PRIMORSKI DNEVNIK i» teče! izhajati v Trstu 13. mais 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK p. 26 novembre 1943 v ve« Zakril had Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5 do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebu-*i. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni aSIovenijas pod Vojskim pri Idnji. do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. O "0 O ► O T> O ► M T-. i> O "v m x o to X m e> z (_ 3> Z. z (_ M h*: Z M O M OD V! Ul ja- is 2> Cena 600 lir - Leto XL. št. 225 (11.948) Trst, petek, 21. septembra 1 Nov napad teroristične skupine »islamska sveta vojna« o- o o o to o o V Bejrutu samomorilski bombni atentat na ameriško diplomatsko predstavništvo Po še začasnem obračunu 23 mrtvih BEJRUT — Po prvem uradnem o-bračunu je v včerajšnjem bombnem atentatu islamskih fundamentalistov na ameriško veleposlaništvo v vzhod-nem Bejrutu izgubilo življenje 23 o-Seb, še večje pa je število ranjencev, nj‘cd katerimi je tudi ameriški velepo slanik 'Reginald Bartholomew. V bej-^itskih policijskih krogih pa so sinodi že govorili o najmanj 40 smrtnih žrtev, saj se iz ure v uro vetu števi-*° pogrešanih. Vse se je zgodilo z bliskovito na-fbeo po že ustaljenem ritualu. Ob 11-40 se je kombi ameriške izdelave ?. nizozemsko evidenčno tablico pre-™1 skozi ovire pred ameriškim veleposlaništvom. Od strojničnih rafalov Marincev ranjenemu šoferju pa ni ^sPelo zapeljati v podzemeljsko gura-veleposlaništva in je vozilo razselil pod glavnim pročeljem. Eksplo-150 kilogramov trotila je povzro-?la katastrofalno razdejanje. Prodije veleposlaništva se je zrušilo nu Cesto. Ameriškega veleposlanika, ki s? je prav v tistem trenutku pogova-rJal s svojim britanskim kolegom: je Pokopal strop, ne da bi mu prizadel bujših poškodb. Največ ranjenih in mrtvih je bilo med varnostnimi silami in mimoidočimi. Po atentatu je takoj stekla širokopotezna akcija reševanja. Na pomoč so priskočili tudi helikopterji 6. a-meriškega bredovja, ki so poskrbeli za najtežje ranjence. Odgovornost za atentat je prevzela zloglasna teroristična organizacija muslimanskih fundamentalistov »dži-had eslami« (islamska sveta vojna), ki je v podobnem atentatu že razdejala prejšnji sedež ameriškega veleposlaništva v zahodnem Bejrutu, zagrešila pravi pokol med pripadniki ameriškega in francoskega kontingenta večnacionalnih sil v Bejrutu in si lasti odgovornost tudi za polaganje min v Sueškem zalivu in Rdečem morju. Za ameriškega predsednika Reagana je to nov napad »svetovnega terorizma«, morebitne ameriške protiukrepe pa je že v naprej podprl tudi demokratski kandidat Mondale. Vsekakor pa ni včerajšnja eksplozija samo stresla do temeljev ameriškega veleposlaništva, še huje je stresla vso ameriško bližnjevzhodno -politiko. pr. a vuvbvn v jugoslovanski devizni bilanci BEOGRAD — Zaradi povečanja deviznega priliva v celoti za 15 odstotkov, s konvertibilnega področja pa za 22 odstotkov, je Jugoslavija v devizni bilanci v minulih osmih mesecih prvič po treh letih dosegla presežek v višini 52 milijonov dolarjev. Obenem je vplačala vse dospele obveznosti do tujine, skupaj 2 milijardi 80 milijonov dolarjev. Poleg tega so se devizne rezerve države od začetka leta do včeraj povečale za 500 milijonov dolarjev. Na podlagi podatkov Narodne banke Jugoslavije je član ZIS Jon Srbo-van to včeraj sporočil delegatom odbora skupščine SFRJ za ekonomske odnose s tujino, ko je poročal o izvajanju devizne in plačilne bilance v tem letu. -Pri rasti industrijske proizvodnje za 5,2 odstotka se je jugoslovanski izvoz v tem obdobju povečal za 4 odstotke, uvoz pa za 1 odstotek, še naprej hitro napreduje izvoz na konvertibilno področje, in sicer za 9 odstotkov, kot tudi v razvitejše zahodne države — za 26 odstotkov. Pomembno je, da se je devizni priliv do prodanega blaga tujini povečal po znatno višji stopnji kot je naraščal sam izvoz. Ta priliv se je namreč v celoti povečal za 11 odstotkov, s konvertibilnega področja pa kar za 22 odstotkov. Papežev poziv za mir OTTAWA — Janez Pavel H. je končal sinoči svoj obisk v Kanadi in se odpeljal v Rim, komor bo prispel danes zjutraj. V zadnjem dnevu svojega bivanja na ameriški celini se je poglavar katoliške cerkve sestal še zadnjič s kanadskimi škofi in v svoji zadnji poslanici govoril o perečem vprašanju miru v svetu in 0 vprašanju revščine. Ne more biti miru brez pravičnosti, je dejal papež in dodal, da v sedanjem času grozi človeštvu veliko nasilje. Janez Pavel n. je ponovno zavrnil vsakršno materialistično filozofijo, deš da nobena oblika zgodovin-skega materializma ne more biti osnova al jamstvo za človeštvo, ki hrepeni po miru. Papež je še obžaloval, da se ni cvigel sestati s predstavniki indijanskih plemen ter jih je zato, skupaj z Eskimi povabil, naj pridejo v Rim. Pogreb ob prisotnosti predstavnikov vseh demokratičnih strank 1 Lombar di jem odhaja ena zadnjih osebnosti ki so privedle Italijo od monarhije do republike RIM — »Z Riccardom Lombardi-jem odhaja eden zadnjih predstavnikov protifašizma, odporništva in vlade, ki je priveda Italijo od monarhije do republike.« S temi besedami je zgodovinar, dosmrtni senator Leo Valiani, zelo she- matično, a prav tako nazorno prikazal na včerajšnji pogrebni svečano-sti za enim največjih predstavnikov italijanskega protifašizma in nedvomno eno najdoslednejših osebnosti italijanskega povojnega političnega življenja. Na Trgu Augusto imperatore, kjer se je odvijala pogrebna sveča nost, se je zbraa velika množica Lombardi je vih prijateljev, pa tudi tistih, ki so ga poznati le zaradi njegovega političnega dela. Pogrebne svečanosti so se udeležili tudi vsi najvišji predstavniki italijanskega političnega življenja, od vidno ganjenega predsednika republike Pertinija in predsednikov obeh vej parlamenta, do predstavnikov demokratičnih strank. Poleg Valianija so se od Lombardija posloviti še sindikalist Gabagtio, komunistični poslanec in bivši predsednik poslanske zbornice Pietro Ingrao in predsednik vlade Bettino Craxi. . Vendar je bil prav Vatianijev govor tisti, ki je dejansko zajel osrednje obdobje Lombardi je ve dejavnosti, dobo boja proti fašizmu, boja za republiko in boja za novo demokratično ustavo, od trpljenja pod fašističnim terorjem preko 25. aprila, ko se je kot prefekt osvobojenega Milana udeležil zgodovinskega srečanja z Mussolinijem, ki je zavrnil zahtevo po vdaji, do njegovega dela ob nasi anku italijanske republike. Ingrao se je obširno zaustavil pri veliki doslednosti, ki je Lombardija odlikovala v vsej njegovi dejavnosti in o iskreni želji po reformah, v prepričanju, da so tudi znotraj kapitalizma te reforme možne. Craxi pa je spregovoril o zavzetosti Lombardija v socialistični stranki in o njegovih prizadevanjih za u-veljavitev socialističnih načel, o katerih je imel Lombardi za"o jasno stališče: »Socialistična družba je tista, ki je sposobna nuditi vsakemu posamezniku naj večje možnosti, da sam odloča o svojem obstoju in sam gradi svoje življenje.« S tem citatom, ki ga je množica sprejela z dolgim a-pavzom in ob zvokih Internacionale se je uradna pogrebna svečanost končala. Lombardijevo truplo bodo na njegovo osebno željo upepelili, žaro s pepelom pa pokopati na rimskem pokopališču Ver ano. Resolucija v prid našim pravicam področju seznanjanja večinsl naroda z manjšinsko problemati kjr* pomembno prispevajo na evenne uprave. To dokazuje P in » sodelovanja med občino Sovodr Medicino pri Bologni. Upravite sJ>a kmetijsko - industrijskega cent , *e pred leti navezali tesne prij v Jsfce in kulturne stike z občina: Sor£iranciji' in Jugoslavi Škf-Onje pa so, s posredovanje o/je Loke, s to občino so namr rnleni, razširili še na občino S b .“oje. Od 13. do 17. septembra sluf v Medicini prireditve ob obči s0ern. Prazniku in ob tej priložno. y ^Pravili okroglo mizo o Slovenc Juliji ter o prizadevanjih za gi Oo zakonsko zaščito. Problematii sf,fe. narodnostne skupnosti je pre nj dr. Darko Bratina. Avditorij Poz°V° izvajanje spremljal z veli trstja in odobravanjem, kar “j* Potrdil aplavz ob koncu. ■ septembra pa je bil o Slove cih govor v občinskem svetu v Me dicini, kjer so soglasno izglasovali resolucijo, ki podpira naše zahteve po z zakonom priznani enakopravnosti. Dokument so odobrili soglasno, torej so zanj glasovali tudi predstavniki KD, poleg komunistov, socialistov in socialdemokratov. Politična kriza v deželni upravi? NA 3. STRANI Obisk v Beneški Sloveniji n M*I .< t gost Slovenskega raziskovalnega inštituta se jc v Beneški Sloveniji mudila delegacija evronskeea urada za manj rabljene jezike NA 3. STRANI Na osnovni šoli Fran Milčinski še vedno brez pouka Na slovenski osnovni šoli Fran Milčinski na Katinari pri Trstu tudi danes ne bo pouka. Tako so se na sinočnji skupščini v Lo-njerju odločili starši otrok. Na srečanju z odbornikom Vat-t o vani jem, slovenskima in italijanskim ravnateljem ter predstavniki slovenskih in italijanskih staršev je prišlo do konkretnih predlogov za rešitev prostorske stiske na šoli Milčinski in na oddelku nižje srednje šole Sv. Ciril in Metod, kljub temu pa so bili slovenski starši mnenja, da se položaj v bistvu ni spremenil. Zato tudi danes ne bodo poslali svojih otrok v šolo. NA 5. STRANI Okrepitev gospodarskih predstavništev v tujini BEOGRAD — Gospodarska zbornica Jugoslavije bo skupščini SFRJ po vsem sodeč predlagala ustanovitev 55 skupin gospodarskih predstavništev kot temelj za nadaljnje razvijanje te oblike organiziranja jugoslc. vanskega gospodarstva v tujini. Predlog, ki predvideva 28 predstavništev v državah v razvoju, 19 v razvitejših državah in 8 v vzhodnoevropskih državah, je na dosedanjih razpravah dobil največjo podporo. Za delovanje mreže so lani pora bili blizu 4,4 milijona dolarjev, nad 265.000 obračunskih dolarjev in okoli 235 milijonov din, kar je znatno manj, kot druge države na enaki stopnji razvitosti dajejo za te namene. V mreži je delalo 174 uslužbencev, od tega % tujih državljanov. Poudarili so tudi nujnost nadaljnjega pomlajevanja kadrov v mreži, kajti približno 40 odstotkov sedanjih predstavnikov je starih med 50 ir 60 let, kar 13 odstotkov pa nad 60 let. V prihodnje gospodarski predstavniki ne bi smeli biti starejši od 55 let v trenutku odhoda v tujino. V središču vseh posegov diplomatski incident z ZRN Andreotti poročal pred komisijo poslanske zbornice o italijanski zunanji politiki RIM — Na sedanjem mednarodnem prizorišču je vprašanje Vzhod - Zahod med najbolj penečimi. In prav na to temo se • je včeraj osredotočil Andreotti v svojem poročilu pred komisijo poslanske zbornice za zunanja vprašanja. Toda tudi na tem področju se nekaj razpleta, je dejal Andreotti, kot med drugim potrjujejo napovedana srečanja Gromika s Shult-zom in Reaganom od katerih pa, čeprav kažejo na nov poskus vzpostavitve dialoga med velesilama in na manj toga stališča SZ, ne gre pričakovati posebnih uspehov in napredkov. Zato bo treba posvetiti posebno pozornost vprašanju priprav na pogajanja o razoroževanju, je nadaljeval kajti nov zastoj v obravnavi vzajemnega nadzorstva nad oboroževanjem, kar predstavlja jabolko spora, bi znatno poslabšal mednarodno politično ozračje. Le v okviru odnosov Vzhod - Zahod je nato Andreotti spregovoril o pobudi Ilalije, ki je na konferenci v Stockholmu predlagala sprejetje načela odpovedi napada in uporabe sile, s čimer soglašajo italijanski za- vezniki. Zatem je Andreotti obravnaval vprašanja odnosov Sever - Jug s poudarkom na gospodarskem vprašanju in na vlogi, ki jo ima in mora imeti E-vropa oziroma Italija v tem pogledu. Dotaknil se je tudi položaja na Bližnjem vzhodu in palestinskega vprašanja, ki bo v središču prizadevanj Italije, ki bo čez nekaj meseci prevzela predsedstvo EGS. Italija se namreč zavzema za vzajemno in sočasno priznavanje med Izraelom in Palestinci in v tem smislu bo posredovala tudi pri ZDA. Sledila je živahna in poglobljena razprava, v katero so posegli predstavniki vseh strank, ki so se na tak ali drugačen način, kot je bilo pričakovati, vsi dotaknili vprašanja nedavnih izjav Andreottija o nemškem vprašanju. V svojem odgovoru je zunanji minister ponovil svoja stališča in sicer, da je do diplomatskega incidenta prišlo zaradi netočnega tolmačenja njegovih izjav, ki so se nanašale na sedanji politični položaj, ne pa na pravična zgodovinska in ide;*'oška stremljenja nemškega naroda. Ameriški pomorščaki spet doma Ameriško zunanje ministrstvo je sporočilo, da so Sovjeti izpustili pet ameriških mornarjev, ki so pred dnevi zapluli v sovjetske ozemeljske vode. Po povratku na Aljasko so ameriške pomorščake dočakali svojci z vidnim olajšanjem (Telefoto AP) RB so odločile o usodi Mora še pred njegovo ugrabitvijo RIM — Prve izpovedi pripadnikov Rdečih brigad Valeria Moruccija in Adriane Famade o ugrabitvi in umoru predsednika Krščanske demokracije Alda Mora so dvignile mnogo prahu. Prvo hudo obtožbo je sprožil preiskovalni sodnik Ferdinando Imposi ma to na račun preiskovalnih sistemov policije. Slednja je namreč že od poletja leta 1978 vedela za stanovanje v Ul. Montalcini 8, kjer naj bi Moro preživel svojih zadnjih petinpetdeset dni, vendar pa ni o tem obvestila preiskovalcev, ki so nato to stanovanje preiskali komaj nekaj let kasneje. Takrat pa se je lastnica, brigadistka Anna Laura Braghetti, že zdavnaj izselila iz njega ter tako zabrisala sledove za »ljudskim zaporom«. Najvažnejše, kar izhaja iz izpovedi Moruccija in Fa-rande, ki se nista strinjala z umorom Alda Mora in sta se zato odmaknila iz gibanja, pa je dejstvo, da se je vodstvo Rdečih brigad odločilo za umor tega demo-krščanskega politika že pred njegovo ugrabitvijo. O pogajanjih z oblastmi ni bilo torej v notranjosti Rdečih brigad nikdar govora. Oba terorista nadalje trdita, da ne vesta, kje je bil Morov zapor, vendar pa so preiskovalci gotovi za stanovanje povezano z garažo v lepem in novem stanovanjskem poslopju v Ul. Montalcini v rimskem predmestju Portuense. Preiskovalci so tudi prepričani, da Morucci govori resnico, ko trdi, da se je pokola v Ul. Fani udeležil sam, ne pa Adriana Faranda, ki se je strinjala s to teroristično akcijo. Te naj bi se udeležilo devet oseb, med katerimi naj bi bila ena ženska in sicer Barbara Balzarani in ne Faranda sama. Saudska ladja žrtev mine južno od Sueza? KAIRO — še nepojasnjena eksplozija je včeraj poškodovala saudsko potniško ladjo Belkeiss južno od Sueškega prekopa. Po vsem sodeč je bila ladja žrtev ene od skrivnostnih min, ki naj bi jih pripadniki teroristične organizacije »džihad eslami« spustili v Sueški prekop in Rdeče morje. Eksplozija je povzročila le malenkostne okvare, da ladja nadaljuje plovbo proti saudskemu pristanišču Džidi. Včerajšnja eksplozija postavlja na glavo vsa dosedanja upanja o samouničenju min in daje prav pesimistom, ki so trdili, da so se mine le potuhnile. Vsi sedaj upa jo, da bodo lahko Britanci v prihodnjih urah razvozlali skrivnost neznanega predmeta, ki so ga pred dnevi odkrili na morskem dnu. Irak bombardiral Karg BAGDAD — Medtem ko iraško - iranski spopad stopa že v peto leto vojne, prihaja na bojišču do nevarnih premikov. Po daljšem premoru je v nedeljo iranskim letalom uspelo bombardirati iraške naftne terminale. Bagdad pa je včeraj kot povračilo bombardiral naftni terminal na otoku Karg. Iraška tiskovna agencija INA ni navedla, ali so terminal napadli z letali, ali z raketami »zemlja-zemlja«, ki pa jih Irak ni do sedaj še uporabil proti gospodarskim objektom v Iranu, kljub grožnjam, da bi lahko z njimi »zbrisal« vse naftne objekte na Kargu. Bombardiranje gospodarskih objektov pa bi lahko sedaj sprožilo pravo verižno reakcijo še hujših spopadov in napadov na nevojaške cilje. Pri tem ima seveda prednost Bagdad, ki si je priskrbel najsodobnejšo vojaško opremo od letal do raket, da lahko tolče civilne o-bjekte tudi v globini iranskega ozemlja. Proslava ob 30-letnici sodelovanja med Crveno zastavo in lurinskim FIAT KRAGUJEVAC — včeraj so v Kragujevcu proslavili 30-letnico sodelovanja zavodov Crvena zastava in italijanske družbe FIAT pri proizvodnji vozil. Delegacija Fiata je vodil eden od vodilnih te družbe Cesare Romiti. Člani delegacije so obiskali obrate za proizvodnjo avtomobilov in se s predstavniki zavoda pogovarjali o nadaljnjem sodelovanju. V 30 letih je sodelovanje od nakupa licenc preraslo v industrijsko kooperacijo, v kateri izmenjujejo izgotovljena vozila, dele in sklope. Hkrati se je sodelovanje povečalo tudi po obsegu. Tako je bilo na primer v obdobju od leta 1967 do leta 1975 vrednost menjave samo 28 milijonov dolarjev, od leta 1976 do 1980 66 milijonov, po sporazumu od leta 1981 do 1986 pa naj bi menjava dosegla 470 milijonov dolarjev v obeh smereh. »Ko gre za prihodnost,« pravi predsednik poslovodnega odbora zavodov dr. Radoljub Miti, »skupne komisije pripravljajo temelje za sodelovanje na področju gospodarskih vozil do leta 1990 in še naprej. Kar zadeva o-sebna vozila, sodelujejo pri naših novih modelih zastava 103 in zastava 104 in te dni končujemo pogajanja. Zanimamo se tudi za sodelovanje na drugih področjih: pri proizvodnji strojev, naprav, inženiringa in alternativnih energetskih virih.