bo bolj obstala. Za mlečnost so pšenični otrobi seveda boljši. Izmed prstnine je najboljši krompir; tudi pesa sc jim dobro prileze. Posebno ugodna za zdravje je mlada detelja ali mlada trava dobrih travnikov. Ne priporoča se pa krmljenje doječih svinj z raznimi tropinami, ki od drugod pridejo, ker znajo biti notri tudi škodljive snovi. Pri navadnih plemenskih prešičih sc tudi take tropine prav dobro rabijo. Umni prešičere jci so splošno upc-ljali gosto trdo krmo. Pesno in zeljno perje jim dajo nekuhano, krompir, peso, korenje in repo izparjeno, toda gosto brez vode, ne kakor nekako župo. Tako prisilijo prešičke, ki sc na tako krmljenje hitro navadijo, da vse bolj prežvečijo in poslinijo. Čez pol ure se jim da piti, kolikor hočejo. Prešič bo popil toliko vode, kolikor je potrebuje in ne bo z vodo spravil družili redilnih snovi iz želodca naprej. Pri ljudeh je ravno isto. Ko bi vživali vedno prav redek močnik, kašo, ki v vodi plava, brez kruha, brez žgancev, brez vsake goste hrane, bi sc kmalu naveličali. Če bi gospodinja hotela vse jedi v taki župi prinesti na mizo, bi ji kmalo vsi ušli. Pekli bi, da se ji meša. Prav tak' je tudi liri prašiču. Le poskusi nekaj časa, pa boš videl, koliko boljše se na ta način krma porabi. Zadostuje, če napraviš mešto, kakor se napravlja za pitanje prešičev. Čez pol ure se prilij. vode, ali če imaš sirotko ali posneta mleko za pijačo. Mladi prešički naj bodo prva dva tedna v koči pri materi, kjer se pri njej grejejo in dobijo mleka, kadar je trebi V tretjem tednu se spustijo lahko na prosto, kjer naj ostanejo vsaki dan ti i do štiri ure. Videl boš, kako rijejo |m tleh in skačejo, da je veselje, s tem dobijo zdrave ude, močne kosti in dobr i kri. Mraz jim dosti ne škoduje. Se pn-zimi naj gredo ven, najboljše ob solin nih dneh kmalo popoldne. Varovali jiii pa treba pred burjo in dežjem. Ze v četrtem tednu iščejo zdravi pujsi sami hrane. Napravi jim mali oddelek, če nimaš že posebnega svinjačk i v ta namen, kamor gredo skozi mab odprtino le prešički. Ko bi stara mogla tja, bi jim vse sama pojedla. Začni jim pokladati zdrobljeni ječmen, oves ali ajdo. Potem jim postavi notri posel no korito, ločeno od prostora za ječmen, in jim daj posnetega mleka, ki p ne sme biti skisano. Kislo mleko pos zroči večkrat grižo. Kmalo primešaš lahko nekolik > zmci k; inega krompirja. Če pa dene-preveč krompirja, je tudi nevarno, da dobijo grižo. Če jo res imajo, se m-sme več krompir krmiti, dokler nu ozdravijo. Pujski hočejo večkrat gnojnico piti. Ljudje mislijo, da je to še dobro znamenju. V resnici jc; le znamenje prav bolezni. Prešičku manjka v hrani po trobilih soli. Gnojnice nikakor ne siucio piti. Daj mu zadosti prsti iz bolj skalnih tal, blata ali koščeke oglja. Pazi tudi na krmo svinje, lvisloba se sun dati svinji le v malih množinah zaradi prehavljanja. Drugače jc boljše, da in-dobi kisle repe. Da je največja snaga v koritih potrebna, je samo oh sebi umevno. V nekaterih krajih imajo navado, tla odstavijo prešičke žc; v petem tednu, splošno so pri svinji do osmega tedna. Materino mleko je najboljša hrana in najboljše zdravilo. Pri zavednih pre-šičerejcih pustijo prešičke pij svinii cele tri mesece. Materino mleko se ne da z nobeno drugo rečjo nadomestili. Dokazalo se je tudi, da so prešiči. ki so bili prav dolgo pri svinji ter vsaki dan na prostem i>o nekaj ur, najboii utrjeni zoper rdečico in razne kužie' bolezni. Takim prešičkom ni treba no-benkrat dajati neposnetega mleka. Malo ječmena, posneto mleko in navadna krma zadostuje popolno za lepo rasi. Ko so prešiči stari šest mesecev, sc začne s pravim pitanjem, če se prodajo za meso. Čc se pa hoče imeti prav debele živali, sc začne pitanje