____    288    -----
Novice.
Deželni zbor kranjski.
v osemnajsti seji dne 9 julija utemeluje poslanec Hribar v daljšem jako jedrnatem govoru svoj samostalni predlog, s katerim se naroča dež odboru, naj se, predno se spusti v meritorično reševanje predloga Ign. Žitnika in tovarišev glede ustanovitve deželne zavarovalnice z neobligatnim zavarovanjem proti požaru, toči in živinskim boleznim obrne a.) do C. kr. zavarovalnega urada pri ministerstvu za notranje zadeve na Dunaju s prošnjo, naj bi blagovolil o tem izraziti svoje mnenje; b.) do c. kr. osrednega statističnega urada na Dunaji s prošnjo, da mu dopolje statistični mate-rijal o točah in živinskih boleznih v Vojvodini kranjski v 1. 1880. do 1895 Govornik je na podlagi faktičnih dejstev m s številkami pobijal poslanca Žitnikov predlog, ki se izreka za deželno zavarovalnico. — Predlog se je izročil upravnemu odseku v pretres in poročanje. -— Posl. Pfeifer je utemeljeval svoj samostalni predlog glede poldnevnega pouka na ljudskih šolah. Predlagal je, naj se predlog odkaže upravnemu odseku. Posl. dr. Tavčar predlaga, naj se glasuje po imenih. Pri glasovanju se je predlog odklonil z vsemi glasovi veleposestnikov in narodne stranke proti glasovim konservativne stranke. — Posl. dr. Maj ar on  poroča  imenom   finančnega  odseka  o
poročilu dež. odbora glede začasnega dalnjega pobiranja deželnih priklad za 1. 1897. Deželni odbor priporoča, da se pobiranje dovoli, ker se najbrŽe deželni zbor ne skliče pravočasno. Poročevalec je predlagal z ozirom na to, ker je upati, da se zbor tako začasno skliče, da bo mogel sklepati o pobiranju priklad za 1. 1897 in ker je to ustanovna pravica, katero mora dež. zbor varovati, da naj se preko poročila in nasveta deželnega odbora preide na dnevni red. Dež predsednik Hein izjavi, da ni pričakovati, da bi vlada tudi za 1. 1897. dovolila pobiranje tako visokih doklad na žganje, kakor za letošnje leto. Predlog finančnega odsega se na to sprejme. — Isti poslanec poroča dalje imenom finančnega odseka o poročilu dež. odbora o zgradbi novega poslopja na mestu sedanjega dvorca in predlaga: „Deželnemu odboru se naroča, da do prihodnjega deželnozborskega zasedanja da izdelati nov načrt z vsemi podrobnostmi, zlasti tudi glede stavbinskega materijala za zgradbo novega dvorca po določenem programu tako pravočasno, da se bo zgradba mogla prihodnjo pomlad pričeti. Pri tem se je trdno držati tega, da zazidana površina ne sme presegati 1700 m^, proračun stroškov za vso stavbo in za opravo deželnosborskih prostorov pa nikakor ne 370.000 gld. Predlog se sprejme. —- Posl. baron Schwegel poroča imenom finančnega odseka glede priskrbe režijskih potrebčin in glede preskrbovanja bolnikov s hrano v deželni bolnici, po-rodišnici in hiralnici. Z zgradbo nove deželne bolnice so se razmere dosti spremenile in treba je nove pogodbe z redom usmiljenih sester za preskrbovanje bolnikov Usmiljenim sestram so se stroški znižali, deželi zvišali. Poročevalec predlaga: 1.) Deželni odbor se pooblašča, z redom sester krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavlanskega zaradi priskrbe režijskih potrebščin in priskrbovanja bolnikov s hrano v deželni bolnici, porodišnici in hiralnici skleniti novo pogodbo, pri čemer pa se je držati nastopnih načel: a) Režijski donesek? ki se plačuje za vsakega bolnika na dan, mora se na sproti sedanjemu znesku znižati toliko, da bode primeren odpadku vseb onih plačil, katera je po prejšnji pogodbi in v stari bolnici morala nositi kongregacija, v novi bolnici pa jih opravlja dežela; b) jedilni