« »Brez dvoma je bilo sodelovanje i- skreno in ob spoštovanju interesov o-beh strani,« je rekel Cesare 'Romiti. »Prispevalo je tudi k dobrim odnosom med obema državama ter prijateljstvu narodov obeh držav. Včasih so bila tudi različna stališča, vendar smo vedno našli skupni interes. Naša želja je, da bi se tako sodelovanje nadaljevalo in razširilo. Te dni se o tem konkretno pogovarjamo.« Z ukazom predsednika Italije Sandra Pertinija so ob uspešnem 30-let-nem sodelovanju odlikovali več delavcev Crvene zastave. Odlikovanja je delavcem jugoslovanskega največjega proizvajalca avtomobilov izročil ita- lijanski veleposlanik Massimo Castaldo. Delegacijo Fiata je včeraj sprejela tudi predsednica ZIS Milka Hanine. □ 'BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je predlagal rebalans proračuna federacije za letos v znesku 12 milijard 700 milijonov dinarjev, ki bi jih morali zagotoviti tako, da to ne bi dodatno obremenili republik in pokrajin (torej z davki in taksami). Na proračunsko porabo so najbolj negativno vplivale višje cene in slab tečaj dinarja, tako da so sredstva tekočih rezerv skoraj izčrpali. Zadovoljiva turistična posezona v Jugoslaviji BEOGRAD — V drugi polovici septembra je v Jugoslaviji na oddihu več kot 470.000 gostov, od tega 290.000 tujcev. Po ocenah Turistične zveze Jugoslavije je največ turistov na Jadranu, in sicer več kot 365.000. Najbolje je obiskan Kvamer, kjer je okoli 140.000 gostov, dober obisk pa je še v Dubrovniku, na Hvaru, Korčuli, v Ma- karski in v Črnogorskem primorju. Na slovenski obali je več kot 9.000 gostov, kar je veliko več kot lani. Tudi v celinskem delu države je obisk zadovoljiv, čeprav so planinski kraji nekoliko slabše zasedeni kot toplice in jezera. Tako dobri rezultati obetajo znatno boljšo turistično posezono kot lani. (dd) ENTE FIERA UDINE ESPOSIZIONI U 31. SEJEM CASA MODERNA ivinnppMi noM URNIK: ob delavnikih 16. - 23. sobota in nedelja 9. - 23. SEJMIŠČE TORREANO Dl MARTIGNACCO Zanimiva pobuda na vabilo SLORI Zanimanje evropskih predstavnikov za probleme Beneške Slovenije ČEDAD — Med svojim, večdnevnim obiskom v naši deželi se je delegacija evropskega urada za manj rabljene jezike srečala s predstavniki Slovencev iz Benečije, Gorice in Rezije. V Benečijo pa je prišla kot gost Slovenskega raziskovalnega inštituta. Kar pa se tiče spoznavanja furlanske stvarnosti, s katero so se predstavniki evropskega urada že seznanili, so bili gost furlanskega združenja Società Filologica Friulana. Delegacija, ki so jo sestavljali Arrighi Marin, Helen 0’ciosain, Hubert Jen-niges in Lucien Etxezaharreta, se je srečala s predstavniki beneških organizacij najprej v Špetru Slovenov. Člani urada so se v prvi vrsti zanimali za vprašanje šolstva in pa za množična občila, ki delujejo v okviru slovenske narodnostne skupnosti in pa za odmev, ki ga imajo slovenska vprašanja v italijanskih medijih. Kot je znano, Benečija nima državnih šolskih struktur v slovenskem jeziku. Prav zato je člane urada zanimalo, kako skušajo Beneški Slovenci ob boju za ustanovitev slovenskih šol. Veliko pozornost so predstavniki evropskega urada posvetili množičnim občilom. Zanimalo jih je, kaj se slovenskega v videmski pokrajini tiska, spraševali so, kako se rešuje vprašanje narečja in knjižnega jezika v tisku, zanimalo pa jih je tudi vedeti, koliko italijanska množična občila poročajo o življenju, delu in problemih Slovencev v videmski pokrajini. Tudi tu so predstavniki slovenskih organizacij povedali, da vsekakor uživa manjšina premalo požrl je s strani italijanskega tiska in drugih medijev. V Špetru Slovenov so si predstavniki urada ogledali in obiskali tamkajšnjo srednjo šolo. V popoldanskih urah pa si je delegacija ogledala slovenski etnografski muzej v Bardu. Ta muzej je razkazal in spregovoril o splošnejših narodnostnih vprašanjih predsednik teritorialnega odbora SKGZ za videmsko pokrajino Viljem Černo. Tretja postaja študijskega obiska delegacije evropskega urada za manj rabljene jezike je bila Rezija. Tu so se seznanili z rezijsko stvarnostjo ob srečanju s predstavniki občine, to je županom Di Lenardom in pa predstavniki tamkajšnjih gospodarskih in kulturnih ustanov. V večernih urah je delegacija odpotovala na Trbiž. (A. M.) 40-letnica ustanovitve 43. Istrske divizije Govorila bo predsednica Milka Planinc PULJ — V Istri se začenjajo manifestacije ob 40-letnici ustanovitve 43. Istrske divizije. Osrednja slovesnost bo v nedeljo v puljski Areni, kjer bo zbranim govorila Milka Planinc, predsednica Zveznega izvršnega sveta Jugosavije. Že danes bo v Pazinu znanstveni simpozij o vojni poti te partizanske divizije, ki jo bo predstavil Herman Bursič, direktor muzeja NOB v Pulju. Izdali bodo tudi posebno knjižico o tisku med vojno na območju Istre, Gorskega Kotarja in hrvaške obale. Založnika sta časopis Novi list - Glas Istre in regionalni center za zgodovino delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja. Osrednji del slovesnosti ob jubileju 43. Istrske divizije bo konec tedna v Pulju. V soboto bodo v tamkajšnjem domu jugoslovanske ljudske armade odprli razstavo, ki bo kasneje na ogled tudi v Pazinu in na Reki. Občinska konferenca Zveze socialistične mladine v Pulju pripravlja sobotni kultumo-zabavni večer. Na nedeljski proslavi v puljski Areni, pričakujejo organizatorji več tisoč ljudi. Slavnostna govornica bo Milka Planinc, zbrane pa bosta pozdravila- tudi Dušan VMsavljevič, vojni komandant te istrske divizije, ter Ari aldo Demartini, nekdanji komandant bataljona Pino Bu-dicin. V skrbne priprave na manifestacijo ob 40-letnici sodijo tudi plakati v hrvaškem in italijanskem jeziku ter letaki s programom slovesnosti. MIRJAM MUŽENIČ Italijanske reakcije na proslavo v Innsbrucku RIM — V italijanskih sredstvih javnega obveščanja, v strankarskih in političnih krogih še vedno odmevajo protiitalijanske, in kar je še huje — aneksionistične težnje enega dela Južnih Tirolcev, ki so se pokazale v Innsbrucku na proslavi 175-letnice upora tirolskih kmetov pod vodstvom Andreasa Hoffnerja proti Napoleonovim vojščakom. Predsednik Krščanske demokracije Flaminio Piccoli je na posvetu svoje stranke v Tridentu izjavil, da se ne jezi na tiste Južne Tirolce, ki se borijo za svoje pravice (tem odgovarja, da Italija spoštuje svoje obveznosti), ampak na one, ki negujejo neuresničljive želje o spremembi meje na Brennerju. Od včeraj pa je protest italijanskih veteranov iz druge svetovne vojne odlikovanih z zlato medaljo za hrabrost, ki so se v Rimu sestali pod vodstvom predsednika svoje organizacije generala Angela Bastianija. Bojevniki protestirajo proti takšnim avtonomističnim manifestacijam in zahtevajo vzgled-no kazen za tiste italijanske predstavnike krajevnih oblasti, ki so tej manifestaciji prisostvovali. Ob tem bi v ilustracijo razmer veljalo dodati svoj čas objavljeno stališče italijanskih političnih krogov na Južnotirolskem, namreč, da je potrebno zamrzniti sedanje številčno sorazmerje med narodnostma, po katerem se določajo službena mesta za posamezne narode, ker bi sicer prišlo do narodnostne nestrpnosti. Kakor je znano, se je na zadnjem štetju za Nemce priglasilo več državljanov, pa tudi večji vpis v šole imajo na nemški strani, zaradi česar se pojavljajo težnje na nemški strani po zvišanju števila delovnih mest sebi v prid. Seminar o uvajanju novih tehnologij VIDEM — V vili Manin v Passa-rianu se je včeraj in danes zbralo kakih sto vodstvenih kadrov podjetij, ki se strokovno ukvarjajo z vprašanjem uvajanja novih tehnologij. Mednarodni študijski seminar na to temo je priredil center za raziska- ve in načrtovanje na področju elektronike Zeltrom (skupine Zanussija) v sodelovanju z ameriško PUGH in neapeljsko »T and T«. Med pobudniki pa so tudi Iskra iz Slovenije, Arni iz Gradca, Fisep iz Rima in, seveda, sama Zanussi. Potem ko je večina sprejela zahtevo PSI po preverjanju Na deželi se odpira nova politična kriza TRST — Z obnovitvijo dejavnosti se nad deželnim svetom F-JK in njegovim zakonodajnim delom zgrinjajo temni oblaki : napoveduje se nova politična kriza, ki se formalno še ni začela, za katero pa je že dovolj znakov. Po izjavah socialističnega poslanca De Carli ja, ki je v prejšnjih dneh praktično očital deželnemu odboru, da postaja njegovo delo neučinkovito, je načelnik svetovalske skupine PSI v deželnem svetu Carbone na včerajšnji seji predlagal odložitev imenovanja novega odbornika za kmetijstvo, ki naj bi nasledil demokristjanu Mizzau, potem ko je bil ta izvoljen v evropski parlament. Sklicujoč se na zaključke strankinega deželnega odbora, ki se je sestal pred nekaj dnevi, je svetovalec Gerbone v utemeljitvi svojega predloga dejal, da socialistična zahteva ne pomeni odprtje krize ali pa nezaupnico politični formuli, na osnovi katere je bila sestavljena sedanja večina. Zahteva po preverjanju izhaja iz vseh tistih stvari, ki ne gredo, izhaja tudi iz padca učin- kovitosti delovanja deželne vlade; po mnenju PSI je treba sedaj vsa sporna vprašanja preveriti in jih razčistiti ter v končnem obračunu dati novega zagona delovanju deželne ustanove. Socialistični predlog je naletel na ostro nasprotovanje opozicije, predvsem komnuistične, ki v tako postavljenem predlogu po političnem preverjanju med strankami večine vidi nevarnost, da bi se nujni in dramatični problemi dežele postavili v ozadje, poleg tega pa ni garancij, da bi to preverjanje ne paraliziralo dela zokonodajne skupščine. Z odložitvijo imenovanja novega odbornika (določen naj bi že bil demokristjan Car-penedo in z zahtevo po političnem preverjanju pa so se strinjale ostale stranke deželne večine; PSDI in PRI so sicer ta predlog sprejele dokaj hladno, predstavnik SSk Štoka pa je ob tej priložnosti predlagal, da bi SSk vstopila v deželni odbor, kar je — je podčrtal Štoka — tudi njena pravica. Tudi deželni tajnik KD Biasutti se je strinjal s Car bone je vim predlogom o odložitvi, tako da se bo sedaj med strankami večine odprla faza preverjanja. S tem preverjanjem pa so zainteresirane tudi druge stranke, kot so npr. Movimento Friuli (predvsem no zaključkih nedavnega strankinega deželnega kongresa- in Lista za Trst; ne gre pozabiti, da konec leta zapade rok, v katerem je treba na osnovi sporazuma o sestavi tržaškega občinskega in pokrajinskega odbora listo pritegniti v deželno večino, sicer se bo v tržaških krajevnih upravah — tako je včeraj napovedal tajnik Giuricin — že s 1. januarjem začela kriza. Po govoricah dobro obveščenih krogov pa so v ozadju zahteve po političnem preverjanju na deželi še drugi manevri, ki naj bi kot cilj imeli tudi zamenjavo predsednika odbora Comellija in izvolitev novega predsednika skupščine v osebi sedanjega podpredsednika odbora Zanfagninija. Naj še dodamo, da je bil Carbonejev predlog sprejet z glasovi strank večine, LpT se je vzdržala, opozicija pa je glasovala proti. Prihodnje leto se mu obeta enomesečna turneja po SZ TPP7 'fcP Tnmo7iPst ustavnih določil, je zaključil Gorla. Osem mesecev ječe Zaradi kraje avta Prizivno sodišče je potrdilo razsodbo kazenskega sodišča, po kateri mo J’uta 25-letni Nevio Calegarich in 24-letni Roberto Karis za 8 mesecev v zapor, vrh tega pa še plačati 200.000 br globe. Zakaj? Ker sta 4. januarja tetos ukradla avto fiat 500 in se z Ujim zabila v parkiran avtomobil ter ga tako huje poškodovala. Razstava bo od 25. do 30. septembra, prvi jesenski vzorčni velesejem pa bo od 6. do 14. oktobra Profesor Zdravko Petrovšek tako da lahko danes že z veliko natančnostjo določimo, kakšno bo vreme v prihodnjih petih dneh. Predavanje se je zaključilo z razpravo. Danes se bo seminar šolnikov zaključil s predavanjem Ivana Gamsa o pokrajinski ekološki sestavi. Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani ob 8.30. Na razstavišču pri Montebellu je bila včeraj tiskovna konferenca, na kateri je predsednik velese jemske ustanove Piero Toresella predstavil program dveh pomembnih razstav, ki bosta konec septembra in v začetku oktobra v našem mestu. Gre za 2. razstavo o morju (od 25. do 30. t.m.), ki bo odprta občinstvu le zadnja dva dneva (v ostalih dneh bo namenjena gospodarskim operaterjem ter šolam) ter prvi jesenski vzorčni velesejem (od 6. do 14. oktobra). Razstava o morju, ki je bila prvič organizirana meseca oktobra pred dvema letoma, bo imela dve glavni značilnosti : velik poudarek bo posvečen naftnim raziskavam na področju severnega Jadrana in izkoriščanju morskega bogastva (t.i. off-shore). Pri tem velja omeniti, da bo razstava od 26. do 28. t.m. sovpadala s kongresom ICMES, Mednarodnega združenja za sisteme ladjedelniškega inženirstva, na katerem bodo sodelovali najbolj znani svetovni izvedenci na tem podro- čju. Še nekaj podatkov o razstavi: prisotnih bo 45 razstav jalcev, v okviru razstave pa bo na pobudo Zveze tržaških industrijcev, deželne uprave Furlanije - Julijske krajine in ministrstva za znanstvene raziskave ciklus okroglih miz na temo »Trst in morje«. Veliko novost pa predstavlja prvi jesenski vzorčni velesejem. Razdeljen bo na salon o industrijski proizvodnji, turizmu in dejavnostih za tretjo starost ter na salone o informatiki, modi, videogamih, foto-kino, opremi u-radov in splošni sektor. Vseh raz-stavljalcev bo okrog 150. Salon o tretji starosti (imenovan 50 più) je vsekakor značilen za naše mesto, saj je problem ost are'osti senzibiliziral upravni odbor Tržaškega velesejma do takšne mere, da predstavlja salon osrednjo značilnost tega sejma. V zvezi s tem se bodo v sodelovanju krajevnih uprav (in občinskih uprav iz Milana in Bologne) vrstile številne konference posvečene temu problemu. Pianist Campisi gost Glasbenega septembra Drevi ob 20.30 bo v tržaški evangeličanski cerkvi sedmi koncert v okviru prireditve »Glasbeni september«, ki jo prireja Tržaška letoviščarska ustanova v sodelovanju s »Cappello civico* in z društvom »Glasbena srečanja«. Koncertiral bo pianist Raimondo Campisi, ki je diplomiral na milanskem konservatoriju. Campisi je posnel že nekaj plošč, drevi pa se bo predstavil s Chopinovimi skladbami. Ljudski praznik ustanove CEM Na vrtu Vile Haggincosta (Drevored Gessi) bo danes popoldne ljudski praznik, ki ga prireja CEM (Center za motorično prevzgojo). Prireditev je namenjena predvsem mladim handika-piranim, ki obiskujejo center, odprta pa je vsem. Program, ki se bo začel ob 15. uri, obsega srečanja z animatorji, nastop glasbenih skupin in