v devetem ali desetem mesecu. Ko pozimi večkrat krme primanjkuje, stradajo večkrat tudi prešiči. Če nimajo zadosl-nc hrane, je pri njih lc zguba. Boljše, Ce jih prej prodaš. Kadar so pa zreli za dobelcnjc, se pa ne sme prav nič odlašati. čas je zlato in vsako nepotrebno krmljenje ali odlašanje le zapravljanje. Sponeslo se je najbolj trikratno krmljenje na dan, ki sc mora izvršiti vedno ob istem času. Pri pitanju se naj gleda, da nc bodo imeli prešiči preveč nemira in motenja. Stehtaj jih večkrat, tla veš, kaj si dosegel. Če nimaš teht-nCe, jih zineri čez pas. Pedi so nezanesljive, včasih je večja, včasih manjša, meter pa ostane vedno ncizpre-menjen. Delaj s tem in določi večkrat mero, da sam spoznaš, koliko si priredil. Toplota naj bo v svinjaku 12 do 15 stopinj Celzija. Če je bolj vroče, se prešiči potijo, če je mrzlejše, porabijo za loploto hrano. Oh obeli slučajih je gospodar na škodi. Krma sc daje poleti mlačna ali mrzla, pozimi malo topla, da so prešiči ogrejejo. Na tisoče imamo šo vedno prešičev, ki so jili brezvestno dekle izparile. S tako živaljo ne boš imel dosti veselja. Steno v svinjakih naj se z apnonim heležem vsaj dvakrat nadeto prevločc-jo. Belož zamori razno glivice in napravi prešičem svetlo stanovanje. Če kupiš plemenske živali od istega gospodarja se moraš prepričali, če nista prešičok in svinja i/, istega gnezda ali mod seboj v sorodu. Na to so šo zdaj vi Ii' o premnlo pazi Kuniš eno ali dve svinjici od istega gospodarja, ko se gotovo ve. da so vso od istega mrjasca. Zarod teh živali bo imel brez dvoma znatne hibe. Najboljše, da sc vzame za plemensko postaje svinjice od enega gospodarja in mrjaščka zopet drugod. Gotovo jo tudi, dfi 110 sme v istem kraju ostati dragocen mrjasec dalj kakor eno leto. Gospodarji bi bili drugače prisiljeni malo svinjice, ki so od istega mrjasca, zopet k njemu pripeljati, kar bi bilo z cd o napačno. Res je pa tudi, da so dobri večletni mrjasci zelo potrebni za povzdigo prešičereje. Ne l>o šlo drugače, kakor z menjavo med posameznimi zadrugami in postajami. Podpora se dobi za mrjasca, ki ostane eno leto v kraju. Čez leto se domeni postaja ali zadruga z drugo, ki pošlje tje svojega, ti pa vrnejo svojega. Razliko v teži bi lahko poravnali. Tako bi ostali dobri mrjasci po več let v največjo korist prešičereje. Prevozne stroške lii gotovo deželni odboi rad poravnal, ker bi bili veliko manjši, kakor nakup novih. Posestniki mrjascev seveda 110 bodo s tem posebno zadovoljni, če ni veliko število svinj v okraju. Lahko bi pa zadruga ali občina dala v ta potrebni namen še posebno podporo. Trpežnosi lesa. Izmed vseh stanov porabi kmet največ lesa. Za poslopja, kurjavo in orodje se les vedno potrebuje. Da ne bo po nepotrebnem tratil svojih zakladov, mora vsak gospodar vedeti, kako trpežen je les in kako se more trpež-nost pomnožiti. Najnovejše poizkuse in iznajdbe popisuje profesor Šreder, ki bodo tudi naše ljudi zanimali. Čista in popolno suha lesna nit bi morala na tisočletja trpeti. Ker so pa navadnemu lesu primešane razne druge snovi, kakor beljakovine, gumi, škrob in druge, zato se more les od raznih škodljivcev tudi poškodovati. Trpežnost lesa je v prvi vrsti odvisna od kraja, kjer se nahaja. V mokri, peščeni ali ilovnati zemlji se los prav dobro drži, slabše v suhi peščeni, najslabše pa v apneni. Veliko lesa sc porabi za stavbe. Smreke dajo najboljši les za poslopja, če so zrastle v visokih gorskih krajih, slabšega v ravni ali nizki legi, kjer sicer lopo in hitro rastejo, toda les nima trpežnost i. Pri hrastu nima lega skoro nobenega vpliva. Splošno se more trditi, da jc težji les navadno tepožnejši. Do zadnjega časa so vedno učili, da je veliko ležeče na