tarif je preračuniti, oziroma znižati ter pri tem poskrbeti tudi za to, da se zmanjšani stroški, ki nastajajo redu vsled tega, ker odpadejo izdatki za kurivno in razsvetljavo v kuhinji, na primeren način obračunijo; c) izračuniti ter kongregaciji odtegniti se mora znesek, ki odpade pri nakupovanji jedil in pijač, ker se nova bolnica nahaja zunaj užitninske črte zaprtega stolnega mesta Ljubljane. II Določbe pogodbe so za obračun s kongregacijo merodajne od tiste dobe dalje, ko se je izvišila preselitev v novo bolnico III Ko bi se deželnemu odboru ne posrečilo, na podlagi predstoječih načel skleniti novo pogodbo, se mu naroča, da predloži dež zboru primerne nasvete zaradi vpeljave lastne režije v novi bolnici. Predlog se sprejme. — Posl. dr. Tavčar poroča imenom upravnega odseka v razdružitvi selške občine Sko-fjaloka in dve samostojne občini. Poročevalec predlaga naj se sprejme zakonski načrt kateri določa da se davčne občine Sv. Barbara, Puštal, Sv. Ožbald, Zapotnica, Stanišče in Zminec izločijo iz sedanje selške občine škoijeloške in združijo v posebno občino Zminec, ostale vasi pa ostanejo združene z mestom kot občina škofjaloška. Posl, Gflobočnik toplo priporoča predlog in povdarja, kako se križajo koristi mesta in vasij, vsled česar je pametno, da je mesto zase in vasi zase. Tudi posl. Kalan priporoča predlog, ki se na to vsprejme — Posl. Jelovšek imenom upravnega odseka o dovolitvi 5 o/^ naklade najemnino v ribniškem trgu in preglaga naj se isti dovoli do vštetega 1. 1904. — Vsprejeto. Posl. vitez Langer poroča imenom upravnega odseka o prošnji posestnikov iz Orehovice in Polkovice za izločitev iz občine Brusnice, okraj Novomesto. Poročevalec predlaga, da naj se stvar odstopi deželnemu odboru, da stvar preišče.  —  Sprejeto.
(Zadnjo sejo prihodnjič.)
-----    289    -----
—   Osobna vest. Svetniški tajnik g. Karol Wenger v Ljubljani, je imenovan deželno-sodnim svetnikom, okrajni sodnik v Kamniku g. Julij Polec, deželnosodnim svetnikom in predstojnikom okr. sodišča v Kamniku.
—   Ministerski predsednik pride v Ljubljano ali dne 1. avgusta ali dne 3. avgusta, dne 2. avgusta bode na Bledu. Vendar pa dan prihoda še ni gotov.
—   Družba sv. Mohorja šteje letos 75.227 udov, tj. 3130 več kakor 1 1895. Tega lepega napredka naše preko-ristne družbe se mora veseliti vsak Slovenec.
—   Potrjen zakon. Cesar je potrdil zakon sklenjen od deželnega zbora kranjskega, s katerim se je deloma odpravila prisilna legalizacija.
—   Veronauk na štajerskih realkah. Sedanji učni minister se malo briga za ustavo. Tako je sedaj kar tebi nič meni nič ukazal vpeljati veronauk na višjih razredih štajerskih realk. Samo na sebi je to hvalevredno, a postavodaja o realkah spada v delokrog deželnih zborov. Samo deželni zbori imajo odločevati, kateri predmeti bodo obvezni. To je minister sam priznal, kajti drugače bi gotovo ne bila vlada koroškemu deželnemu zboru predložila predloge o upeljavi veronauka na <}elovški višji realki. Ko je pa v Celovcu vlada s svojo predlogo pogorela, je pa za štajersko minister kar zaukazal upe-Ijavo obveznega veronauka Nemške liberalce to malo jezi in mislijo baje v deželnem zboru z vso odločnostjo braniti pravice deželnega zbora. Nam se ne zdi prav verojetno, da bi se liberalni veleposestniki vladi dosti ustavljali. Sicer pa liberalci v novem deželnem zboru ne bodo imeli veČine, nemški naci-jonalci pa najbrž ne bodo tako protivni veronauku v višjih razredih realke. Vsekako pa deželni zbor utegne zahtevati, da mu vlada o tej stvari predloži predlogo, da bode X) njej sklepal.