milj-skih otrok, ki bodo uprizorili predstavo »Rock žaba«. Razstava fotografij Gorazda Vilharja V razstavni dvorani tržaške pokrajine bodo jutri ob 18.30 odprli fotografsko razstavo Gorazda Vilharja. Razstavo, ki bo odprta do 6. oktobra, prireja center za širjenje fotografske umetnosti »Photoimago«. Vilhar, ki je po rodu z Jesenic, je star 29 let, je diplomiral iz zgodovine u-metnosti na ljubljanski univerzi in se je pred fotografijo ukvarjal s slikarstvom.. Ugodnejši razvoj luškega prometa Celoviti tovorni promet v tržaškem pristanišču se je v prvih letošnjih osmih mesecih zmanjšal za 3,8 od sto v primeri z obdobjem januar - avgust 1983. Znašal je 17,184.000 ton. V avgustu je bil padec milejši kot v prejšnjih mesecih zaradi povečanega dotoka petroleja za naftovod Trst - Ingolstadt -Dunaj, in to še posebno proti Bavarski. Sam trgovski promet je v omenjenem razdobju dosegel 3,361.000 ton, kar pomeni 330.000 ton ali 11 od sto več kot v ustreznem času lanskega leta. Za porast se gre zahvaliti v prvi vrsti množičnejšemu dovozu blaga, ki je z 1,709.000 t bil za 18 od sto večji kot v prvih osmih mesecih lani. Ped postavko »razni tovori« so zabeležili 5-odstotno povečanje prometa, in to brez premogovnih pošiljk. Kontejnerjev je bilo naštetih 55.000, to je skoraj 3.000 (ali 5,5 od sto) več, količina z njimi pretovorjenega blaga pa je znašala 475.000 ton. Občina Devin-Nabrežina bo zaposlila tri spremljevalce za handikapirane Občina Devin Nabrežina bo v šolskem letu 1984/85 sprejela v službo tri spremljevalce za handikapirane otroke. Interesenti, ki bi radi predložili prošnje, morajo imeti najmanj 18 let, italijansko državljanstvo in diplomo učiteljišča ali enakovredni naslov za poučevanje. K prošnji morajo priložiti fotokopijo študijskega naslova, morebitna potrdila o obiskovanju tečajev za specializacijo, ki zadevajo handikapirane otroke in potrdila o morebitnih delovnih izkušnjah s handikapiranimi otroki ali na specifičnih področjih animacije, tehničnih in ročnih dejavnosti na šolskem področju. Predvideni delovni umik bo od najmanj 12 do največ 24 ur na teden, bruto prejemki pa znašajo 7.100 lir na uro. V prošnji morajo interesenti navesti, če imajo vozniško dovoljenje in lasten avtomobil. Animatorji, ki bodo sprejeti v službo, bodo morali podpisati konvencijo z devinskomabrežinsko občino in zanjo tudi sami plačati stroške. Rok za predstavitev prošenj je do 6. oktobra letos in interesenti jih morajo oddati na nekolkovanem papirju v Uradu za stike z javnostjo in prevajanje (soba št. 20) devinsko-nabrežinske občine. Trgovci in gostinci lahko za določen čas ostanejo brez tedenskega počitka Tržaška občina je na prošnjo gostincev in po posvetu s sindikati odredila, da bodo v dneh 2„ 3. in 4. novembra gostišča lahko odprta, čeprav bi zaradi zakonske obveznosti o tedenskem počitku ne smela obratovati. Isto velja za čas od 3. do 10. decembra, ko bo v mestu Miklavžev semenj, pa tudi do konca tega meseca spričo prireditve »Premio Italia 1984«, ter za dneve od 27. do 31. decembra. Izrecno gre pripomniti, da bodo od 24. sep tembra lahko redno poslovale brez tedenskega počitka tudi vse trgovine z živilskimi vred. Areico pogrešajo sorodniki ščuka. Učno in neučno osebje ter Združenje staršev osnovne šole J. Ribičič izrekajo globoko sožalje gospe Učki Kerže In družini ob težki izgubi drage mame Anice Ščuke. Ob težki izgubi mame Anice Ščuke izrekajo Zorku in Lauri globoko sožalje Barbara in Marjo Gregorič, Darja in Boris Kafol, Ondina in Igor Lasič, Alekseja in Primož Možina, Neva in Rudi Pahor, Ani in Klavdij Palčič ter Alda in Sergij Pertot. Tanja in Uči Mamolo izrekata globoko sožalje prijateljici Učki ščuka-Kerže in svojcem ob smrti drage mame. Inštitut za fiziologijo Tržaške univerze izreka iskreno sožalje prof. Mariji Ščuka ob izgubi drage mame. Ob težkem trenutku izrekajo profesorju Zorku Ščuki iskreno sožalje Martina, Katja, Darja, Tamara, Andrej D., Borut in Andrej G. . Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapusti- 1 la naša draga mama, nona, sestra in teta f Celestina Gregori vd. Pernarčič Pogreb drage pokojnice bo jutri, 22. t.m., ob 13.30 iz hiše žalosti v domačo cerkev. Žalujoči: hčerka Anica in sin Pino z družinama ter drugo sorodstvo. Mavhinje, Kr min, 21. 9. 1984 T Po kratki bolezni nas je ■ zapustil naš dragi Danilo Justin Pogreb bo danes, 21. t.m., ob 10.45 iz mrtvašnice- glavne bolnice. Žalostno vest sporočajo: mati in sorodniki. Trst, 21. septembra 1984 Ob težki izgubi drage Tilke Žerjal izreka možu in hčerama z družinama globoko sožalje KD F. Prešeren. Uspehi praznikov solate na Kolonkovcu so povezani tudi z Debelisovo družino Ko smo v zadnjih letih omenjali Kolonkovec, je bilo to skoraj vedno v povezavi z bojem tamkajšnjega prebivalstva proti razlastitvam zemlje, predvsem slovenske, za gradnjo novih stanovanjskih hiš, sedaj pa še hitre ceste. Tokratni naš obisk je veljal bolj veselemu, prijetnemu in, za naše vrtnarje, tudi bolj vzpodbudnemu do godku. Kot smo že poročali, je bil 8. in 9. septembra v organizaciji Prosvetnega društva Kolonkovec tam praznik solate povezan tudi s tekmovanjem v sajenju solate. Na tej prireditvi se je v tekmovalnem delu zelo dobro odrezala družina Debeliš (v ožjem in širšem pomenu), ki je zasedla več prvih mest. Menili smo, da je prav, da se o tem uspehu pogovorimo z Alojzein Debelisom, družinskim poglavarjem, znanim vrtnarjem, ki že vrsto let opravlja tudi funkcijo podpredsednika Kmečke zveze. On sam je bil na tekmovanju sajenja solate med od raslimi prvi, prvo mesto med mladimi je odnesel njegov sin Andrej (tekmovala pa sta tudi druga dva sinova Pavel in Kristijan), prvo mesto med tekmovalkami je zasedla žena njegovega bratranca, prav tako Debelisa, pa še mladi 8-letni nečak (najmlajši med tekmovalci) se je med tekmovalci lepo uveljavil. Lep uspeh prireditve torej, ki se bo prav gotovo nadaljevala, smo menili takoj na začetku razgovora. Danes dopoldne bo na tržaškem velesejemskem razstavišču otvoritev velike filatelistične manifestacije z naslovom Tergestum 84. Ta državna filatelistična razstava je ena izmed različnih pobud, ki naj služijo kot priprava na veliko mednarodno filatelistično razstavo, ki bo konec prihodnjega leta v Rimu. Vsaka izmed teh manjših krajevnih razstav bo pripravljena na določeno temo in izbira za Trst je določila tematiko vojaške pošte. Zato tržaški razstavi filatelisti pravijo tudi Militaria. Razstavo je pripravil tržaški filatelistični krožek Temi - Ravasini v sodelovanju z državnim združenjem zbirateljev vojaške pošte in organizacijo AIDMN. Manifestacija bo trajala tri dni v paviljonu E/l tržaškega velesejma z vhodom z Ul. Rossetti. Podrobnejši program predvideva za danes ob 9. uri otvoritev razstave na temo Militaria, dopoldne in popoldne dve dražbi raznih poštnih dokumentov na isto temo. Dražbo je pripravilo miljsko središče za zbira teljstvo in katalog obsega čez 1700 posameznih kosov s poštnimi dokumenti prve in dmge svetovne vojske, iz kolonialnih vojn, iz ruskega ujetništva, iz obdobje odporništva in raznih zasedenih področij ter še veliko drugih bolj ali manj zanimivih in pomembnih pod odsekov. Seveda so take dražbe namenjene predvsem specifičnim zbirkam in torej zanima jo ožji krog zbirateljev, vendar je treba omeniti, da je število zbirateljev na temo militaria presenetlji- »Brez dvoma. Že sedaj nas vrtnarji sprašujejo, če bomo ta praznik ponovili tudi prihodnje leto ter nam ponujajo tudi svojo zemljo za uprizoritev tekmovanja. Pravzaprav pa se je vse začelo pred šestimi leti, ko so se začele množične razlastitve naše zemlje na Kolonkoncu. Da bi opozorili oblasti na krivico, ki so nam jo delale in da bi vzpodbudili naše ljudi k zaščiti lastne zemlje, smo uprizorili prvi tak praznik na zemljišču Justa Kariša, kjer so prav tedaj potekale protestne manifestacije proti razlastitvam. No, še vo visok. Sicer pa je tudi res, da so bili razni vojni dogodki in vojna obdobja vedno važen mejnik v zgodovini človeštva, za naše kraje pa žal še prav posebno aktualni. Zato je tako na razstavi, kot tudi med dokumenti na dražbi veliko takih, ki neposredno zadevajo tudi naše kraje. Naj mimogrede omenimo le razglednice iz Doberdoba, Vojščice, Tr-novsega gozda, ali pa razglednico tudi s slovenskim napisom, ki prikazuje spomenik na Matajurju in podobno. Program razstave predvideva tudi dve filatelistični srečanji na tematiko vojne pošte, posebno konferenco predsednika združenja filatelistov, komercialni shod in zamenjave, pred stavitev novih filatelističnih artiklov ter zaključek in nagrajevanje. Ker je ta manifestacija v državnem merilu, je, kar zadeva razstavni del, zagotovljena prisotnost najboljših italijanskih filatelistov s svojimi zbirkami, vendar bomo o razstavi spregovorili, ko bo odprta za ogled. Na tem mestu bi le priporočali vsem, ki se ukvarjajo z zbirateljstvom in s filatelijo še posebno, da si razstavo Tergestum 84 ogledajo, saj se velikokrat za manj zanimivimi in poznanimi naslovi skri vajo prijetna in poučna odkritja. Kot primer gre omeniti letošnjo razstavo o odporništvu v društvu Ferroviario, ki si jo je ogledalo sorazmerno malo ljudi in je bila zaradi nekaterih posameznih zbirk zelo zanimiva in kva litetno zelo dobra. I. T. naslednje leto smo temu prazniku dodali še tekmovanje v sajenju solate, ki ga sedaj obnavljamo vsako leto.« Letos kar s tremi skupinami tekmovalcev? »Res, letos nas je v skupini odraslih tekmovalo 12, v skupini mladih prav tako 12, prijavile pa so se tudi tri ženske. Upamo, da jih bo prihodnje leto še več.« Kje pa je potekalo letos to tekmovanje? »No, letos nam je ponudil svoje zemljišče Jože Stopar od Zgornje Magdalene v bližini Kolonkovca. Sam je tam napravil toplo gredo za povrtnino, ki pa mu jo je burja skorajda povsem uničila. Tako smo lahko videli, kako je treba modernizacijo našega vrtnarstva pravilno prilagoditi predvsem našim potrebam in našemu podnebju. Njegovo kmetijo smo pa izbrali tudi zato, ker bi morala nova hitra cesta steči prav preko tega zemljišča, kar bi pome nilo tudi konec njenega obstoja. Tu smo izobesili tudi regulacijski načrt tako. da so si ga lahko udeleženci ogledali in videli kako bo cesta te kla in kakšno škodo nam povzroča že sedaj, ko ne moremo napraviti nobenih infrastruktur, ker nas načrt gradnje le te že močno vinkulira.« No pa se povrnimo k sami tekmi v sajenju solate. Kako je potekla? »Imeli smo srečo lepega vremena. Veliko navijačev pa nam je dajalo poguma. Sam sem v 16 minutah zasadil 525 sadik, drugi za mano je imel na primer šest minut zamude. Komisija ni ocenjevala le časa, tem več tudi, kako so bile sadike vsajene in če so bile vrste ravne. Še to naj povem, da smo imeli letos prvič v gosteh tudi predstavnike podjetja Agraria iz Kopra, ki jih je vodil ing. Korva. Povabili so nas, da se tudi mi udeležimo kakšne njihove prireditve. Našega praznika sta se udeležila tokrat tudi dva kmetovalca iz štandreža na Goriškem, kar je bilo tudi prvič.« Še razstavo solate ste imeli. Tudi tu ste izbrali najlcpšo? »Res je, kar 18 razstavljalcev se je pripravilo. Solata je bila tako lepa, da je bilo komisiji težko izbirati najlepšo. No, prvo nagrado je potem le zasluženo dobil Karlo Valentinčič. In sicer za solato, ki ji mi, po domače pravimo "goštana” (ker raste v avgustu).« Danes odprejo na razstavišču filatelistično razstavo Tergestum 84 Ivan Antonič, vzoren kmet, ki ljubi svojo zemljo Z Milko odnesel absolutno nagrado za molznice na Kmetijskih dnevih Da je naš človek tesno povezan z lastno grudo nam pričajo številne domačijske povesti, od Tavčarjevih, Vo-rančevih in Kocbekove ruralistične struje, pa tja do Pavčka in drugih. Ne bi hoteli trditi, da je bil slovenski narod svojčas le narod kmetov in hlapcev, toda dejstvo je, da je priroda predstavljala (in še predstavlja) tisti dejavnik, ki je veliko vplival na oblikovanje značaja neke obširne skupnosti. Zanimal nas je predvsem odnos človek zemlja. Naš sogovornik je bil Ivan Antonič, poklicni kmetovalec iz Cerovelj, obrobne vasi devinsko nabrežinske občine, ki je nekako ohranila veliko kmečkih značilnosti. Kaj sili človeka k temu, da ostane zvest svoji zemlji? »Predvsem veselje in velika ljubezen do nje ter narave,« nam je na domačiji zgovorno povedal Antonič. Naj povemo, da je na Kmetijskih dnevih v dolinski občini s svojo kravo molznico med drugim odnesel obso-lutno nagrado. Zanimivo je, da je med požigom Cerovelj in drugih treh vasi devinsko nabrežinske občine avgusta 1944 kot sedemleten fantič bil ravno na paši. Tako mu je uspelo rešiti nekaj glav živine, ki bi jo okupator prav gotovo odgnal iz požgane kmetije. Antonič razpo laga z mehaniziranimi kmetijskimi stroji in s sodobnim hlevom, kakršnega premorejo v občini le trije ali štirje kmetje. V njem je 25 glav živine (v glavnem molznic). Na Kmetijskih dnevih je bila z otvoritvijo zadružnega hleva na Dolgi kroni pri Dolini zopet nakazana možnost novih oblik razmaha živinoreje pri nas. Obstajajo res konkretni pogoji za oživitev te dejavnosti in kmetijstva nasploh? »V naši okolici ni možnosti zc odprtje zadružnega hleva, saj je zmeraj manj ljudi, ki se bavijo z živinorejo, čeprav so za gradnjo takih objektov predvidene finančne podpore deželne uprave. Podobne subvencije pa prihajajo z zamudo, saj je bilo kmetijstvo dejansko do danes zanemarjeno. Razen tega bi povedal tudi to, da so možnosti za živinorejo na Krasu neprimerno slabše kot v Furlaniji. Pač pa bi s strani javnih uprav in države želel predvsem večjo nadzorstvo nad cenami kmetijskih pridelkov, mlekom itd. Sam prodam v Zadružno mlekarno v Praprotu veliko mleka, toda ugotavljam, da se mi ta posel veliko ne izplača. Glede tega bi bilo koristno, če bi nam, živinorejcem, javne uprave kaj prispevale pri prodajni ceni mleka ali pa avtomatično višale cene le tega.m Poleg z živinorejo se družina Antonič ukvarja z vinogradništvom in spomladi ima tudi osmico. gledališča CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Mala dvorana Danes, 21., jutri, 22., in v nedeljo, 23. septembra : »1984 - Orwellovo leto«. II. mednarodni festival znanstvene fantastike. Velika dvorana Danes, 21. t.m., ob 19.30: Otvorit- veni koncert sezone - Simf. orkester slov. filharmonije. Sejna dvorana I. VIDEOKLUB Cankarjevega doma vabi svoje člane v Cankarjev dom v torek, 25. septembra, ob 19. uri. Okrogla dvorana V petek, 28. t.m., ob 22. uri in v nedeljo, 30. t.m., ob 20.30: M. Jesih »Grenki sadeži pravice«. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 21. t.m., ob 20. uri: Bulgakov »Don Kihot«. Predstava za abonma S -petek in S - petek A ter izven v Kanalu. koncerti Danes, 21. t.m., bo v evangeličansko-luteranski cerkvi ob 20.30 koncert pianista RAIMONDA CAMPISIJA. V ponedeljek, 24. t.m., ob 20.30 bo v Katedrali sv. Justa nastopil organist HANS HASELBOECK. Glasbena matica Trst - Oddelek za staro glasbo - Deželni sedež RAI v Trstu. V nedeljo, 23. t.m., ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah Trobilni kvintet akademije za glasbo iz Ljubljane in Giorgia Cerotti - tolkala. Vabljeni ! kino Ariston 17.00 — 22.00 »Love Streams -Scia d’amore«. Režija John Cassave-tes, igrata Gena Rowlands in John Cassavetcs Fenice 18.00 — 22.15 »All'inseguimento della pietra verde«. M. Douglas, K. Turner. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Gerard Damiano - Wild dreams«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30—22.10 »Scuola di polizia«. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Una ragazza vogliosa«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 17.00 — 22.15 »Conon il distruttore«. Mignon 16.00 — 22.15 »Emanuelle - IV.