času, kdaj se les poseka. Meseca decembra, ko se sok ustavi, je najboljši les, januarja še dober, pozneje slab, najmanj vreden pa spomladi. V nasprotju s temi poizkusi so naši hribovci in planinci les vedno le spomladi sekali, ga oniajli in potem suhega pozimi na saneh domu spravili. Los jc bil vodno prav dober in trpežen. Najnovejši poizkusi v Taran-dru so jim prav dali. Popolno dognano je, da je za trpežnost lesa vsak čas dober, če se le s posekanim drevjem prav ravna. Dokazali so nasprotno, da zimski les, ki jc napolnjen s škrobom, razne žuželke še lažje končajo. Mnogo toga škroba odteče, če se les poleti poseka. Neresnično jc tudi, da razne glive manj škodujejo zimskemu lesu, kakor poletnemu. Vse je odvisno od ravnanja z posekanim lesom. Če ga pustiš na mestu kar v lubju, se seveda zelo pokvari. Posebno javorjev 111 brezov, pa tudi bukov in jesenov los se vsled te malomarnosti zelo pokvari. Če se skorja ali lubje z drevesa spravi ali les razseka, 11111 prav nič ne škoduje, če je tudi spomladi posekan. Tudi zimski les, ki sc šele spomladi iz gozda spravi, sc mora omajti, drugače ga razni hrošči lahko zelo poškodujejo. Le bukov les, ki je poleti posekan, je za proge in železniške švelarje gotovo slabši. Če torej sekaš les spomladi, moraš gledati, da ga dobro omajiš in na pravem kraju posušiš. Les je najbolj trpežen, če je vedno na suhem ali vedno na mokrem. Če jc pa le en čas na suhem in potem na mokrem, je to vselej slabo. Navadno jc težji les trpežnojši. Vendar se mehki les na suhem zelo dolgo drži, ko nasprotno hraščina v zaduhlih prostorih prav hitro opeša. Večkrat so dobili iz rek les, ki je bil žc tisočletja v vodi. Voda mu je vzela vse druge snovi, les je postal še bolj trden. Zgled tega imamo na Benetkah, ki žc čez 1000 let sto- jijo na kraških hrastih. Tudi mecescn, bor in topol se držijo zelo dolgo pod vodo. Po učenjaku Wildu se drži- hrast na prostem izpostavljen vsem vremenskim nezgodam 100 let, vedno na suhem in pod streho 300—350 let, vedno pod vodo tisočletja. Mecesen na prostem 40—85 let; bor na prostem 40—85 let, vedno na suhem 120—200 let, vedno pod vodo 250—400 let; smreka na pro-stem 40—70 let, vedno na suhem 120 do 200, pod vodo 250—400 let; jesen na prostem 15—64 let, pod vodo tisočletja, na suhem 300—800 let; bukev na pro-stem 10—60 let, pod vodo tisočletja, na suhem 300—800 let; vrba na prostem 30 let, jagnje in topol na prostem 14 do 20 let, breza 15—40 let, lipa in zadnje navedene vrste pod vodo 250—400 let, na suhem 120—400 let. — Železniški švelarji trpijo: hrastovi 14—16 let, meccsnovi 9—10 let, borovi 7—8 let, smrekovi in jelkovi 4—5 let, bukovi dve in pol do tri leta. Kadar je les le napol suh ali se vedno menja suša z močo, rastejo glive, les začne hitro gniti. V takih razmerah trpi bor do 20, hrast do 50 let. Najhitreje se zdelajo zunanja vrata, oziroma obod, ki je v zemlji. Tudi pri kozolcih se vidi, kako hitro segnije najboljši les, če ni s posebnimi pripomočki utrjen. Če je les zaprt v zadulilem prostoru, da nima dostopa ne zrak ne svetloba, gnije vsak les veliko hitreje. Tudi vlaga in toplina pospešujeti razne glive, ki les kmalu končajo. V kleteh pod zemljo, v premogokopih, rudnikih in pivovarnah ne obstane nobeden les posebno dolgo. Pri pohišju se pogosto opazi, da ga je razni mrčes zelo končal in razjedel. Najmanj morejo razni hrošči škodovati dobremu hrastovemu lesu, če je le iz jedra, ne iz črnin. Tudi smreka, jelka in druga drevesa, ki imajo veliko smole, so zelo trpežna. Les, ki ni popolno suh, se ne sme rabiti za stavbe in strope, če se zazida. Vsak ve, da tak les prav kmalu segnije. Splošno se lahko reče, da trpi dolgo časa hrastov les, ki je bolj na toplem in