—   Učitelji občinski tajniki. Deželni šolski svet goriški je ukazal, da odslej ne sme noben učitelj več službovati kot občinski tajnik in da se morajo tej službi do 31. decembra odpovedati vsi tisti učitelji, kateri jo zdaj opravljajo. Marsikateri učitelj je s tem močno prizadet, Poleg svoje slabe plače, mu je bil kot občinskemu tajniku vendar dan postransk zaslužek. Zdaj mu to odpade. Pa tudi občinam bo ta ukaz slabo hasnil, ker jim bo treba dražje plačevati tajnike, če jih bodo sploh hotele imeti.
—   Šole srednje in ljudske v Ljubljani so vse končale s poukom dne 15 t. m. Na višji gimnaziji, kjer se ta in minoli teden vrše zrelostni izpiti, se je že 7. julija zaključilo šolsko leto.
—   Otvoritev Aljažove koče v Vratih pod Triglavom se je najslovesneje vršila dne 9. t. m. ob udeležbi 46 oseb. Ob večji asistenci je vlč. g. župnik Jakob Aljaž blagoslovil kočo. Slavnostni govor je imel načelnik „Slov. plan. društva" g. prof. Orožen. Proslavljal je g. Aljaža, kot zaslužnega moža za slovensko turistiko. Eazgrnila se je na to ob „živio" in „slava" klici tabla nad vrati v kočo z ukusno napravljenim napisom : „Aljaževa koča — v Vratih. — Postavilo in otvo-rilo dne 9. julija 1896 1. — Slov planinsko društvo". Pevci so zapeli „Lepa naša domovina" V prekrasnih bese lah se je vlč. g. Aljaž zahvalil za to ovacijo. S klici na svidenje dne 10. avgusta pri otvoritvi koče na Triglavu, so se udeležniki lepe turistiške slovesnosti razhajali.
—   Ustrelil se je minoli teden v šentpeterski vojašnici poddesetnik Franc Sternelj. Kroglo si je zapodil v glavo. Težko ranjenega so prenesli v bolnico. Okreval bo težko. Vzrok po-skušenemu samomoru ni znan.
—  Nesreča vsled strele. Minolo soboto opoludne je treščilo v novi dimnik papirnice v Vevčah. Na dimniku so imeli opravek trije zidarji. Strela je omamila vse tri. Dva, ki sta bila za vrvi privezana so rešili, tretji je pa pal z višine in se ubil.
—   Zastrupil se je dne 7, julija s strihninom 38letni posestnik Franc Jernejčič iz Loža. Umrl je takoj. Vzrok samomoru je ljubosumnost.
—  Toča je pobila po šentviški župniji pri Vipavi. — Isto se poroča iz Dobrnič, da je toča dne 12. t. m. uničila vinski pridelek v gori Šmaver. — Toča je pobila tudi okrog Št. Jurija pri Kranju.
—   Požar je uničil dne 7 t m. v Praprotni polici pri Velesovem troje hiš z vsemi stranskimi poslopji vred. Zgorelo je tudi jedno tele, jeden vol, jedna krava in trije prašiči. Škode je več tisoč.
—   Zaprli so minoli teden tukajšnjega optikarja Josip Filip Goldstein-a, rodom zida, ker je vabil v svojo prodajalnico mladoletne deklice.