«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.00 — 22.00 »American perver-tion«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 16.30 — 22.00 »All'inseguimento della pietra verde«. Vittorio Veneto 16.15 — 22.00 »I nuovi barbari«. Lumiere 16.30 — 22.00 »Easy rider«. J. Nièholson. Prepovedan mladini pod 14. letom. Radio 15.30 — 21.30 »Eccitanti e perverse«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 17.00 — 22.00 »48 ore«. Barvni film za vsakogar. razstave Jutri, 22. septembra, ob 18. uri bodo v galeriji Cartesius, Ul. Marconi 16, odprli razstavo slikarja Costanza Schiavila. Razstava bo odprta do 4. oktobra. Danes, 21. septembra, ob 19. uri bodo v Mali galeriji s Sežani odprli razstavo slikarja Petra Reharja. Razstava bo odprta do 8. oktobra. izleti SPDT obvešča izletnike v Zajzero, da je v nedeljo, 23. t.m., odhod avtobusa ob 6. uri izpred sodnijske palače. Prireditve in sporočila kulturnih druStev in organizacij KD Slovan - Padriče obvešča, da so PEVSKE VAJE za moške ob ponedeljkih in za ženske ob četrtkih ob 20.30 v zadružnih prostorih. Zaželeni novi pevci in pevke! menjalnica 20. 9. 1984 Ameriški dolar................ 1.890.— Kanadski dolar................. 1.420.— švicarski frank............. 750.— Danska krona.................. 169.— Norveška krona................ 216.— švedska krona................. 216.— Holandski florint................ 544,— Francoski frank............... 199.— Belgijski frank.................. 27.50 Funt šterling.................. 2.340.— Irski šterling................. 1.900,— Nemška marka.................... 614.50 Avstrijski šiling................ 87.25 Portugalski eskudo................ 11,— Japonski jen.................. 6.— španska pezeta................ 10.— Avstralski dolar..............1.410.— Grška drahma.................. 15.— Debeli dinar....................... 9,— Drobni dinar................ 8.50 iiitiEB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE T fi 2 A Š K A KREDITNA BANKA S. P. A. ' ' 1: ' 1 Hi 52 G1-14G SKD Slavec - Ricmanje vabi 21., 22. in 23. septembra na VRTNO VESELICO s petjem, plesom, srečelovom in umetnimi ognji, ki bo na prostem prireditvenem prostoru Žrebčevo v Ricmanjih. KD Kraški dom Repentabor vabi na predvajanje igre BURKAŠKI MISTERIJ DARIO FO' Mistero buffo ki bo jutri, 22. t.m., ob 20.30 v občinski telovadnici v Repnu. včeraj-danes Danes, PETEK, 21. septembra MATEJ Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 19.05 — Dolžina dneva 21.14 — Luna vzide ob 1.30 in zatone ob 17.36. Jutri, SOBOTA, 22. septembra MAVRICIJ Vreme včeraj: temperatura zraka 20 stopinj, zračni tlak 1005 mb narašča, veter 26 km na uro severovzhodnik, vlaga 74-odstotna, dežja je padlo 4 desetinke milimetra, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 22 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Elena Ferroli, Astrid Zornada in Nathan Tiveron. UMRLI SO: 74-letni Secondo Cana-vese, 75-letni Bruno Cesa ra, 68-letna Giorgina Marigonda por. Muggia, 72-letna Anna Migliarli vd. Scuka, 69-letni Giovanni Delise. 58-Ietni Dario Gerirli, 63-letni Mario Gattonar, 80-letna Maria Visintin vd. Pecorari, 68-letni Riccardo Longone. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3). ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761. predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. čestitke Naša dobra mama in nona MARICA DEKLEVA - KOKELJ praznuje danes svoj veliki jubilejni rojstni dan. Iz srca ji čestitamo in želimo še mnogo zdravih let. Mož Karlo, hči Mileva z možem Darijem in vnukinja Helena - Lenči. mali oglasi VAJENEC. Gostilna vzhodnega Krasa išče vajenca z voljo do dela. Telefonirati v jutranjih urah na št. 226-301. PRODAM nezazidljiv teren v Boljuncu, 1.840 kv. m. Tel. 228-390. PRODAM Volkswagen v dobrem stanju. Tel. 228-390. PRODAM od 200 do 300 kg grozdja vrste tokaj. Telefon 0481/33090. PRODAM otroško posteljico, stajico, voziček in otroška oblačila. Tel. na št. 040/730-495. NUDIM pomoč pri gospodinjstvu enkrat tedensko. Tel. 040/815-105 od 14. o° 15. ure. t GOSPA S PRAKSO išče zaposlitev kot gospodinjska pomočnica, po možnosti v mestu. Tel. 811-396. 16-LETNO DEKLE išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 811-396. -, DELAVKA tvrdke Fiat proda Pando 30 super, staro 6 mesecev. Telefonirati ob uri kosila na št. 0481/78100. . V NAJEM DAJEM zložljivo ogrodje (castelletto) iz aluminija praktično razna dela, prenosljivo v avtu. višina do 4 x 1 x 2,30 m. Tel. 910-148. UGODNO PRODAM Alfa Sud, letnik 7«. Tel. na št. 910-148. ., OSMICO ima Rudi Košuta iz Križa 44. Toči belo in črno vino. . ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodn ulica 44, Opčine - Trst. Prispevajte za Dijaško matico priporočamo ■>>^ vam podjetje Alojz Daneu Prodaja # GRADBENEGA MATERIALA # LESA # IZOLACIJSKEGA MATERIALA # ŽELEZNINE IN DRUGO OPČINE - Proseška ulica 13 - Tel. 211-044 DELAVNICA »E. MICHELI« s.n.c. ERNESTO in GIORGIO MICHELI TRST — UL. G. GRIMANI 42 — TEL. 744845 Lasten patent za dodatno zavarovanje katerekoli vrste vrat (tudi zaščitenih od Zavoda za spomeniško varstvo) Blindirana vrata Železne blagajne po meri Blindiranje shramb Popravilo železnih blagajn Vstavitev šifriranih ključavnic za vse vrste železnih blagajn Neuničljive železne rešetke Eno — ali dvokrilna neuničljiva ograjna vrata Odstranljive železne rešetke (s ključavnico) Neprobojne zasteklitve Zasteklitve z neprebojnimi in neuničljivimi stekli Obddlava kovin in nerjavečega jekla Kovinska oprema Prisotni smo na Tržaškem velesejmu — paviljon E pritličje št. 26 TERMOPRELZ G. PRELZ VZDRŽEVANJA. NAPELJAVE, GRADNJA IN MONTAŽA, TERMIČNE NAPELJAVE TRST - Strada di Fiume 112 — Tel. 946-296 PODJETJE MARSICH prefabbricati ROCOL CALLAIA An. št. 1683 (SS 202 III. km) Tel. 910806 CEMENTNE CEVI GREZNICE »IMHOFF« DEPURATORJI in NAPRAVE ZA KLORIRANJE Mum ZGONIK, Devinščina 2/A Ifl Ul I I Telefon 225-783 gradbeni material — ploščice — sanitarije — železnina — zložljive podstrešne stopnice — ognjišča - kamini z instalacijo toplega zraka ODVOZ ODPADNEGA MATERIALA Z LASTNIM NAKLADALNIM VOZILOM R S T S. Giacomo in Monte 24 "elefon: 775770 :iDNE TAPETE SLIKARSTVO JKVIRI Cvw PRVA IN EDINA TRGOVINA KI Tl PRIHRANI ČAS IN DENAR "stenske BARVE, OLJNATE BARVE, LAKI, MAVCI, RAZNE STENSKE OBROBE, LADIJSKI POD, ČOPIČI, DROBNA ŽELEZNINA. ZIDNE OBLOGE, PLUTA. Cav. LUIGI PREŠEL * » * G. Prešel & C. ELEKTRIČNE NAPELJAVE + civilne + revizija + industrijske + vzdrževanje + preureditev + ugotavljanje okvar + prilagoditev na veljavne predpise SEDEŽ, DIREKCIJA in TEHNIČNI URAD: TRST - Ul. S. Frančiška 16 - Tel. 040/768121-2 radiatelevi sija ITALIJANSKA Prvi kanal 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Poletni maraton : Marco Spadali - balet 2. del 13.25 Vremenska napoved 13.30 Dnevnik 14.00 La bella di Roma - film 15.30 Šola in vzgoja: Življenje živali 16.00 L'imparegiabile dottor Snuggles risanka 16.25 L’amico Gipsy - 2. del 16.50 Danes v parlamentu 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 TV 1 Estate All’ombra ragazzi 18.05 Tre nipoti e un maggiordomo -TV film 18.35 Zim Zum Zam - 3. oddaja 19.40 Almanah in Vremenska napoved 20.00 Dnevnik 20.30 R pianeta vivente - 12. oddaja 21.30 E’ nata una stella - film 1. del Igrajo Judy Garland, James Mason, Charles Bickford 22.30 Dnevnik 22.35 E’ nata una stella - 2. del filma 00.05 Dnevnik 1 - Zadnje vesti 00.15 Šola in vzgoja: handikap - 1. del Drugi kanal 12.00 II regno degli animali -risanka 12.10 Codice rosso fuoco - TV film 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Capital - TV nadalj. 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Vivendo il passato - TV film 15.20 n popolo che vive lungo il fui- me - dokumentarec 15.45 Mostri incompresi - TV film Ljubljana 8.50 in 10.35 TV v šoli 17.05 Teletekst 17.20 Poročila 17.25 Rock portret: Indeksi 17.55 Jack Helbom - nadalj. 18.25 Obzornik ljubljanskega območja 18.40 Znanstveno tehnični film: Nikoli ne reci nikoli 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik I 20.00 Jaz - dokumentarna serija 20.55 Ne prezrite 21.10 Proti vetru: Hiša na griču -nadalj. 22.10 TV dnevnik II 22.15 Sredina sveta - film Zagreb 16.40 TV v šoli: Angleščina, Branje 17.40 Poročila 18.25 Kronika občine Reka 20.00 Moja sorodnika Rahela -TV nadalj. 21.00 Slovesni koncert združenih narodov za pomoč afriškim beguncem CANALE 5 8.30 Alice - TV film 9.00 Phyllis - TV film 9.30 Una vita da vivere - nadalj. 10.30 La feldmarescialla - film 12.00 I Jefferson - TV film 12.25 Help - glasbena oddaja 13.25 Sentieri - nadalj. 14.25 General Hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere - nadalj. 16.25 Mary Tyler Moore - TV film 17.00 Hazzard - TV film 18.00 Tarzan - TV film 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Baretta - TV film 20.25 Enola Gay - 2. del 21.45 Speciale Festival Venezia 22.45 Kojak - TV film 00.45 La sposa del mare - film RETEQUATTRO 8.30 I superamici - risanka 10.10 Giorno dopo giorno - TV film 11.00 Fantasilandia - TV film 11.45 Tre cuori in affitto - TV film 12.15 Scooby Doo - risanka 13.10 Pr onta video 13.30 Fiore selvaggio - TV novela 14.15 Giorno dopo giorno - TV film 14.45 Spogliarello per una vedova -film 17.00 Scooby Doo - risanka 18.00 Truck Driver - TV film 18.50 Tre cuori in affitto - TV film 19.30 Chips - TV film 20.25 Quattro passi sul lenzuolo -film 22.20 U-112, assalto al Queen Mary -film 00.10 Srike Force - TV film ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 Pellegrini d’amore - film 11.30 Maude - TV film 12.00 Giorno per giorno - TV film 12.30 Lucy Show - TV film 13.00 Bim Bum Barn 14.00 Agenzia Rockford - TV film TELEVIZIJA 16.25 šola in vzgoja: Ostržek zakaj? - 3. del 16.55 Due e simpatia : La freccia nera - 4. nadalj. 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.40 La pietra di Marco Polo -TV film 18.10 Meatballs & Spaghetti - risanka 18.30 Dnevnik 2 - Športne vesti 18.40 I professionals - TV film Meteo 2 Vremenska napoved 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.30 Buio nel a valle - 2. in zadnji del 22.15 Sindikalna tribuna 22.45 Dnevnik 2 - Vesti 22.55 L’asso della Manica - TV film 23.45 Tuttocavalli 24.00 Dnevnik 2 - Zadnje vesti 00.05 Novara : hokej na kotalkah Tretji kanal 16.00 šola in vzgoja : Univerze v Evropi : Španija 16.30 Šola in vzgoja : Informatika - 2. del 17.00 Piccola storia della musica -4. del 17.15 Dadaumpa - antologia televizijskega varieteja 18.25 Speciale Orecchiocchio : Glasbeni program Thomas Dolby - 2. del 19.00 Dnevnik 3 19.10 Dnevnik 3 - Deželne vesti 19.35 II maestro di Vinci 20.05 šola in vzgoja: Ligurija pred milijonom let 20.30 Večer v Scali: Il sosia - po delu F. M. Dostojevskega 22.10 Dnevnik 3 22.20 H pellicano ribelle - komedija 23.30 Dnevnik 3 Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA med drugimi tudi naslednje vesti: BARDO — Obisk delegacije urada za manjšine pri EGS TRST — Začetek razprav v deželnem svetu TRST — Prix Italia SESLJAN — Razstava o željah TRST — Odbojka: Meblo - Rijcka 17.00 TV poročila 17.05 TV šola: Mala Hexi - lutkovna igrica Življenje na Savi - dok. Prva ljubezen - risanka 18.00 Oče in sin detektiva : Ugrabitev - TV film 18.50 Risanke 19.30 TVD Stičiče 19.50 Aktualna tema 20.20 Pustolovci - film 22.00 TVD Vse danes 22.10 Glasbena oddaja 22.55 Zeit im Bild - čas v sliki POSTAJE 15.00 Camion - TV film 16.00 Bim Bum Barn 17.40 La cEtsa nella prateria -TV film 18.40 Kung-Fu - TV film 19.50 Lady Georgie - risanka 20.25 Venerdì 13 H. - film 22.15 II peggio di Bandiera Gialla 23.15 Ban Ronald - film 00.45 Ironside - TV film TELEPADOVA 13.00 Sampei - risanka 13.30 Yattaman - risanka 14.00 Marna Linda - TV film 15.30 Family Hour - TV film 16.30 TV film 18.00 Yattaman - risanka 18.30 Black Star - risanka 19.00 Hero High - risanka 19.30 Mama Linda - TV film 20.20 Anche i ricchi piangono TV film 21.20 II figlio di Ali Baba - film 24.00 Un americano a Etan - film TRIVENETA 13.15 The Great Detective - TV film 14.00 Risanka 14.30 I 4 del clan del cuore di pietra - film 16.30 Edgard Wallace - TV film 17.30 Risanka 18.00 L’incredibile dottor Hogg -TV film 18.30 II re che venne dal Sud -TV film 20.30 Gente pazza - film 22.00 Fuga disperata - TV film 22.30 Amarati è il mio destino - film TELEFRIULI 16.30 II cacciatore di taglie - film 18.00 L’ora di Hitchcock - TV film 19.00 Cara a cara - TV film 20.25 Mariana, il diritto di nascere -TV film 21.30 Faustina - film 23.30 Questo è il mio uomo - film RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 10.00 Mo- zaik. Rekreacije, koristni nasveti, bolj a i manj literarni sestavki v pisanem spletu glasbenozabavnih melodij in pesmi; 8.20 Trim za vsakogar; 8.45 Domače živali ; 9.10 Po poteh Ludwiga IL, strani iz dnevnika Tatjane Rojc; 9.40 Slovenska poezija skozi stoletja ; 10.10 Koncert Glasbene matice v stolnici sv. Justa v Trstu: orglar Hubert Bergant in Slovenski trobilni kvartet; 11.10 Glasbeni potpuri ; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Zapiski na robu; 12.00 Roman v nadaljevanjih : Alojz Rebula : »Duh Velikih jezer«. Slušna igra o Frideriku Baragi, 2. del; Glasbeni potpuri; 13.20 Slovenski zbori -in vokalne skupine na ploščah : zbor »Tone Tomšič« iz Ljub jane, ki ga vodi Marko Munih; Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Tri slovenske sestre: 130 let Družbe sv. Mohorja; 16.00 Plesna ura sede; Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Odprti prostor: Klasični album : nabožna glasba; 18.00 KtVturni dogodki; Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek ; 13.00 0-tvoritev - Danes na valu radia Koper; 13.00 - 15.00 Mladinska oddaja; Pesem tedna radia Koper; 15.00 Človek v človeku; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik ; Objave, EP; 17.00 Pogovor o...; 17.33 Najboljši zbori na tekmovanju Cesare Augusto Seghizzi; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijske vesti; 6.00 Otvoritev; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vrtiljak; 11.45 Na tvoji strani; 12.00 Glasba po željah ; 13.30 Popoldanski program; 14.33 Poročila v nemškem jeziku; 14.35 Popevka tedna ; 14.45 La Vera Romagna; 15.00 Kulturni program ; 18.00 Glasbeni program; 18.45 Zborovska gasba ; 20.00 Zaključek. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Zeleni val; 9.00 Per voi donne; 11.00 La russa inglese; 11.20 Master; 11.30 Piccola Italia; 13.15 Zeleni vai weekend ; 13.25 Master ; 14.30 šola in vzgoja ; 15.00 Klaksong; 16.00 II Paginone - estate; 17.30 Radiodue E1 lington ’84; 17.55 Zeleni vai; 19.30 Na naših trgih; 20.00 »La camera« - radij. priredba; 20.27 Vita da uomo; 21.30 Premio »Una vita nella musica«; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Šola in vzgoja ; 8.05 Radiodue predstavlja; 8.45 Ritratto di giovane donna ; 9.10 Vacanza premio; 10.30 Ma che vuoi? La luna? ; 15.00 Le interviste impossibili; 15.42 Estate attenti ; 19.00 Mavrica; 21.00 Le stole del mattino; 22.50 Radiodue jazz. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.0 Poročila; 4.30 - 8.00 Ju- tranji program - glasba ; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 8 35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 12.30 Kmetijski nasveti ; 12.40 Vedri zvoki; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov ; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 George Gershwin: Amerikanec v Parizu - baletna glasba (Izvaja New Yorška filharmonija pod taktirko Leonarda Nemsteina) ; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 - glasba; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela (pesmi pojeta Partizanski pevski zbor in moški zbor RTV Ljubljana) ; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Na krilih petja; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 - 24.00 Iz glasbene skrinje; 23.05 Literarni nokturno - Vladis av Petkovič -Dis: Pesmi; 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE imamo veliko prijateljev Pravzaprav Stalno poudarjamo, da bomo zakonsko priznanje naših pravic kot narodnostna skupnost dosegli le s pomočjo naprednih in vseh demokratičnih družbenih sil večinskega naroda. Doslej so naša skupna prizadevanja ob različnih priložnostih podprli v izvoljenih organih številnih občin in drugih krajevnih ustanov v naši deželi, zlasti tam, kjer je uprava v rokah levih ali levičarskih strank in koalicij. Izven naše dežele — seveda če izvzamemo stike s parlamentarci, načelniki parlamentarnih skupin, tajniki političnih strank in predstavniki vlade — so z našo problematiko bolj slabo ali pa zelo enostransko seznanjeni. In vendar poudarjamo, kako moramo pridobivati prijatelje in zaveznike tudi izven tukajšnjega, na žalost ze’o zatohlega območja, v krajih, kjer na vprašanja sožitja in demokracije gledajo drugače in predvsem brez takih ali drugih predsodkov. In prav na področju obveščanja in seznanjanja pripadnikov večinskega naroda se da marsikaj narediti, posebno vlogo pa lahko prevzamejo naše krajevne uprave, kakor dokazuje primer odličnega sodelovanja med občinama Sovodnje ob Soči in Medicino. V tem kraju v Emiliji Romagni so v okviru prireditev ob letošnjem občinskem prazniku (od 13. do 17. septembra) pripravili tudi nekakšno o-kroglo mizo o Slovencih v Italiji ter o prizadevanjih za izglasovanje globalnega zaščitnega zakona. O teh vprašanjih je na zaključni prireditvi, v ponedeljek zvečer, govoril prof. Darko Bratina, pred okrog 150 predstavniki družbenega in gospodarskega življenja občine Medicina in številnimi gosti drugih krajevnih uprav. Po krajšem prikazu zgodovinskega o-zadja vprašanja (sodržavljani večinskega naroda so spet zelo slabo in e-nostransko seznanjeni) je govornik o-pozoril na bistvo vprašanja : uzakonitev pravic slovenske narodnostne skupnosti je v prvi vrsti vprašanje demokracije in vprašanje omikanega sožitja. Po zaključnem aplavzu sodeč je publika pravilno razumela Bratino-vo sporočilo. Na ponedeljkovem zaključnem srečanju je govoril tudi župan občine Medicino, ki je posebej naglasil pomen navezovanja in utrjevanja prijateljskih stikov s skupnostmi v drugih državah (tesno sodelujejo z občino Ro-mier v Franciji, s Škofjo Loko, s Smederevsko Palanko itd.), pa tudi z občino Sovodnje, ki je sicer italijanska občina, vendar s slovenskim prebivalstvom. Udeležence zborovanja je pozdravil tudi sovodenjski župan Vid Primožič. Par dni po zborovanju je zasedal tudi občinski svet, v katerem so predstavniki komunistične, socialistične, socia demokratske in krščansko demokratske stranke soglasno odobril resolucijo, v kateri izraža polno podporo prizadevanjem slovenske narodnostne skupnosti v Italiji za dosego globalnega zaščitnega zakona ter se obvezuje tudi v bodoče podpirati upravičene zahteve Slovencev v Italiji, parlament pa poziva, da čimprej izg'a- suje globalni zaščitni zakon. Občina Medicino je srednje veliko kmetijsko-industrijsko središče pri Bologni in ima okrog 16 tisoč prebivalcev. Občino vodijo komunisti in socialisti. Občinski svet v Doberdobu V ponedeljek, 24. t.m., se bo sestal občinski svet v Doberdobu. Seja bo ob 15. uri v občinski sejni dvorani. Dnevni red obsega med drugimi sledeče točke: prevzem posojila v znesku skoraj 49 milijonov lir za tretjo skupino del pri gradnji nižje srednje šole, pristop h konzorciju za odtočno omrežje, nalog za projektiranje socialnega centra v Jam'jah, imenovanje komisije za urejanje oddaje zemljišč v tipoloških conah ter imenovanje predstavnikov občine v komisijo za družinske posvetovalnice. Predvidena je tudi podelitev prispevkov raznim društvom in organizacijam, ki delujejo v občini. • Te dni se je pričela redna dejavnost v baletni šoli »Tersicore - città di Gorizia«. Dejavnost je letos organizirana v treh tečajih: ritmične vaje za otroke od 4. do 7. leta, tečaj klasičnih plesov za starejše od osmih let in tečaj jazz plesov za kandidate starejše od 13 let. Dejavnost bodo zaključili junija, ko bodo pripravili tudi prikaz plesov. Tečaji 150 ur v Se danes je čas za vpis V soboto študijski posvet Danes poteče rok za vpis v tečaje 150 ur, ki omogočajo pridobitev diplome nižje srednje šole (v enem samem šolskem letu) vsem odraslim, ki niso mogli iz kateregakoli razloga prej dovršiti obveznega šolanja. Za slovenski tečaj dopolnilnega izobraževanja vpisujejo na srednji šoli »Ivan Trinko«, tel. 84325. Za soboto, torej jutri, je napovedano v pokrajinski sejni dvorani študijsko srečanje o permanentni vzgoji na temo »Kakšne so perspektive za tečaje 150 ur?«. Pobudnika srečanja sta pokrajinska uprava in deželni inštitut za raziskovanje, eksperimentiranje in vzgojno izpopolnjevanje IRRSAE. Namen srečanja je, da bi ocenili doslej opravljeno delo na področju dopolnilnega izobraževanje, ki ga vredvideva zakon iz leta 1980, istočasno pa naj bi bila to priložnost, da se upravitelji in predstavniki drugih zainteresiranih inšti tucij pobliže seznanijo z resničnimi zahtevami in potrebami prebivalstva na šolskem in kulturnem področju. Po uvodnih pozdravih bodo dopoldne (od 9. ure dalje) na vrsti tri poročila v vlogi tečajev 150 ur ter o dosedanjih izkušnjah, s posebnim ozirom na našo deželo. Popoldanski del, ki se bo pričel ob 15. uri, bo namenjen pretežno strokovni pripra- vi učnega osebja in metodološkim perspektivam tečajev 150 v prihodnjem šolskem letu. V bolnišnici odprtje prenovljenih prostorov V goriški splošni bolnišnici bo jutri dopoldne slovesnost ob odprtju prenovljenih prostorov transfuzijskega centra in laboratorijev za analize. Svečanost se bo pričela ob 10. uri v predavalnici šole za bolničarje, ob prisotnosti deželnega odbornika za zdravstvo Renzullija. Sledil pa bo ogled prenovljenih prostorov. Seja pokrajinskega vodstva PSDI Na razširjeni seji pokrajinskega tajništva PSDI so že začeli razpravljati o pripravah na upravne volitve, ki bodo junija prihodnjega leta. Na seji je bil prisoten tudi načelnik skupine PSDI v deželnem svetu Gonano, razpravljali so tudi o pripravah na deželni kongres stranke, ki bo 13. in 14. oktobra v Vidmu. Poleg tega so na seji razpravljali o ekonomskih vprašanjih ter o so*-delovanju s socialistično stranko. Je goriška občina pozabila na vrtec v Ulici Fabiani? Vrtec je državen, za opremo in poslopje skrbi občina S prispevkom dežele nova pokrita tržnica v Tržiču S starimi in novimi problemi v novo šolsko leto. Tako smo zapisali prejšnji teden, ko se je na šolah in v vseh vzgojno-varstvenih ustanovah spet pričel pouk. S starimi problemi imajo prav gotovo spet opravka v slovenskem o-troškem vrtcu v Fabianijevi ulici, v Gorici, kjer so ob začetku šolskega leta ugotovili, da občina ni utegnila v poletnih mesecih rešiti tistih dveh ali treh" najbolj nujnih vprašanj, na katera pravzaprav opozarjajo še ves čas, odkar so se v prostore vselili. Otroški vrtec, ki ga je prej upravljala goriška občina, je bil v precej neprimernih prostorih v Ulici Vittorio Veneto. Na prigovarjanje staršev in učnega osebja so vrtec premestili v novo poslopje v Max Fa-bianijevo ulico. Istočasno je vrtec prešel v pristojnost države medtem ko so prostori občinska last. Starši in osebje so bili z rešitvijo prostor skega vprašanja takrat zadovoljni, čeprav so se vselili v prostore, ki niso bili opremljeni, (pomagali so si tako, da so pripeljali staro opre- Neugodne vremenske razmere so letos precej zakasnile pričetek trgatve, ki bo za večino sort grozdja odložen na začetek meseca oktobra. Doslej so na Goriškem pričeli trgati samo grozdja za bela peneča se vina, pripravljajo pa se na skorajšnjo trgatev drugih zgodnjih sort. Bolj kot pričetek trgatve pa gre v teh tednih zabeležiti polemiko, ki se je vnela okrog uporabe delovne sile ob trgatvi. Po'emika je verjetno še posledica lanskih sindikalnih sporov, ko je več desetin delavcev prijavilo delodajalce pretor-ju, ker je delo potekalo brez dopolnilne pokojnine dedovne pogodbe, mezde pa so bile precej nižje od zneskov, ki jih je predvidevala vsedržavna pogodba za delo v kmetijstvu. Letos je spor glede vrednotenja v kmetijstvu rešen, saj so, kot smo pred nekaj dnevi, podpisali pokrajinsko delovno pogodbo, ki predvideva, da bodo ob letošnji trgatvi prejemali obiralci po 5.700 lir na uro. Postavlja pa se drugo vprašanje, ki so ga sprožili nekateri sindikalisti, ki se pobliže ukvarjajo z vprašanji delovnih razmerij v kmetijstvu. Gre za vprašanje dela na črno. Ob trgatvi je vedno bilo razširjeno izkoriščanje delovne sile mimo vseh pogodbenih in zakonskih obveznosti, trdi kdor zahteva večje nadzorstvo nad spoštovanjem predpisov o višini prejemkov, o zavarovanju in mo). Upali so, da bo občina v doglednem času poskrbela tudi za o-premo prostorov in za rešitev drugih vprašanj. Od takrat pa so na občini na ta zadevo pravzaprav pozabili, kajti od vselitve do danes se nič ni spremenilo, čeprav so bili na nokatera nujna vprašanja nekajkrat posebej opozorjeni. »Teče že tretje šolsko leto, še zmeraj pa nimamo v kuhinji pomival nega korita za posodo. Vrt je bolj podoben opuščeni gmajni, kakor dvorišču vzgojno-varstvene ustanove«, smo te dni slišali od osebja, ki skrbi za 24 malčkov. Imajo največje razumevanje za finančne težave, saj vedo, da ni mogoče čez noč poskrbeti novo kompletno opremo. Pravzaprav niti v tem trenutku ne zahtevajo. Ne razumejo pa, kako ni bilo mogoče v vsem tem času namestiti, čeprav morda začasno, primernega pomivalnika v kuhinji in u-r editi dvorišče. Rešitev teh dveh vprašanj prav gotovo ne terja ogromnih denarnih sredstev. drugih socialnih obveznostih. Tako ugotavljajo, da je bilo ob lanski trgatvi uradno zaposlenih okrog tisoč delavcev, računajo pa, da je bilo prav toliko neprijavljene delovne sile. Sindikati zato zahtevajo, naj In špektorat za delo izvaja, skupno z orožniki, strogo nadzorstvo, da se prepreči tako masovno izmikanje delovni zakonodaji in se na tak način odprejo nove možnosti — sicer kratkotrajnega — dela za brezposelne, ki jih na Goriškem res ne manjka. Popolnoma nasprotno je stališče kmetov, zlasti na manjših družinskih kmetijah, kjer je pri trgatvi navadno soudeležen ne samo vsak družinski član, pač pa tudi sosedje, prijatelji in bližnji sorodniki. Kmetje tožijo, da je zakonodaja preveč toga in da ne upošteva raznih oblik izmenjave dela med kmeti. Dovoljeno je sicer brezplačno delo članov ožje družine in izmenjava med kmeti (danes pomagam jaz tebi, jutri ti meni), v vsakem drugem primeru pa je treba skleniti redno delovno pogodbo. Zakon na primer ne upošteva, da se v Brdih spletajo sorodstvene in prijateljske vezi na obe strani meje, pravijo slovenski kmetje. Aleš Kom-janc v Jazbinah je v zvezi s tem imel lani neprijetno dogodivščino, ki se je končala na sodišču. »Orožniki in inšpektor za delo so nekega dne nenadoma vdrli v vinograd, kjer so mi pri trgatvi pomagali sosedje, ki živijo le nekaj desetin metrov od Z zagotovitvijo finančnega prispevka dežele bodo v Tržiču že v kratkem pričeli graditi novo pokrito tržnico. Poleg dosedanjega prispevka bo dežela nakaza’a občini po 128 milijonov lir, za dobo 20. let. Prispevek bo služil za odplačevanje posojila, ki ga bo občina najela. Proračunska vrednost novega objekta, ki ga bodo zgradili nedaleč od stare tržnice (v Ul. della Resistenza) na prostoru, kjer je pred leti bila tekstilna tovarna, znaša 3 milijarde in 150 milijonov lir. Obvestilo o odločitvi deželnega odbora je upraviteljem v Tržiču posredoval odbornik Bertoli. Po gradnji nove tržnice — tista na Trgu Cavour namreč že dolgo ne u-streza več naraščajočim potrebam — razmišljajo v Tržiču že kakih dvajset let. Leta 1966 je bil že cefo izdelan prvi načrt, ki pa so ga morali opustiti. Tudi z drugim načrtom ni šlo vse gladko. Morali so ga prilagoditi in precej omejiti prvotno zamisel. Ta načrt so v občinskem svetu odobrili maja lani, poldrugo leto pa je šlo mimo za iskanje finančnega kritja. Zdaj je vprašanje dokončno rešeno in naj brž bo že v nekaj mesecih mogoče pričeti gradnjo na parceli, kjer je zdaj veliko parkirišče. moje hiše, vendar teče vmes državna meja. Najprej so me prijavili, ker da sem zaposlil tujce in to me je stalo globo 160 tisoč lir. Nato sem moral še pred pretorja zaradi nezakonitega zaposlovanja, vendar so me morali oprostiti, ker niso mogli dokazati, da so ljudje, ki so mi pomagali, za svoje delo prejemali plačo.« Tudi pri Štekarjevih na Valerišču si ob trgatvi izmenjujejo pomoč s sorodniki, ki živijo v Jugoslaviji, vendar so se doslej uspeli izogniti vsaki nevšečnosti, ker so ti sorodniki dvolastniki in kot taki lahko obdelujejo zemljo v Italiji. Kaj pa o zahtevi sindikata, da se spoštuje delovna zakonodaja in plača, ki jo predvideva delovna pogodba? »Naj pride sindikat trgat«, pravi Avgust Štekar. »Za 5.700 lir na uro mi mora obirovalec nabrati vsaj 4-5 stotov grozdja, da se izplača, ne pa enega, kot se marsikdaj dogaja. Imel sem že izkušnje s študentarijo, ki so za zaboj grozdja potrebovali tudi do tričetrt ure. S takimi bi imel več škode kot dobička.« Razumljivo je torej, da se mali kmeti izogibajo dijakov in druge nevešče delovne sile. Ti so v prejšnjih letih predstavljali ceneno delovno silo, ob zaostritvi nadzorstva, ko je potrebno spoštovati sindikalne plače, pa si kmetje skušajo pomagati med seboj ali kvečjemu zaposliti enega ali dva človeka, za katera vedo, da sta sposobna in pridna. Občinska uprava v Tržiču je za denarni prispevek za pokrito tržnico zaprosila tudi goriški sklad, ki pa vloge ni upošteval. Zaenkrat še ni znano, kako bodo po dograditvi novega objekta uporabili prostor, kjer je sedaj stara tržnica. Najbolj primerna bi bila ureditev obsežnega parkirnega prostora. Seja ZSKP Na prvi seji po poletnem premoru je odbor ZSKP razpravljal o pro gramu prireditev za novo sezono. Tako bodo od 13. do 21. oktobra imeli Koroške dneve na Primorskem, v okviru katerih se bodo nastopi odvijali na Goriškem in Tržaškem ob pomoči raznih društev. 