na prostem svetu zrastel, potem mecesnov, borov in akacijin les. Prav trpežen je tudi kostanjev in jelov, če se rabi v suhem prostoru. Smreka trpi dolgo na suhem, če ima veliko smole. Isto je z jesenom. Da bo les trpežen, mora biti do-rašen. Za bolj važno in potrebno po-hišje ali stavbe se ne jemlje mlad les. Sok mora iz posekanega drevesa popolno izteči. Izračunali so, da se deska, debela 2 in pol centimetra štirikrat prej posuši, kakor debela 10 centimetrov, ali dvajsetkrat prej kakor tram, debel 25 centimetrov. Hrast se mora sušiti 2 do 5 let, ves drugi les 1 do 4 leta. Zato se pomnoži trpežnost lesa z im-pregniranjem. Namaže se z raznimi olji, s karbolinejem ali drugimi sredstvi. Če se zabije v zemljo, kakor na- 11' vadno pri kozolcih, je dobiH), čc so spodnji konec, kar ga ie \ zemlji, dobro ožge. Pri nas so največ losa porabi za kurjavo. N' zadnjih lotili jo zadrega za potrebni los tudi na kmetih vedno večja. Drv primanjkuje povsod. Ker imamo toliko gozda v deželi, jo toga krivo le slabo gospodarstvo. Skoro nikjer nimajo skozi celo loto suhih drv. Navadno gre gospodar šele takrat sekat, kadar vsega zmanjka. Iz gozda pod sekiro in drva precej po klanju v poč. Izračunali so, da tla neposušen los 1") dolov topline, če ima še 30 odstotkov vode že 22 delov, popolno suh pa 35 delov ali enot topline. Suhi los zaleže torej še enkrat toliko pri kurjavi, kakor neposušen. Gospodarji, ki bi napravili les žo loto prod porabo, bi ga šo več kakor enkrat manj porabili. Pri vsakem gospodarju so le v enem letu na ta način zapravi najmanj za 100 K lesa. Vsa izguba našega gospodarstva pride zaradi te lenobe v enem lotu na milijone. Dozdaj šo nismo tako bogati, da bi mogli tako zapravljati. Ženske se tudi ne bi mudilo toliko časa s kuho in bi no imele zaradi dima vedno objokanih oči. ko bi bila vedno suha drva na razpolago. Pri kurjavi jo veliko odvisno, čo je le> na drobno razklan. Ako hočeš imeti kmalu veliko vročino, kakor pri kuhanju, moraš los prav na drobno razklati. Isto je za kruhovo peč. Čc naj pa celi dan po malem gori, kakor v sobi, so boljša debela drva. Za kurjavo je los, ki je bil poleti posekan, boljši kakor zimski, ker sc boljše posuši. Prav slab za kurjavo jc les, ki je bil dolgo v vodi. Lahka drevesa imajo večji plamen, težki les manjši plamen, toda 20 do 30 odstotkov več toplino. Za kurjavo je najboljši bukov, brezov in akacijev les, tudi borov los, če ima dosti smole, dober jesenov, mocosnov, sreden hrastov, smrekov ali jelov, malovreden lipov, jagnje ali slab hrast. Lotos 3. januarja so prišli popoldne okoli G. ure v župnijsko pisarno tovarniškega mesta Dziedic ob šlesko-gališki meji roparji k župniku Maco-šku in zahtevali od njega ključe župnijsko blagajne. Moral jih je izročiti. Pobrali so okoli 3000 kron, medtem okoli 300 K župnikove lastnine. Ko so vso pobrali, ustreli eden župnika z revolverjem v vrat. drugi so so groznemu činu prav satansko smejali. 9. januarja je župnik izdihnil v 44. letu. Bil je prvi župnik novoustanovljene župnijo. Meseca januarja se jo priplazil skrivaj zvečer tat v župnišČe na Prim-skovem, kjer je ravno poprej dobil jesti, da si je mogel vse ogledati. Spal je ponoči v kleti, zakril sc z vrečami in si privoščil vino. Drugi dan je med 12' mašo vlomil v župnikove sobe, raztol-kol pohištvo in odnesel vso, kar je mogel. Prod kratkim so vlomili na Dovjem v cerkev in odnesli monstranco in cerkveno posodo. Koliko je pa tatvin in vlomov, o katerih se niti ne zve. Ljudje vedo, da nimajo oči postavo za tako reči posebne gorečnosti in >i nočejo napravljati nepotrebnih potov. Medtem pa mrgoli povsod delo-mr/nih potepuhov, katerim se na rdečem in zabuhlem obrazu pozna pijača in razno drugo strasti, po ooli deželi. ^ oiiom dnevu jih pride prosit 20 do 30. Če sc no dobi zlepa, so pa vzame s silo. Mnogi hodijo z muziko okoli. D o ž e 111 a vlada ji ni d a s a ni a p r a v i c o d o vi a č u g a r s t v a , b c-r a č e n j a in s to ni tudi do tatvino. Razni pomočniki, ki žo davno več n e d e 1 a j o , si dajo nap r a -viti knjižice, da lažje b a n -ii a j o okoli. Dobil som takega delavca, ki jo bil precej pijan, kruha ni hotel in jo imel knjižico lota 1909. iz-golovljeno. Do danes še ni nikjer delal. Nobeden orožnik ga no prime, mirno hodi od kraja do kraja. Drugi so špitalarji: (iioni iz bolnišnico.« Za en dan gre počivat v bolnišnico, kjer tiča kmalu spoznajo. l'iravno so d« lavoi v naših krajih in >o posebno \ Primorju za dobro tretjino cenejši kakor na Nemškem, stane pri nas ena velika bojna ladja lo zaradi draži": a železa čez 11 milijonov kron več, kak' r na Nemškem. Na Nemškem imajo kmetje kun -tijske stroje, ki so vredni do pot milijard. Pri nas niso vsi šo eno milijardo vredni. Predragi so. Tovarno žanjejo. Letos so razdelile do i()',< dividendo. Pri takem zaslužku bi našo železne tovarne tudi lahko dalo za kmete žlindro vsaj za polovično ceno. Ko bi dobi'i naši kmetje žlindro 100 kg za 1 K ali 2 K, bi imeli kmalu vso drugačne razmero na Kranjskem. Tovarne seveda no bodo vladi ponujalo teh ponudb za prospeh kmetijstva. Ko bi jim pa vlada nož nastavila, kakor na Luksonburškcm: Dajte ali zaprite tovarne,« bi kmalu vso rade dale in tudi davek plačale. Kako lahko bi so ravno na ta način obdavčile tovarno za sladkor, petrolej, cement, sukno in drugo. Zdaj išče država po- vsod, kaj in koga bi osrečila z novim davkom. Naj sc obdavči to, kar najbolj nese. O tem zadostno pričajo pri nas letni računi tovarn in raznih akcijskih družb. Tovarno za sladkor, pivo in razna olja bi pa moralo dajati svoje odpadke po nizki ceni kmetijstvu v porabo. Cena 17 odstotne žlindre jo zdaj pri nas 561 K, na Lukscnburškcm stane kmeta, če računamo še večjo odstotke zraven, 115 kron. In šo la cena je v Trstu. Kar stane železnica, jo še čez. In vendar bodo vpili po mestih, da vlada lo za kmeta skrbi. Tržili pregled. To svetu sc hvalijo z dobro kupčijo. Tovarne delajo prav živahno. Suk-no, sladkor in drugi izdelki severnih dežel gredo zavoljo trgovsko pogodbe s Srbijo in Rumunijo dobro naprej. Lo iz Ameriko prihaja glas, da hočejo tam nekatere tovarno ucio omejiti in na tisoče delavcev odpustiti, ker so bližajo volitve predsednika, ki kapitalistom ne obetajo kaj, posebnega. Razvoj kupčije pri nas nc obeta bili za kmeta posebno ugoden. Goveja živina so dobro drži. Prignali so 20. februarja na dunajski trg 2024 glav živino; prodajali: pitano živino prvo vrste 82 112 K, bike in kravo 76 108 K. Telet jo bilo dno 16. februarja na dunajskem trgu 4312. Cone so zelo padle. Prodajali so najboljše blago T60 1-76, II. vrste 144 158. To ceno so šo vodno precej ugodno, da jo mogočo shajali. Splošno so sodi, da bo letos šo cclo leto živina zelo draga, ker je nikjer nimajo veliko. Največ jo še prodajo Francozi, ki so od lansVo jeseni prodali čez 100.000 glav. Imeli so lani ravno tako, ali pa šo malo slabšo letino, kakor mi leta 1908. Žita so pridelali tam sila malo. V zadnjih 6 mesecih so morali čez 100.000 vagonov pšenico na tujem kupili. Vina ni bilo skoro nič, krompirja polovico navadni ga pridelka, drugo je bilo vso bolj ali manj slabo. Denar mora pa tudi francoski kmet imeti. Ros so pa kmetje zaradi visokih con tudi pomnožili rejo govejo živine. V lncslih so ljudje no-voljni, ker morajo meso ludi tam veliko dražjo plačevali. Pobili voli stanejo tam 1-76 186 Fr. Pri nas so začeli mesto drazoga govejega mesa, katerega