17. in 18. novembra bodo imeli pevsko revijo Cecilijanko, na kateri bodo poleg goriških sodelovali zbori iz Benečije, Rezije, Koroške in Slovenije. Na seji so tudi sestavili okvirni program za ostale prireditve letošnje sezone ter govorili o pripravah na razstavo del Toneta Kralja. Obvestilo enotnega patronata Enotna patronatna služba sindikalnih organizacij INAS - INČA - ITAL obvešča, da je pri Zavodu za socialno skrbstvo prišlo do dokaj zapletenega položaja glede izvajanja zakona 193/84 (o možnosti predčasne upokojitve delavcev v železarnah, ki uživajo invalidsko pokojnino). Upravni svet zavoda INPS čaka na navodila ministrstva za delo. Osrednji urad patronatne službe svetuje naj delavci, ki izpolnjujejo pogoje in ki so brez dela, kljub vsemu vložijo prošnjo. Delavci pa, ki prav tako izpolnjujejo pogoje vendar so zapoa'eni v podjetjih, kjer ni krize, naj bi z odločitvijo o predčasni upokojitvi počakali. Danes zjutraj cepljenje psov Na dvorišču gostilne Bensa na 0-slavju bo danes zjutraj, od 8. do 9. ure (in ne zvečer, kot je bilo pomotoma objavljeno), cepljenje psov za Oslavje. Pevmo in Štmaver. Cepljenje je brezplačno. Izredni občni zbor delavske potrošniške zadruge v Tržiču Na izrednem občnem zboru delavske potrošniške zadruge, ki ima sedež v Tržiču, bodo razpravljali o združitvi z zadrugo Borgomeduna - Danieli. Če bo predlog sprejet, bo nova, združena največja tovrstna ustanova v deželi Furlaniji Julijski krajini. Izredni občni zbor članov tržiške potrošniške zadruge bo v sredo, 25. t.m., ob 18. uri v dvorani Palaveneto. Slikarski ex tempore v Tržiču V Tržiču bo jutri in v nedeljo slikarski ex tempore, ki ga prireja društvo Pro Loco pod pokroviteljstvom občinske uprave. Gre za tradicionalno prireditev, saj je letošnja že petnajsta po vrsti. Ker je letos olimpijsko leto, je tudi tema ubrana s področja športa. »Monjalcone e gli atleti azzurrh, tako so zapisali v pravilih za natečaj, medtem ko sta tehnika in način risanja prosti. Žigosanje platen oziroma, pol, stekla ali drugih podlag (ne smejo biti večje od 100 r 100 centimetrov) bo jutri od 8. do 12.30 in od 15.30 do 19.30 ter v nedeljo od 8. do 13. ure v prostorih AVEM, Ul. S. Ambrogio 48 v Tržiču. Najboljše ocenjena dela bodo odkupili, za prvo mesto je predvidena nagrada 500 tisoč lir, za drugo 300 tisoč lir in za tretje mesto 200 tisoč lir. Podelili bodo tudi praktične nagrade. Izdelki bodo takoj po izročitvi razstavljeni pod oboki v Ul. S. Ambrogio, v primeru slabega vremena pa v dvorani i Ul. Roma. razna obvestila Upravni odbor Kulturnega doma v Gorici vabi predstavnike društev in organizacij na razširjeno sejo, ki bo v mali dvorani doma v torek, 25. septembra ob 18. uri. Na dnevnem redu je vzporejanje dejavnosti v sezoni 1984/85. prispevki Namesto cvetja na grob pokojnemu Ivanu Marušiču darujejo sestrične Karlina, Rozina, Slava in Ida 35.000 lir za pevski zbor Jezero in 35.000 lir za društvo prostovoljnih krvodajalcev v Doberdobu. kino Gorica VERDI 17.30 — 22.00 »Breakdancc«. Glasbeni film. VITTORIA 17.30—22.00 »Una vergine per l’impero romano«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 18.00-22.00 »Windsurf« (H vento nelle mani). Tržič PRINCIPE 18.00—22.00 »Footloose* (La musica è dalla tua parte) EXCELSIOR 18.00—22.00 »Superbe stia«. Prepovedan mladini pod Izletom. Nova Gorica in okolica SOČA 18.30—20.30 »Žandarji in žan-darke«. SVOBODA 20.30 »Buck Rogers — Junak vesolja«; »22.00 Ljubezen nar vrtiljaku«. DESKLE 19.30 »Bojevniki Bronxa«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Baldini, Verdijev korzo 57, telefon 84-879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Comunale, Ul. Terenziana 26, tel. 44387. Polemika med vinogradniki in sindikati o uporabi delovne sile pri trgatvi Dantejeva Božanska komedija v očeh 50 likovnih mojstrov Turistična ustanova za Trst in tržaško obalo je v sodelovanju s Tržaško občino, Pokrajino in raznimi ustanovami poskrbela, da je bilo letošnje poletje polno likovnih prireditev in drugih kulturnih manifestacij. In tudi sedaj, ko se turistična sezona bliža koncu, se zanimive razstave še vrstijo, saj so pred nedavnim odprli v pritličnih prostorih prenovljene Pomorske postaje razstavo o tehničnih iznajdbah Leonarda Da Vincija, v ponedeljek, 17. t.m., so v prvem nadstropju iste zgradbe odprli razstavo dveh pomembnih tržaških mojstrov, slikarja Lojzeta Spacala in kiparja Nina Perizija, v sredo, 19. t.m., v sesljanskem sedežu turistične ustanove razstavo desetih mladih mojstrov iz dežele Furla-nije-Julijske krajine, dan prej, v torek, 18. septembra, pa na Gradu sv. Justa veliko razstavo z naslovom Petdeset italijanskih umetnikov ilustrira Božansko komedijo. Od vseh navedenih razstav je po našem mnenju zagotovo razstava na Gradu najbolj zanimiva in lahko bi tudi rekli najbolj veljavna, pa čeprav gre izključno ali skoraj izključno za risbe. Kot nam naslov pove, gre za ilustracije, seveda ilustracije slovitega Dantejevega dela, ki so se ga v preteklosti lotili že mnogi italijanski in tuji mojstri, med katerimi tudi sloviti Dorè, ki naj bi bil dosegel s tem najvišjo zadevno raven. Toda katerega veljavnejšega italijanskega likovnega mojstra ni zamikalo, da bi se preizkusil tudi v tem, da bi skušal s svinčnikom, tušem, pastelom ali kakorkoli že prikazati v podobi to, kar je veliki pesnik povedal v verzih? Vse tri velike Dantejeve speve so obdelali le nekateri likovni mojstri, mnogi pa so se lotevali posameznih motivov oziroma prizorov. In ko se je leta 1965 Italija in z njo ves kulturni svet spominjal velikega pesnika ob 700-letnici njegovega rojstva, je italijansko ministrstvo za šolstvo odkupilo od veljavnejših italijanskih mojstrov 270 risb — motivov iz Dantejeve Božanske komedije. Vse to bogastvo je ministrstvo nato darovalo Nacionalnemu muzeju v Ravenni, kjer je bil tedaj zaposlen sedanji višji skrbnik za kulturna bogastva v naši deželi Gino Pavan, kateremu je bila poverjena naloga, da iz tega bogastva sestavi primerno razstavo ob velikem Dantejevem jubileju. Tako je nastala bogata razstava, ki bo tržaški publiki na ogled do 4. novembra. Na stene in panoje razstavišča so razobe-šene risbe, skice, tuširanke itd. in ob vsaki je poleg imena avtorja tudi verz, oziroma citat iz Dantejeve Božanske komedije, besedilo na katero se risba nanaša. Od 1965. leta do danes je razstava obšla nekaj italijanskih mest in tudi nekaj predelov Evrope. Sedaj je tu in predstavlja priložnost, da se spoznamo z deli tolikerih in tolikih mojstrov hkrati. Res je, kot smo rekli, gre za risbe in ne za olja ali kake druge zahtevnejše tehnike, vendar gre za dela najbolj veljavnih italijanskih mojstrov. Sicer ne bomo navedli vseh 50 slikarjev, ki so navzoči na razstavi v Bastione fiorilo na Gradu sv. Justa, in sicer posamezniki z enim samim delom, drugi z dvema tremi ali celo več risbami. (Največ je dal znani italijanski figurativec Emilio Greco, ki ima na razstavi kar 14 risb, 14 motivov in, sicer v glavnem risb v tušu. Mimogrede bomo tu dodali, da edino la dela niso v izvirniku, pač pa v fotoposnetkih, ker muzej v Ravenni ni mogel dati originalov, ki da so preveč občutljivi). Navedli bomo le nekatere, ki se nam zdijo najveljavnejši ali ki so navzoči z najbolj posrečenimi motivi. Tako začnimo z velikima pokojnikoma Massi-mom Campigliem in Carlom Carrajem. Od Fabrizia Clericija so odkupili kar 10 risb in jih vse vključili v razstavo. Slovitega Giorgia De Chirica, ki je umrl pred nekaj leti, zastopa ena sama risba, medtem ko so iz del Agenora Fabbrija izbrali kar 6 risb. In tudi Ferruccio Ferrazzi, ki je med skrajno redkimi mojstri, ki so svoje risbe obarvali, je obilneje zastopan. Za Emilia Greca smo že rekli, da je zastopan z. največjim številom del, to pa ne velja ne za Renata Guttusa kot tudi ne za Carla Levija. Prvi ima na razstavi le eno risbo, drugi dve. Pri naštevanju le vidnejših imen se bomo ustavili še pri Francescu Messini ter pri znanem Sardincu Aligiju Sassuju. Ponavljamo, da ne jamčimo, da je naša izbira edino veljavna. Izbira je povsem osebna glede na sloves posameznih mojstrov in tudi glede okusa. Pri petdesetih imenih, ki so ustvarili 150 razstavljenih del, se bomo na koncu ustavili še pri treh, ki zastopajo našo deželo. To sta pokojna Marcello Mascherivi, ki ima na razstavi eno samo risbo, in Mirko (Basaldella), ki je zastopan s štirimi deli in sicer »v negativu«, namreč z risbami z belim svinčnikom na črni podlagi. Končno je tu Giuseppe Zigaina, ki ga zastopajo štiri risbe v mešani tehniki. FRANC UDOVIČ Letošnji koncerti na... REPENTABOR — Pred tremi leti smo predstavili v tej cerkvici niz štirih koncertov stare glasbe. Idealna akustikà za staro glasbo, želja, da obogatimo glasbeno življenje med zamejskimi Slovenci, možnost nastopanja za naše glasbenike (zakaj vendar študiramo glasbo, če ne zato, da glasba zaživi?), istočasno pa želja po kvaliteti: glasbe in izvedbe. Prav ta glasba nam nudi najboljše možnosti, da na kvaliteten način pokažemo in dokažemo svojo prisotnost. (V kratkem bo naš Gallus Consort otvoril razstavo izdelkov priznanega goslarja G. B. Morassija). Stara glasba dopušča sodelovanje med poklicnimi glasbeniki in ljubitelji, predstavlja pa tudi najboljši uvod v splošno glasbeno izobrazbo. To misel izraža tudi letošnji Repentabor (ker repen-tabrsko cerkev popravljajo, bo letos Repentabor — brez Repentabra). Prvi koncert: trobila in tolkala; novost v sestavu in vzpodbuda za repertoarno izbiro naših trobilcev. Nato, Roberto Fabbriciani, danes v svetovnem merilu eden vodilnih flavtistov pri iskanju novih možnosti na flavti in v glasbi sploh. Z njim bo sodelovala flavtistka Erika Slama, ki se je letos poleti pri njem izpopolnjevala. (Gotovo je za mladega glasbenika najvišje priznanje, če ga profe- sor povabi k sodelovanju). Tretji koncert: orgle. V Ricmanjih imamo najstarejše orgle na Tržaškem. Prav je, da jih pravilno ovrednotimo, prav je, da na takih orglah predstavimo dela, ki so takim orglam najbolj primerna. In še viola da gamba. Instrument z izredno bogatim repertoarjem je bil v svojem času visoko čislan. (»Kako lep kvartet viol!« naj bi vzkliknil sv. Frančišek v nebesih pred Bogom. Pripomba prvega kronista: »Saj v času, ko je sv. Frančišek živel, ljudje še niso poznali viol!« Drugi kronist pa: »Ljudje res ne, a ljubi Bog jih je od vedno uporabljal!«). Upamo, da nas bodo ljubitelji glasbe našli, čeprav nas ne bo na Re-pentabru! Upamo pa tudi, da bodo ne ljubitelji uvideli, da ni dovolj naša prisotnost na shodu v Gorici, na športnih prireditvah in na dvojezičnih tablah: potrebna je tudi v glasbi, in to čimbolj pristno in kvalitetno. MILOŠ PAHOR Zanimiva knjiga o pojavu pavperizma Začetki tržaškega Zavoda za uboge V predkapitalistični družbi si je bogataš, kot član krščanske skupnosti, zagotavljal z miloščino in z dobrimi deli vstop v nebesa in se je odrekal delu nakopičenih materialnih dobrin v upanju, da bo lahko užival božjo milost. Premožni možje niso v svojih oporokah pozabljali revežev, prav nasprotno. V oporokah so zapuščali potomcem podrobna navodila o deljenju kruha in vina med siromaki, saj so ti s svojo prisotnostjo in številčnostjo na dan njegovega pogreba potrjevali njegov ugled in sloj. Sam obstoj in delovanje cerkvenih dobrodelnih ustanov v družbi, ki ni poznala javnega skrbstva, sta bila odvisna od krščanskega sočutja in dobrotljivosti najpre možnejših članov skupnosti. Siromaki, sirote, potepuhi in onemogli so povzročali skrbi oblastem le ob kugah in ob hudih lakotah, ko so podeželske množice ogrožale mesto in celo družbeni red. Ob razkrajanju gospodarskih in družbenih osnov kmečke družbe in ob širjenju kapitalistične proizvodnje je tudi meščanstvo preraščalo v duhu kapita listične etike. Kapitalistična etika je narekovala meščanstvu nov odnos do uboštva. V nasprotju s krščanskim pogledom je buržoazija, ki je mrzlično zasledovala napredek, obsojala vsakogar, ki se je upiral novim proizvodnim odnosom in tako prestopal začrtane meje družbenega reda. Revščina ni bila več nujno in naravno zlo, temveč posledica neaktivnosti najnižjih družbenih plasti, ki so s svojim obnašanjem ogrožale trdnost družbene hierarhije. V duhu teh načel se je tudi tržaška buržoazija v prejšnjem stoletju spoprijela s problemom pavperizma. Trst je bil v 19. stoletju prizorišče korenitih socialnih sprememb, mesto, ki je iz trgovskega središča stopalo na pot industrializacije. Prebivalstvo je naglo naraščalo, medtem ko se je iz podeželja prilivalo v mesto tam odvečno kmečko prebivalstvo. Trume siromakov in nezaposlenih, ki so se množile zlasti v kriznih obdobjih, so »kvarile« videz mesta in narekovale oblastem, da vendarle uredijo javno skrbstvo. To vprašanje je pred kratkim poglobil in raziskal tržaški zgodovinar Lucie Fabi v knjigi »Miloščina bogatih, uboštvo in skrbstvo v habsburškem Trstu v 19. stoletju« (založnik Franco Angeli, 1984. 381 str.). Obsežna dokumentacija, ki jo hrani zlasti tržaška skrbstvena ustanova (ECA), je omogočila Fabiju, da je proučil odnos in ukrepe tržaškega vodilnega razreda do najrevnejših slojev od začetka 19. stol. do prve svetovne vojne in odziv nepreskrbljenih na posege javnega skrbstva. Nedvomno lahko pripišemo tej zgodovinski raziskavi zaslugo, da je končno odkrila stvarnost, bedo in vsakdanje življenje tržaškega malega človeka. Leta 1814 so skušale mestne oblasti z ustanovitvijo Zavoda za reveže poenotiti vse posege na področju dobrodelne dejavnosti in uresničiti jožefovski program o javnem skrbstvu v deželah habsburške monarhije. V prepričanju, da usmiljenje in miloščina ne iztrebljata beraštva in da nasprotno le podpirata brezdelje in pijančevanje, so upravniki zavoda skušali čim dalje zadrževati siromake v tej ustanovi. Vsakogar, ki se je potepal po mestu in beračil, je čakal pripor ali celo izgon v rodni kraj. Program javnega skrbstva je proglašal delo in prevzgojo za edini u-činkoviti sredstvi za omejevanje uboštva, čeprav seveda ni naletel na nikakršno navdušenje s strani tistih, katerim je bil namenjen. Nepreskrbljeni so raje še naprej beračili in se izmikali prisilnemu priporu. Z istimi težavami je Zavod za uboge navajal svoje »goste« k delu in k poslušnosti. Če so bili na začetku stoletja deležni javne pomoči zlasti berači, potepuhi, onemogli, najdenčki in sirote, se je v drugi polovici 19. stol. »kategorija« potepuhov spremenila oziroma razširila. K javni pomoči se je zatekalo vedno več ljudi, zlasti delavcev, ki so si s težavo zagotavljali dohodek v času krizne gospodarske situacije. Običajnim beračem in siromakom so se tako večkrat pridružili težaki, berači, ribiči in zidarji ter tista sezonska delovna sila, ki je dejansko omogočila Trstu prehod iz merkantilistične v industrijsko ekonomijo. Medtem ko je buržoazija po eni strani zagovarjala delo kot sredstvo, ki spreminja reveža v moralno neoporečnega človeka, po drugi strani pa ni bila pripravljena soočati se s protislovji kapitalistične družbe in zato je še vnaprej izkoriščala ceneno delovno silo. Zavod za uboge ni vključeval izobčencev v delovne procese, izpolnjeval je le načelo discipline in ubogljivosti, ki jih je moral izkazovati nižji sloj do oblasti, šele v zadnjih letih 19. stol., ko je vse glasneje trkal na vrata industrijski proletariat, se je vodilni razred zavedel potrebe in nujnosti preventivne oskrbe. Nezaposleni, ki so zagotavljali tržišču ceneno delovno silo in dobrega zaveznika v primeru delavskega odpora, so bili deležni vedno večje pozornosti. Podobno se je tržaška buržoazija začenjala zavedati tudi političnega pomena javnega skrbstva. Občinski u-radniki in duhovniki so lahko izdajali potrdila o nepreskrbljenosti. Pri tem je prihajala do izraza tudi diskriminacija na račun Slovencev, ki so prebivali v rajonu sv. Jakoba. Slovenski priseljenci in nezaposleni delavci niso bili nikoli zavezniki italijanske nacionalistične buržoazije, ki je raje delila gmotno pomoč iz javnih skladov italijanskemu »lumpenprole-tariatu« in si tako zagotavljala njegovo politično podporo. Fabi v svojem delu sicer le bežno omenja ta zanimiv aspekt. Gledano celovito na svojo raziskavo nedvomno odpira novo pot pri proučevanju socialne zgodovine Trsta. MARTA VERGINELLA TONE SVETINA Med nebom in peklom _____________ 251_____________ Nekaj najbolj zaupljivih ljudi vodstva vamostno-obveščevalne službe je sprejel sam duce. Njegove besede so se mu globoko zajedle v spomin. Zamišljen in zaskrbljen jim je brez sleherne teatralnosti spregovoril o kritičnem položaju in jih prosil, da bi mu v času preizkušnje ostali zvesti in ga sproti obveščali o zaroti, ki jo pripravljajo proti njegovi vladi kraljevi somišljeniki. Ti namreč dvomijo o zmagi osi Rim — Berlin — Tokio in si prizadevajo, da bi se Italija čimprej izvlekla iz vojne s čim manjšimi izgubami. Čeprav je bilo prehajanje iz tabora v tabor tradicionalno reševanje Italije na diplomatskem polju, kadar jim je na bojišču sreča odpovedala, je duce želel vztrajati v zavezništvu z Nemci do končne zmage ali poraza. Rekel jim je: »Dragi prijatelji v orožju in idejah! Zvest našemu zgodovinskemu poslanstvu vam moram povedati, da je naša ladja zaplula v razburkane vode. Rešila jo bo naša prisebnost. Samo če predvidevamo katastrofo, jo lahko tudi preprečimo. Prosim vas, da se lotite sovražnikov, ki nam groze iz naših lastnih vrst, tistih, ki obračajo plašč po vetru, omahljivcev in defetistov. Neusmiljeno jih moramo iztrebiti, še preden bi nam lahko škodovali. Pustite, da z zunanjim sovražnikom obračunava vojska in karabinjerji. Posvetite se poveljujočim, tistim, o katerih še ne vemo, kako bi se opredelili. Pretipajte jim obisti, dajte jih pod drobnogled. Naj ne bo nikogar, ki bi nas lahko kakor koli presenetil bodisi na kopnem, v zraku ali na morjih. Uničite vsakogar, ki dvomi o vodji in o moči naše stranke, ki je rešila Italijo v največji krizi in ji je dala izjemno zgodovinsko priložnost, da doseže sijaj starega Rima.