si ros kmet skoro no more več privoščiti, rejo domačih zajcev. Ti kunci sc naglo redijo, zadovoljni so z vsem in imajo do 6 kg teže, če so dobre pasmo. Tudi koža so navadno drago proda. Stvar bi ros nc bila napačna. Naj lo gredo gospodarji malim dečkom na roko, ki imajo zajčke vedno radi. Na Nemškem priporočajo rejo perutnino, katero naj kmet večkrat doma zakolje. Delavsko družino po mestih si navadno tudi nc privoščijo kaki; kokoši. Zdi sc jim predraga. V resnici je za. krnela in delavca najcenejše in najboljše meso. Pri leni seveda nc mislim kaka prav fina piščola, ki so lc bolj za bogato gospodo. V mislih imam le našo kokoši, ki sc po mestih in trgih šo prodati no morejo. Veliko večino naših lepili put pojedo Lahi in doloma tudi Nemci. Stehtaj enkrat zaklano kokoš in izračunaj, koliko bi stala ista teža govejega mesa. Da jo juha še boljša, jc tudi znano. Našo gospodinje bi moglo roditi gotovo trikrat toliko kokoši, kakor jih imajo sedaj. Zaradi razširjenja kuge se zdaj živina lo bolj težko proda. Som nji so večinoma prepovedani. Primerilo se jo tudi, da je kmet prodal zdravo živino, ki jo na železnici dobila kugo. Stikali so potem po vseli krajih ' jo je kuga, in imeli so jo pred sabo. Prešiči so padli pri nas v ceni, drugod po Evropi, zlasti v Nemčiji, je ostala cena ista. Pri nas so pozna pogodbo s Srbijo. Precej, ko jo stopila pogodila v veljavo, so tam noč in dan klali. Prišlo jo preveč blaga na trg, cene so padle. 21. februarja jc bilo na Dunaj prignanih 12.713 prešičev. Plačevali so težko debelo prešiče 147 do 1-50 kron, srednje 138 do 1-45 K 1 kg žive teže. Pri nas so se splošno prav težavno prodajali. Ko bi bili kmetje pametni, bi kar sami skupaj stopili in svojo prešiče v vagonih na dunajski trg poslali. Posredovalci sc lahko dobijo. Živahni izvoz iz balkanskih držav so bo kmalu ustavil, ker vreme postaja topleje. Če tudi spravijo meso v hladilne vagone, vendar no bo imelo isto vrednosti. Toda cen, ki so jih imeli prešiči začetkom januarja, skoro gotovo ne bodo kmalu zopet dosegli. Argentinsko meso sc jc pri drugi pošiljatvi kaj slabo obneslo. Prišla jo santa strjena mast. Razvajenim Du-najčanoni ni prav nič ugajal. Mesarji so pa dajali prav obilo priklade, samih kosti, morebiti šo oil drugih živali, seveda po ceni mesa. V drugih mestih so tudi izgubili veselje delati nesrečne poizkuse. Kljub temu hočejo z vladno pomočjo napraviti v Trstu velikansko hladilnico, kamor bi sc spravila cela ladja mesa. Česar niso mogli kmetje nikoli doseči za svojo mleko, se je tem tujcem samo ponudilo. Vlada je obljubila preskrbeti 20 hladilnih vagonov, južna želcz-nica pa 40. Žito gre pri nas naprej v coni, po drugih krajih sveta pa nazaj. Čudno to ni. Izračunali so, da ima še Ruska samo pšenico naprodaj za izvoz v ostalo Evropo brez tega, kar se bo porabilo doma, 220.000 vagonov, balkanske države: Rumunija, Srbija in Bolgarija 87.000 vagonov, Argcntinija 174 tisoč, Severna Amerika 110.000, Indija 87.000, Avstralija 76.000. Skupno bi bilo na razpolago šc 763.000 vagonov pšo-nicc. Kaj so naši merniki proti tej grozni množini! Iz toga se tudi vidi, koliko morejo vplivati naše letine na svetovno kupčijo. Marsikateremu se bo zdelo nemogoče to natančno izračunati. To jo res. Toda čisto natančno vedo prav do zadnjega kilograma, ko- liko blaga se prepelje po železnici in po ladjah. Po teh številkah sestavijo končne račune. — Če bo zdaj ugodno vreme, da bo svetovna letina dobro pokazala, bodo šle ceno gotovo še pre^ cej nazaj. Dokler bo pa letina negotova, se bodo cene držalo. Turšica gre tudi naprej. V Argeni liniji so zelo pomnožili polje za ko-, ruzo, toda lani so imeli slabo letino. Pravijo, da izmed vsega žita