« Poslušali so ga nemo. Nihče ni imel pripomb niti ni skušal dopolnjevati njegovih ocen. Zato je sklenil z besedami, ki so zvenele kot udarec s skrhanim mečem: »Da se razumemo! Nikakršnega paktiranja s sovražnikom, nobenih pogajanj, nobenega državnega udara, nobene spremembe v vladi, nobene izdaje! Smrt tistim, ki bodo klonili!« Losanna se je vrnil v Trst rahlo zmeden. Na nenadno spremembo v politiki, ki je vključevala v nacionalno strategijo možnost poraza in še ene izgubljene vojne, ni bil pripravljen. Z otožnim srcem je sprejel možnost, da je bilo vse njegovo življenje grajeno na paranoičnem izhodišču, da si je kot slepec postavljal temelje kariere na močvirnatih tleh. S strastjo kapitana, ki se zaveda, da ladja naseda in tone, se je lotil ukrepov proti ljudem, ki jih je sumil, da v zvestobi niso dovolj trdni, in vsem tistim, ki jih ni maral, ker so se mu tako ali drugače zamerili. Med skupinami, o katerih je nameraval najprej poročati v Rim, je zasledil tudi Lori-nega očeta, svojega bodočega tasta. V glavnem so bili to ljudje, ki so od nekdaj simpatizirali z Zahodom in jim ni bilo nikoli prav, da se je fašistična vlada povezala z Nemci. Gospod Depolo je bil močno obremenjen. O njem je bila zbrana dokumentacija, ki bi ga zagotovo pogubila. To gradivo je prišlo Losanni v roke kot naročeno. Saj se je Lorin oče v zadnjem času obnašal proti njemu zelo vzvišeno in neprijateljsko. Nič več ni prikrival, da ni zadovoljen z njim, da ga v duši vsak dan bolj prezira in nerad gleda v hčerkini družbi. Vse redkeje je Losanna prihajal k Lori na dom. Izogibal se je srečanja z očetom, zato pa je hči prihajala v Enricovo stanovanje. Ljubila sta se do onemoglosti, se izgubljala v neskončnih pogovorih brez praktične vrednosti in se utrujala z medsebojnim sumničenjem in zbadanjem,, katerega vzrok je bila vedno očetova zla volja. Kot nepremostljiva senca je legel mednju in ju razdvajal. Potem ko so padli upi na zmago, je bilo njegovo prizadevanje, da bi ju ločil, še mnogo močnejše. Lora je ležala ob njem, mu slonela na prsih in mu gledala v oči, iz katerih ni mogla nikoli razbrati, kaj se za njimi skriva. »Zakaj si tako zamišljen, dragi? Ne prenašam tvoje odsotnosti, jemlješ me kot stroj in ne kot človeško bitje. Zakaj se mi ne zaupaš, če te kaj teži? Zblaznela bom od negotovosti, ker ne vem, kaj se s teboj dogaja...« Skušal se je nasmehniti. »Človek ni vedno razpoložen, Lora. V človekovi duši vse niha, tudi volja do življenja in tudi smisel vsakdanjega prizadevanja.« »Skrivnosti imaš pred menoj, to ni ljubezen. Mučiš me z negotovostmi in uživaš, ker sem vsa iz sebe. Če imaš drugo, povej, ne bo me strlo.« Položil ji je roko na usta. »Ne govori neumnosti. Kolikokrat sem te že jaz vprašal, ali hodiš z drugim? Nikoli. Dovolj sva zrela, da se ne bova sredi vojne trapila z tako nepomembnimi vprašanji. Za druge stvari gre. Obljubiti mi moraš, da boš molčala. Ne bi te rad obremenjeval, če pa sama želiš, ti bom povedal. Obstaja možnost, da izgubimo vojno. Veš, kaj to pomeni za naju?« Po prvi tekmi v treh evropskih klubskih nogometnih pokalih V povratnem srečanju bo najtežje Romi in C. zvezdi Pokal UEFA: zaostala tekma Neroden poraz Interja v gosteh Sportili — Inter 1:0 (0:0) STRELEC: Sandu v 83. min. INTER : Zenga, Bergomi, Baresi, Mandorlini, Coilovati, Bini, Causio, Marini, Altobelli, Brady, Muraro (od 78. min. Pasinato). BUKAREŠTA — V včerajšnji zaostali tekmi prvega kola pokala UEFA je milanski Inter, ki je igral brez svojega asa Rummeniggeja, nerodno izgubil v Bukarešti proti romunski enajsterici Sportili Studente-scu. Inter je vi nogometaši so namreč v uvodnem delu srečanja imeli edinstveno priložnost, da bi povedli, trikrat pa se je žoga odbila od droga ali prečke. V nadaljevanju pa so imeli Romuni več od igre in tudi dosegli sedem minut pred koncem tekme zmagoviti zadetek s Sandujem. WIDZEW LODŽ (Polj.) — AARHUS (Danska) 2:0 Čeprav je med vsemi le Juventus izbojeval nadvse prepričljivo zmago, je moč reči, da so italijanske in jugoslovanske enajsterice uspešno opravile krstni nastop v letošnjih klubskih evropskih pokalih. Praktično vse imajo pred povratnimi srečanji dobre možnosti za uvrstitev v nadaljnje kolo, nekatere so celo v odličnem položaju. Italijanske ekipe so se pomerile z ekipami različnih moči. Juventus in Fiorentina sta obračunala s poprečnimi nasprotniki in 3. oktobra bosta o-pravila le lažji trening. Finsko gostovanje je Turinčanom povrnilo Rossija v blesteči formi, Fiorentina pa se z gostovanja v Turčiji vrača s kovčkom polnim opominov, ki lahko v bodočnosti pogojujejo izbiro vodstva pri sestavi začetnih postav. Precej skrbi imajo pred povratnim srečanjem v taboru Rome. Zmaga z 1:0 bi sicer utegnila zadoščati, saj so Rimljani tudi v lanskem pokalu prvakov na tujem vselej igrali izvrstno. Bolj zaskrbljujoča je njihova raven forme, predvsem v luči prvenstvenih obveznosti. V dvojnem italijansko-romun-skem spopadu se je za poraz Steaue v Rimu maščeval Sportili, vendar mu tesna zmaga z Inter jem še zdaleč ne zagotavlja uvrstitev v šestnajstino finala. Skratka, z malo sreče lahko vse italijanske ekipe napredujejo v drugo kolo. Nedvomno slabši je položaj jugoslovanskih ekip. Glede na to, da so igrale proti na papirju nevarnejšim nasprotnikom, pa njihov nastop nikakor ni pomenil razočaranja. Crvena zvezda ima proti Benfici objektivno malo možnosti, vendar je bilo to moč predvidevati že pred srečanjem samim. Poleg Partizana, ki proti malteškemu Rabatu nima problemov, pa imajo dokaj dobre možnosti tudi Hajduk, Željezničar in Ri jeka, ki so na gostovanjih omejili poraz na 1:0. Težko je verjeti, da bo prav vsem trem uspelo nasuti nasprotnikom dva gola, vendar njihova naloga ni brezupna. Skratka, najmanj tri ekipe hi morale premostiti prvo oviro, če bodo to štiri, bo šlo za »podvig«, če jih bo pet, bo to senzacija. S tem »kiksom« turškega vratarja Vas ar ja je Fiorentina premagala v pokalu UEFA moštvo Feuerbache, ki ga trenira Jugoslovan Veselinovič. Zadetek za Fiorentino pa je dosegel Pecci iz prostega strela (Telefoto AP) kratke vesti - kratke vesti Na nedeljskem moškem turnirju Olympie v Kulturnem domu Vrhunska odbojka v Gorici »Azzurri« tretja regata PORTO CERVO — »Azzurra« je osvojila prvo mesto v tretji regati svetovnega prvenstva jadrnic 12 metrov, sledijo: »Victory 83«, »New Zelanti«, »Gnetel« in »Canada 1«. Lestvica po 3. regati: 1. »Victory 83« 20; 2. »Azzurra« 17,25; 3. »Free-dom« 15,25; 4. »Canada 1« 14,25; 5. »New Zeland« 12 itd. Don Curry - La Rocca : včeraj »besedni dvoboj« MONTE CARLO — Pred jutrišnjim boksarskim dvobojem za svetovni naslov v welter kategoriji je bala včeraj tiskovna konferenca, na kateri je Don Curry izjavil, da La 'Rocca preveč govori, na ringu pa bodo vse njegove besede odveč. Don Curry je namreč prepričan o lastni zmagi. La Rocca pa je dejal, da se zaveda, da je to najpomembnejše srečanje v njegovi karieri in zato absolutno želi zmagati. Košarka: medcelinski pokal SAO PAULO — V prvem kolu medcelinskega košarkarskega pokala so dosegli naslednja izida : Sirio (Braz.) - Marathon Oil (ZDA) 114:90 (60:46), Obras Sanitarias (Arg.) - Barcelona (Šp.) 110:91 (54:45). Mariborčanke druge FANO — Na mednarodnem odbojkarskem turnirju v Fanu je mariborski Paloma Branik osvojil drugo mesto. Po izredno izenačeni igri so Mariborčanke klonile italijanskemu prvoligašu Isa Fano z 2:3. IZIDI: Paloma Branik Jesi 3:0; Isa Fano - Ancona 3:0. Finale za 3. mesto: Ancona Jesi 3:0. Finale za 1. mesto: Isa Fano - Paloma Branik 3:2 (15:13, 4:15, 15:4, 6:15, 15:13). V nedeljo bo v Kulturnem domu v Gorici kakovosten mednarodni turnir v moški odbojki, ki ga prireja Športno združenje Olympia in na katerem bosta sodelovali tudi dve odlični šester-ki: Volley Bali iz Vidma, ki nastopa v italijanski A-2 ligi in Češke Bude-jovice, prvoligaš, za katerega igra mnogo današnjih in bivših reprezentantov iz Češkoslovaške. Proti tema ekipama se bo seveda pomerila tudi okrepljena postava goriške Olympie Terpin, kar je za naše fante edinstvena priložnost in izkušnja. Turnir bo priložnost za vse ljubitelje odbojke, da uživajo ob vrhunski igri številnih asov, predvsem v češki ekipi, v kateri igrata dva bivša olimpijska reprezentanta iz Moskve in e- den, ki je nastopil na zadnjem svetovnem prvenstvu v Argentini. Tudi videmska šesterka se lahko ponaša z dvema igralcema z Vzhoda, ki tvorita jedro ekipe, to sta češki režiser in podajač MUan Slambor, ki je tudi trener, in poljski tolkač Alojzy Swi-derek. Za Furlane nastopa tudi Ezio Longo, mladi in perspektivni Tržačan, član mladinske državne reprezentance. Proti takim velikanom se bo, kot rečeno, - borila tudi Olympia Terpin, ki ima nalogo, da čimbolje zastopa zamejsko odbojko. Slabšo tehnično in telesno kondicijo bodo naši fantje skušali nadoknaditi z zvrhano mero srčnosti in bojevitosti — pa tudi navijanje gledalcev bo pomenilo važno spodbudo. Organizacija večera je plod sodelovanja med ŠZ Olympia in VBU Videm, ki je vodilni moški odbojkarski klub v deželi. Tako sodelovanje je za slovensko moštvo zelo koristno, saj se lahko od Videmčanov, pa tudi od njihovega vodje Travaglinija, veliko nauči. SPORED TURNIRJA Nedelja, 23. septembra 19.00: Olympia - Češke Budejovice 20.00: Olympia - VB Udine 21.00: Češke Budejovice - VB Udine Vse tekme bodo v telovadnici gori-škega Kulturnega doma. Vstop je prost. V sinočnji prijateljski tekmi v Repnu proti Rijeki Meblu vdrugič ni uspelo Meblo — Rijeka 2:3 (15:11, 11:15, 1:15, 15:9, 10:15) MEBLO: V. in M. Klemše, V. in L. Legiša, Slavec, Gadžo, Maver, Cergol, Kralj, M. in N. Grgič. RLJEKA: Novak, Redževič, Petrovič, Kovačevič, Zel jak, Radočaj, Jovanovič, Fadljevič, Marušič, Rak, R in V. MSlanovič. Po nedeljski »zgodovinski« zmagi na Reki združeni odbojkarski ekipi Meblo v drugič ni uspelo premagati reških prvoligašic. Tudi tokrat pa je treba naše igralke pohvaliti, saj so bile povsem enakovredne sicer povprečno mlajšim, vendar višjim in telesno močnejšim nasprotnicam. Meblo je sinoči v Repnu pokazalo dokaj nihajočo igro, kar gre pripisati pogostim menjavam igralk in še neizpolnjeni kondiciji. Sprejem je bil zato včasih prav slab, precej pa je bilo tudi napak, ki izvirajo iz še nezadovoljive stopnje pripravljenosti. Te pomanjkljivosti pa seveda ne skrbijo trenerja Drasiča, saj jih bo totip 1. — prvi 1 X drugi 2 X 2. — prvi 1 X 2 drugi X 2 1 3. - prvi 2 1 drugi 1 2 4. — prvi X 1 2 drugi 2 X 1 5. — prvi X 2 drugi 2 X 6. — prvi 1 2 drugi X 1 ekipa do začetka prvenstva, od katerega jo loči še dober mesec, gotovo odpravila. Zato pa je bilo toliko bolj spodbudno beležiti še dodaten napredek v izvajanju čedalje hitrejših kombinacij v napadu, veliko pa je bilo tudi gibanja v obrambi. Prav gotovo letos največja sprememba pri Meblu je v odnosu igralk do igre, saj je samozavesti in požrtvovalnosti precej več kot lani, tudi na prijateljskih tekmah, kar konec koncev v odbojki še vedno odigrava pomembno vlogo. (A.K.) Avto proti zrakoplovu MILAN — V nedeljo bo na letališču v Cuneu nenavadna tekma med avtomobilom znamke alfa romeo 159 in zrakoplovom spitfire mk VIII. Torej dvoboj starih »vozil«. Peter Furlan Ascoli - Verona X 2 Cremonese - Torino X Fiorentina - Milan X Inter - Avellino 1X2 Juventus - Atalanta 1 Napoli - Sampdoria 1 Roma - Como X 1 Udinese - Lazio 1X2 Arezzo - Empoli X Bologna - Pisa X 2 Pescara - Triestina X Cosenza - Foggia 1 Pontedera - Alessandria 1 Peter Furlan se je štiri leta ukvarjal z atletiko in dosegel je zelo dobre rezultate v skoku v daljino. Pred štirimi leti pa je začel tudi s treningi košarke, pri kadetih Bora. Ker so ga preštevilni tedenski treningi ovirali pri študiju, se je Peter odločil za košarko. Že tri leta igra v Borovi promocijski ekipi kot krilo in center. Prejšnji teden je Milan Gojča pravilno napovedal osem rezultatov. danes igra za vas totocalcio Si bo mladi Garrì Kasparov opomogel od šoka iz druge partije? AGO PASTERNJAK Malo je bilo tako ostrih partij v dvobojih za naslov svetovnega šahovskega prvaka, kot je bila druga par tija Kasparov - Karpov v blesteči dvorani stebrov v Moskvi. Preobrat je bil tako silovit, da sta se sredi bučnega tabora v tiskovnem centru v manj kot minuti časa občutila zmagoslavje Garrija Kasparova in travma izzivalca. To je bil resnično šok. Garri Kasparov je igral prvo partijo in 26 potez v drugi v slogu šampiona. Anatolij Karpov je bil dobesedno priklenjen za šahovsko desko. »če bi odigral Garri še tisto potezo 21. he7, bi verjetno osvojil točko,« je komentiral dramatičen preobrat a-meriški velemojster Arnold Denker, ki je tudi sam z vidnim obupom opa zoval pozicijo, ki je nastala le dve potezi po njegovi izjavi, za zahodno-nemško TV mrežo, da je pozicija Garrija Kasparova dobljena. Takšnega preobrata še nisem videl v velikih dvobojih. »Višja geometrija šaha« je zapisal za igro Garrija Kasparova v prvi partiji Jurij Razuvajev, igralec, ki je stopal v šahovske arene, ko je bil Garri Kasparov s 15 leti prvikrat udeleženec sovjetskega prvenstva v Tbilisiju 1978. Članek v »Sovjetskem športu« je opozarjal na svojstven slog izzivalca, ki razporeja šahovske figure po deski — in si ustvarjal šahovsko kompozicijo. Kdo bi pozabil, da je uporabil Anatolij Karpov v drugi partiji kar 90 minut časa za razmišljanje za uvodnih 15 potez, več kot 130 minut do tiste slovite 21. poteze, po kateri je nastal na šahovski deski svojstven ornament figur. To je prelomni trenutek, ki bo še dolgo spremljal Garrija Kasparova v moskovskem dvoboju. Garri Kasparov je v drugi partiji s problemsko potezo sicer rešil pol točke, vendar je doživel psihološki šok, od katerega si ni opomogel niti po treh prostih dnevih. Zares se ne spomnim, da bi se kdaj izgubljena priložnost tako globoko zarisala v psiho velemojstra. 21 letni mladenič, ki je igral prvo in drugo partijo vi- Karpov in Kasparov med otvoritvijo velikega šahovskega dvoboja hamo in samozavestno, čeprav je bil. nemir vendarle močnejši. V strokov-že takrat opazen nemir v srednji igri, nem štabu Garrija Kasparova si za je bil v tretji partiji videti zlom-ii\\(\gotovo prizadevajo, da bi odpravili Ijen. Trud nekajmesečnih priprav se je zrušil v eni sami potezi. Ali se bo Garri Kasparov tudi tokrat zdravil z londonsko formulo iz dvoboja z Viktorjem Korčnojem, ko je iskal psihološko ravnotežje z zaporednimi remiji, ali pa bo njegov problem črnih figur, ki je nastal po tretji partiji. Vsak opazovalec v Moskvi je imel ob prvem zlomu Garrija Kasparova občutek, da so nastali problemi bolj psihološke kot šahovskoteorijske narave. Ali pa je izzivalec morda le premalo izkušen, za tako težak dvoboj, v katerem je Anatolij Karpov dokazal mojstrsko obrambo in tisto znano virtuoznost v pozicijah, s katerih ima le majhno pozicijsko prednost. »Anatolij Karpov je kot sijajen arhitekt«, poudarja sovjetski velemojster Jurij Razuvajev. »To je iSra lec, ki teži k pravilnim geometrijskim oblikam«. Začetna pobuda ni zadostovala Gar-riju Kasparovu, da bi zabeležil prvo zmago v dvoboju, ki si jo je tako želel. Šok je povzročil globoko krizo-Pravi šahovski pressing je zlemu igralca, ki je diktiral ritem. Ali h* zato rezultat za »varianto B«, s katero je predviden najprej boj za obstanek, boj za psihološko okrepitev- Moskovski dvoboj na 6 dobljenih partij daje dovolj časa za nove preobrate. Argentinski velemojster Naj-dorf je še vedno prepričan, da bo dvoboj izredno dolg: »To ni niti prvi, niti zadnji preobrat v moskovskem dvoboju. Še vedno trdim: novinarji, ki nimajo sovjetske vize do novega leta, naj jo takoj podaljšajo.