turšica skoro najbolj izplača trud. Menda ima dvakrat toliko hranilnih jednot, kakor, pšenica na istem prostoru. Zaradi reje prešičev bi bilo pač želeti, da se je tudi pri nas veliko soje in obilno pognoji s suporfosfatom. Sklenil se jo kartel cementnih tovarn. Cement jo zelo poskočil v ceni. Zdaj bi bil ugodni čas za one, ki imajo dober materijal in zadosti glavnice, osnovati tovarno. Navadili smo se nanj tako, da ga gre na leto na tisoče in tisočo vagonov. — Sedanja cena je za vagon žo. 450 K, ko je bila lani le 310 K. Kapitalisti žanjejo. Dela se tudi petrolojski kartel. Tudi luč revnih sc bo podražila. Bogatini imajo elektriko, plin in acetilen. Bogato tovarne bodo zopet na milijone zaslužile. V velikih bankah se je lani sploh prav dobro služilo. Plačujejo od 7 40% dividend od vložene glavnice. Ravno te tovarne pa pritisnejo kmeta, kjer ga morejo. Znano je, koliko milijonov kilogramov volne se porabi za izdelavo sukna. Splošno se je pri tej prodaji šc nekaj zaslužilo, če je imel kmet dobre ovce. Odkar so začeli v Avstraliji in Argentiniji kar na milijone rediti ovco, je šlo na slabše, dasiravno se jc šo shajalo. Lani so se pa tovarnarji na Ruskem kar med seboj dogovorili, da nobeden ni hotel kupiti. Izgovarjali so se, da jim je ostalo šo veliko starega blaga. Ubogi »mužik« ruski kmet je moral prodati po nizki ceni. Tovarnarji imajo kartel in bodo brez usmiljenja cene pognali kviško. Podražila sc je zelo tudi kava, cikorija in razno primesi. Tovarna podraži nekoliko, vsaka roka, skozi ka-toro gre blago, misli, da mora zdaj tudi več zaslužiti. Naprej gredo vselej s cenami, nazaj no zlepa. Ros ne bo šlo drugače, kakor vse kar naravnost naročevati. Izvedeli smo tudi prav zagotovo, da hoče Argcntinija obenem z mesom pošiljati v Trst tudi eajno maslo. Le en sam zastopnik ga hoče na mesec poslati v Trst 3 do 4 vagone. Plača se carina v Trstu in mi imamo najhujšo konkurenco, ki more uničiti naše mlekarstvo in s tem našo živinorejo in našega kmeta. Če se preteča nevarnost no odvrne, nam preti gospodarski polom. Na Angleškem uživajo veliko masla iz Avstralije in Argentiuije. Pravijo, tla ni kos našemu. Dunajski prekupci so napravili drage sklepe v danskem maslu. Na Dunaj postavljeno maslo hočejo plačati po 3 K 28 vin. Preti jim zguba. 122 Ljudsko posojilnico registrovana zadruga z neomejeno zavezo LJUBLJANI!, nfliklošičeua cesta štev. 6 vabi na rodni flhrni Tlim* ki se urši 13.marca 1911 ob 5.uri pop. 1 KUHI U 111*111 AtftfUl u zadruž. prostorih lastnega doma. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Sklepanje o potrditvi računa. 4. Sklepanje o porabi dobička. 5. Volitev nadzorstva petero članov. 6. Dopolnilna volitev štirih udov načelstva*. 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Slučajnosti. Dr. Iuan Šnster£i£, načelnik. V Ljubljani, tine 22. februarja 1911. josjp Šiška, podnačelnik. Poročilo za XV. upravno leto 1910 in izkaz hran.lnib viofl se nahajati: v tisku in Sedela po občnem zboru slavnemu p. n. občinstvu pri blagajni brezplcčno na razpoiego, dokler ne bo zaloga istih pošla. * V smislu 17 in 27 pravil izstopijo lotos naslednji udje načelstva: Karol Kauschegg, Ivan Kregar, Karol Pollak in Jean Bap. Pollak. Račun bilance z dne 31. decembra 1910. CA M a l\S ts> O o o Z D D e b e t kron vin. kron Kredit kron vin. ! kron pri nas vloženo.......... terjatve otl prodanih posestev . . . , menic.............. efektov............. nepremičnin........... inventarja............ posojilnih obresti: zaostale obresti na vknjižbo ... „ „ proti poroStvu . . . , za leto 1911 predplačane obresti . . , efektnih obresti.......... obresti od terjatev prodanih posestev: zaostale obresti .......... predplačane obresti...... blagajne................. penzijskega zakladu lastna knjižica 8388........ iui4avj Račun posojil: na vknjižbo.............. 71&2354 „ poroštvo............ „ tekoči: naloženi denar.......... posojila............. 70 40 1546154 33 8304256 59 i; 9850410 92 241336 31 194730 10 289! »4 09 223724 19 27666 82 ji 2626 86 55 U4 8797014 9609074 U1.-49 «336»>2 15:H>750 711148 12486 :t477S Jlii'j<;j47 Račun zgube in dobička za leto 1910. ry pr O O c/> Debet kron -vin. 1 kron Kredit kron kron vin. Račun obresti hranilnih vlog: izplačanih ..... kapitalizovanih . . . efektov: kurzna zguba T? inventarja: odpis....... n davkov in pristojbin: izplačani davki . . . zaostali davki .... 62413 851607 83 31403 3751 69 98 v letu 1910 za leto 1909 plačani davki. upravnih stroškov........ bilance: dobiček 35155 12328 67 98 914017 3765 83 62 1542 - 22826 69 37558 37 101376 W Račun posojilnih obresti: prejete obresti leta 1910. . predplačila leta 1909 . . . zaostale obresti za leto 1910 1081086 70 407190 22806 223724 zaostale obresti leta 1909 . . .K 153914.09 predplačila za leto 1911 ...... 27666.82 povrnjene obresti leta 1910 . . .. 3936.53 tekočih obresti: prejete obrest'............. izplačane obresti........... meničnih obresti: prejete obresti............ predplačila v letu 1909 za 1910...... 653721 185517 509913 35720 33170 7586 povrnjene obresti leta 1910 predplačila za leto 1911 . . efektnih obresti: sprejete obresti leta 1910 . viseče obresti leta 1910 •. ■. 15.75 5292.32 40756 5308 povrnjene obresti..... viseče obresti 1. 1909 za 1. 1910_ zamudnih obresti . .... upravnega prispevka .... pristopnine........ nepremičnin....... K 2789.58 ., 158S2.77 84737 18672 obresti od prodanih nepremičnin v letu 1909 za 1910 predplačane zaostale obresti....... zaostale obresti leta 1909 predplačane za leto 1911 vrnjene obresti . . . . . . K 2628.32 . . 55.04 . . ., 22.50 O i OO •342 2626 8724 2705 29 55 19 03 44 49 54 27 79 07 66091 18640 • 83 •82 !! 65 35 I 15 61 86 86 468203 474192 35448 66065 10054 17497 246 3360 6018 1081086 59 95 30 17 Ol 17 76 , 70 a o n a" 2 25 ux 3T 3 (O r* C. o vo CA tO 04 Denarni promet za leto 1910. Prejemki kron vin. Izdatki II kron vin. j Račun opravilnih deležev: Račun opravilnih deležev: 984 — i Vrneni deleži 183 _ hranilnih vlog: » hranilnih vlog: 21 i VzUignene hranilne vloge..... 5202023 35 tekoči: n tekoči: t n 61 l'osojiln, vzdignene vloge in naložen denar pri raznih zavodih j 33282477 ' 66 posojil: 1155205 » posojil: 26 1756579 j 82 menic: n menic: 1784719 01 Eskomptovane menice . . . 1746848 28 efektov: n efektov: 80 Nakup lj en i efekti .... 760664 22 nepremičnin: 96 | n nepremičnin: 77418 69630 76 inventarja: n inventarja: 1 117 — Nakup inventarja.......... 2677 — n terjatev od prodanih posestev: n terjatev od prodanih posestev: 27761 7t Prodane nepremičnine............ .... 31114 — pro diversi: n pro diversi: 577873 21 Razna izplačila....... 606413 69 pristopnine: n obresti hranilnih vlog: 246 — Izplačane obresti...... 62410 83 posojilnih obresti: 1 n posojilnih obresti: 407190 29 3936 63 tekočih obresti: 1 n tekočih obresti: 509913 49 Izplačane obresti................... 36720 64 efektnih obresti: 1 " meničnih obresti: 66091 83 Povrnene obresti.................. 16 75 zamudnih obresti: 1 " obresti prodanih neprpmičnin: 10054 17 Povrnene obresti................... 22 50 r> obresti prodanih nepremičnin: j n davkov in pristojbin: j 5755 15 31403 69 n meničnih obresti: li dividend: 1 33170 27 320 rt upravnega prispevka: n upravnih stroSkov: 17497 04 57080 19 n upravnih stroškov: efektnih obresti: 1 • 68 19521 82 2789 66196 15 lj 268477 1 70 43920683 li 98 j ^ 43920683 1 96 '