« Ob 20-letnici doberdobske Gradine Zanimiv balinarski turnir v Doberdobu in Gorici V nedeljo bo v Gorici in Doberdobu na dveh balinarskih igriščih potekal balinarski turnir, za katerega se je prijavilo šest moštev. V gostilni Peric v Doberdobu in v gostilni na drevoredu XX. septembra v Gorici »Pri Vitotu« se bodo pomerili balinarji Gradine iz Doberdoba s tistimi z Vrha, iz Sovodenj, Gorice, Pevme in Solkana. Pobudo za ta turnir je dal TO ZSŠ Dl za Goriško v počastitev dvajsetletnega delovanja balinarskega društva iz Doberdoba. Prvi ponesrečen poskus je bil opravljen že pomladi meseca maja, a se je izjalovil zaradi slabega vremena. Globlji razlog za neuspeh pa je treba iskati v izumiranju te športne panoge, saj je v samem mestu skoraj izginila iz aktivnosti naše narodnostne skupnosti, v Sovodnjah, kjer je bilo včasih bali- nanje zelo popularno, pa ne premorejo več niti enega igrišča. Nedvomno velja ugotovitev, da je balinanje primerna in hvaležna panoga zlasti v rekreacijski obliki, čeprav ne moremo zanikati njegovih zahtevnih tekmovalnih prvin. Očitno je, da se navade in težnje spreminjajo, vendar smo ocenili, da je primemo in da je še možno razširiti krog balinarjev, ki se od časa do časa zberejo le na popoldanskem srečanju, če izvzamemo Doberdobce, ki so letos zmagali na zamejskem balinarskem prvenstvu. Tekmovanja se bodo pričela ob 9. uri. Finalna tekma pa bo po kosilu v Doberdobu. Moštva obveščamo, naj se zberejo tudi v slučaju slabega vremena. Če bo dež trajal dlje časa, bodo organizatorji turnir preložili. R. A. Novo nogometno igrišče v Podbonescu Jutri bodo v občini Podbonesec v Ncdiških dolinah predali svojemu namenu novo nogometno igrišče, ki bo zapolnilo večletno vrzel, ki se je čutila na celotnem področju Nediških dolin. Ob otvoritvi bo, pd'eg priložnostnih govorov predstavnikov občinske uprave, na sporedu še zanimivo nogometno srečanje med domačim klubom Pilifero iz Podbonesca in nogometaši iz Tolmina. Ob tej priliki smo za kratko izjavo zaprosili tajnika nogometnega kluba Pulfero Oliva Domenisa, ki nam je v zvezi z otvoritvijo igrišča povedal naslednje: »Končno smo tudi pri nas dobili primeren nogometni objekt. Več let je naša enajsterica stalno gostovala in domače tekme smo morali igrati v Gaglianu pri Čedadu, kar je oviralo naše delovanje in načrtno delo. Sedaj je naš cilj, da pridobimo čimveč domače mladine, ki naj bi ekipo povezala z domačim okoljem. Novo igrišče je velika pridobitev in to ne le za našo občino, ampak za celotno stvarnost v Nediških dolinah.« Pogovor z jamarjem Stojanom Sancinom iz Boljunca Pri nas je še dosti neraziskanih jam Stojan Sancin je poleg Klavdija Bratoža voditelj Jamarskega kluba Boljunec. Za jamarstvo se je začel zanimati že v otroških letih, ker pa je takrat jamarska tehnika zahtevala precej ljudi in precejšnja sredstva, se je Stojan rajši ukvarjal z atletiko. Z uvedbo modeme tehnike, ki omogoča skupinam od 2 do 3 ljudi, da doseže dobre rezultate (prej je bila potrebna prava ekspedicija vsaj 10 ljudi), se je začel po letu 1975 ukvarjati z jamarsko dejavnostjo. Danes je Jamarski klub Boljunec zelo aktiven. »Mi lahlco predstavite društvo? Organizirate tečaje in koliko članov šteje društvo?« »Za splošno javnost obstaja jamarski odsek SPDT, ki je včlanjen tudi v PZS. V sklopu jamarjev i*a delujejo še dva jamarska avtonoitina odseka: Jamarski klub Boljunec in sekcija v Bazovici. V avtonomnem odseku lahko delujejo tudi ljudje, ki niso včlanjeni. Tečajev ne organiziramo, vendar stalno sprejemamo nove člane in jih sproti izobražujemo. Sedaj šteje naš klub okrog 20 članov.« »Kje so vaša raziskovalna področja?« »V glavnem raziskujemo Socerbsko planoto in Slovensko Čičarijo.« »Kakšen je potek raziskovanja jame?« »Jamarska dejavnost obstaja predvsem v dokumentaciji jam. Po eni strani se išče nove jame, po drugi Pa se nadaljuje raziskovanje že znanih jam. Najprej se jamo raziskuje, Potem se jo izmeri, nariše in opiše ter se nato vse to izroči katastru. Za novo jamo, velja le tista jama, ki v katastru še ni zabeležena pa čeprav jo v okolici že vsi poznajo. Isto velja za nove dele jame. Samo lansko leto smo izročili katastru skoraj 100 zapisnikov.« »Se vaše društvo ukvarja še s čim drugim poleg raziskovanja jam?«. »Poleg osnovne jamarske dejavnosti, se ukvarjamo tudi z raziskavo podzemeljskih voda. Letos smo zaključili prvi del naših študijev o iz-ririh v Dolini. Naslednja faza pa so izviri v Boljuncu.« iz planinskega sveta Dan planincev SPDT Letošnji Dan planincev SPDT bo nekoliko drugačen od prejšnjih. Tradicijo teh domačih planinskih Dnevov so začeli člani SPDT že leta 1971 z izletom na Nanos ter nato raznovrstnimi tekmovanji za mlado in staro pred Vojkovo kočo. Ta Dan se je "na to še nekajkrat odvijal na Nanosu, dokler se ni dokončno presebi na tr žaško kraško gmajno. Letošnji, že 14. Dan planincev, ki bo v nedeljo, 23. t.m., pa bo povezan z avtobusnim izletom v Kanalsko dotino, program pa bo sledeč : odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred tržaške sodnijske palače (Foro Ulpiano), takoj po prihodu v dolino Zajzere pa se bodo planinci povzpeti do koče Pellarini, od tu pa še na vrh Naboisa (2313 m). V popoldanskih urah bo slavje v domu »Mangart« v Žabnioah. Tega Dneva planincev se bo udeležilo tudi kakih petdeset vodij izletov iz Slovenije. Natečaj ob 80-letnici SPDT Kot smo že večkrat pisali, prireja SPDT ob svoji 80 letnici celo vrsto pobud, med katerimi prav gotovo spadajo literarni, likovni in fotografski natečaji za izvirna dela na temo: »Med skalo in morjem«. Natečaj je namenjen vsem ljubiteljem narave (torej vsem!), osnovnošolski mladini in pa dijakom nižjih srednjih šol. Razpis natečaja smo že in bomo še nekajkrat objavili v Primorskem dnevniku, vse svoje izdelke pa morajo kandidati oddati najkasneje do 30. septembra na sedežu ZSŠDI ali pa na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20/3. nadst.) ob torkih ob 20. do 21. ure, ko je v teku odborova seja. Predsmučarska telovadba SPDT Letos se bo že osmo leto zaporedoma odvijala predsmučarska - rekreacijska telovadba SPDT. ki jo vodi prof. Ivan Furlamč. Začela se bo v petek, 5. oktobra,'ob 20.30 na stadionu »1. maj«. Ta telovadba je v prejšnjih letih žela mnogo uspeha, saj je namesto predvidenih štirih mesecev, na željo »telovadcev« vedno trajala celih osem mesecev. Planinski vestnik št. 9 Septembrska številka Planinskega vestnika je nadvse zanimiva, saj prinaša celo vrsto lepih in vsebinsko bogatih člankov. Uvodni članek je posvečen otvoritvi koče ob Krnskih jezerih, drugi dolg članek pa govori o vseh planinskih postojankah, ki so bile odprte ati pa prenovljene to leto. In presenetljivo mnogo jih je! Med temi bi samo našteti kočo na Pianini pri Jezeru, Kočo na Golici, Dom na Uršlji gori in še druge. Zanimiveje članek z naslovom »Angleška popotnika v slovenskem alpskem svetu«, katerega so zaradi dolžine x morali objaviti v dveh številkah. Tone Wfaber piše o svojih botaničnih izkušnjah na Mangartu, zanimiv pa je sestavek Janka Humarja o Primorski smeri 6090 metrov visoki steni bolivijske gore Huayna Potasi. Sestavek je zanimiv in okusno napisan, opremljen pa je tudi z zelo lepimi fotografijami. Franček Vogelnik piše o gorovjih na Korziki, sestavek z naslovom »Gore zbližujejo«, ki ga je napisal Milan Cilenšek, pa govori o srečanju planincev treh dežel (Slovenije) avstrijske Koroške in Furlanije - Julijske krajine), ki je bilo letos junija v Bilčovsu na Koroškem. Posebna številka Alpinističnih razgledov Pred kratkim je izšla posebna številka interne revije slovenskih plezalcev Alpinistični razgledi, ki vsebuje zbornik 2. posvetovanja na temo »Gore in varnost«. Slednje je bilo v Polčjem na Gorenjskem 19. maja letos, na njem pa je spregovorilo mnogo priznanih predavateljev in strokovnjakov kot so Danilo Skerbinek, France Malešič, Pavle Šegula in drugi. Tudi naslovi nekaterih prispevkov so nadvse zanimivi, saj so teme kot »Gorske nesreče in alkohol«, »Vpliv telesnega napora in hoje v gore na srce in na krvni obtok« ter »Zdravstvena problematika na treningih in visokogorskih odpravah« zelo aktualne in koristne. Pretresljivo dolg je seznam smrtno ponesrečenih Slovencev v alpinistično zahtevnem svetu v obdobju od leta 1969 do 1983, med katerimi je mnogo vrhunskih alpinistov kot Igor Golli, Cene Kramar, Pavel Podgornik, Nejc Zaplotnik, Srečko Rihter, Ivo Veberič in Boris Simončič. Koliko mladih, v glavnem vedrih, odprtih, inteligentnih in duhovitih ljudi v tem seznamu ! Sicer pa, po André Malrouxu iz svoje znamenite knjige »Kraljevska pot«: »Smrti ni, sem samo jaz, ki bom umrl...«. z Dušan Jelinčič »Kakšni so vaši načrti?« »S tem ritmom imamo še deset let dela na tem področju, za naprej pa bomo še videli.« »Kakšni so vaši odnosi s slovenskimi jamarskimi društvi?« »Posebno dobre odnose imamo z Jamarskim klubom Dimnica, ki deluje na istem področju kot mi in s katerimi smo v vsakodnevnem stiku. Dobre odnose imamo tudi z jamarji iz Logatca, in z jamarji iz Kranja. Z ostalimi društvi so stiki bolj ob časni.« t. Grgič Na sliki: dno brezna pri Leski planini — 530 m. Igor Meden novi trener košarkarjev Kontovela Člansko košarkarsko ekipo Kontovela bo letos treniral Igor Meden iz Senožeč (doslej trener ženske seno-žeške članske peterke). Kot je znano, bodo Kontovelci nastopali v promocijskem prvenstvu. V sredo na sestanku v Prosvetnem domu na Opčinah Predstavili radijsko oddajo »Športna sobota« V sredo zvečer je bil v Prosvetnem domu na Opčinah sestanek, na katerem so zastopniki Radia Opčine predstavili številnim gostom (predsedniki, odborniki ali člani naših športnih društev), kako bo ta medij, ki je na našem območju zelo popularen, poročal o športnih dogodkih. Igor Malalan, ki ureja popularno rubriko »Športna sobota«, je prisotnim orisal, kako bo ta oddaja tudi letos potekala in se obenem zahvalil našemu dnevniku za plodno sodelovanje v teku lanske sezone. Z letošnjo rubriko »Športna sobota« bodo pričeli 13. oktobra, čeprav bo openski radio začel svoje športne oddaje z Jadranovimi prvenstvenimi tekmami, in sicer, v soboto, 29. septembra, ko bo neposredno oddajal Jadranovo srečanje z moštvom Ca ve- je iz Forti ja. Ta tekma bo v Trstu, s pričetkom ob 21. uri. Med rubriko »športna sobota« pa bo letos tudi nekaj novosti. Predvsem velja omeniti izbiro najboljšega slovenskega športnika v Italiji za sezono 1984/85 (ki bo potekala ob sodelovanju našega dnevnika. O tej anketi bomo še poročati), Malalan pa je tudi izrazil željo, da bi predstavniki društev neposredno sodelovati v oddaji, s tem da bi v »živo« dajali rezultate, komentarje tekem, turnirjev itd. »Radio Opčine je last vseh naših ljudi. Ni to le glasilo nekaterih O-pencev. Želja vseh, ki pri tem mediju sodelujemo, je, da bi postal naš radio posrednik vsega našega dogajanja in seveda tudi športnega. Zato vas prosimo za sodelovanje,« je med drugim dejal Igor Malalan. In nedvomno tile fantje, ki vsak dan žrtvujejo čas in denar, da je postal Radio Opčine tako popularen med nami, si zaslužijo vso sodelovanje in pomoč. Zato, kdor žeti sodelovati (in ne samo pri športni rubriki), naj se javi kar na tel. št. 212658. Pri Radiu Opčine ne bo dobil le navdušenih in pridnih radijskih delavcev - amaterjev, temveč predvsem prijatelje, obenem pa bo lahko tudi spoznal medij, ki mu bo v veliko zabavo in tudi za osebno znanje izredno koristen. obvestila Odbojkarji Našega prapora že opravili prvi del priprav Berdon: »Naš osnovni cilj je obstanek v ligi« Odbojkarji Našega prapora so v lanski sezoni napredovati v D ligo. Da bi se dobro pripravili na prvenstvo, so s treningi začeti že v začetku septembra. V vodstvu šesterke je prišlo do spremembe na krmilu ekipe. Šesterko Našega prapora bo v naslednji sezoni vodil Danilo Berdon, ki je bil dolgoletni steber odbojkarske ekipe Salonita iz Kanala, potem nekaj let odbojkarski sodnik, lani pa je vodil prvo člansko ekipo Salonita. Da bi se po-bliže seznanili z načrti tega našega društva, smo novega trenerja zapro s>li za kratek razgovor. »To je paš prvi trenerski slik z našo odbojko. Kakšni so vaši prvi vtisi 0 novi ekipi?« »Ekipe še ne poznam dovolj dobro, da bi lahko dal bolj natančno o-eeno. Vsekakor je moj prvi vtis o fantih pozitiven, saj so treninge vzeli zelo resno. Na razpolago imam dva-najst igralcev, ki imajo odbojko res radi. Ekipa je povprečno dokaj vi- soka, ni pa več mlada. Zato bo treba v prihodnosti nujno težiti za tem, da se vpelje v šesterko nove mlajše sile. Pri Našem praporu bom treniral tudi ekipo dečkov in upam, da bomo iz te ekipe lahko v prihodnosti črpali moči za prvo moštvo.« »Kako ste načrtovali priprave?« »S treningi smo začeli v začetku septembra. Prvi teden smo nameniti izključno atletski pripravi ekipe. To smo opraviti v naravi in mislim, da moramo biti s tem delom priprav za- dovoljni. S treningi v telovadnici pa imamo določene težave, saj z dvorano razpolagamo le dvakrat tedensko. Le z dvema treningoma na teden bo naš program skrčen na minimum in ker se prvenstvo začne že novembra, bomo v teh treningih skušati narediti čimveč, da bi kotikortoliko pripravljeni pričakali prvenstvo. Do konca meseca bomo polovico pozornosti posvečali specialni pripravi, drugo polovico pa učenju odbojkarskih c-lementov. V zadnjem delu, se pravi Seznam igralcev za tekmovalno sezono 84-85 PODAJAČA Igor Pahor Lucijan Černič UNIVERZALC1 Marjan Deckar David Grinovero Franko Sošol Marjan Sošol 1962 1952 1959 1966 1959 1962 Adrijan Malič 1952 Igor Komel 1952 Sandro Legiša 1962 TOLKAČI Franjo Mervič 1956 Peter Klanjšček 1959 Valter Mikluš 1961 TRENER: Danilo Berdon oktobra, pa bomo večino časa namenili uigravanju šesterke.« »Zato boste verjetno odigrali tudi nekaj prijateljskih tekem?« »Tekme bodo prišle v poštev prav v tej drugi fazi treningov. Načrtovali smo tudi nekaj tekem z Valom in O-lympio, ki igrata v eni ligi više in prav od teh tekem pričakujem, da bom lahko dobil realno sliko o moči in kvaliteti naše ekipe.« »Konkurenca v D ligi je nedvomno močnejša, od tiste v kateri je Naš prapor igral še lani. Kateri je prvi cilj ekipe v novi sezoni?« »Konkurence v D ligi ne poznam. Kot novinci v ligi bomo imeti za cilj obstanek v D ligi, če pa bi doseg'i kaj več pa bi bilo naše zadovoljstvo še večje. Na vsak način bomo imeli težave predvsem zaradi premajhnega števila treningov, vendar upam, da se bo vse dobro končalo, če bodo fantje skozi celo leto pokazali tisto voljo, kot so jo do sedaj.« R. Gruden ŠZ Bor — Namiznoteniška sekcija obvešča, da bodo redni treningi za igralce letnikov 1971-76 na liceju Prešeren vsak torek in petek od 17.30 do 19.30. Vabljeni tudi začetniki! Vodstvo tekmovalne smučarske ekipe obvešča, da se treningi nadaljujejo vsak torek in petek, člani ekipe naj bodo ob 17. uri pri vhodu v telovadnico Pristaniških delavcev na Proseku. odsek ŠD Mladina Baletni Križ obvešča, da je v teku vpisovanje oz. potrditev vpisa v novo baletno sezono 1984/85 še danes, 21. t.m., od 15.00 do 17.30 v prostorih bivšega otroškega vrtca osnovne šole »A. Sirk« v Križu. Odsek minibasket Bor obvešča, da so odprta vpisovanja za igralce letnikov 1973-74-75-76 in 77. Prijave sprejemamo direktno na treningih, danes od 14.30 do 17. ure, ali pa v tajništvu društva od 15. do 18. ure. ZSŠDI obvešča, da bo urad v Trstu do nadaljnjega v popoldanskih urah odprt le ob ponedeljkih in sredah od 16.30 do 20. ure. Naročnino Mesečna 10 000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številko 20.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 180 00, letno 1800 00 din. za organizacij in pod|et|a mesečno 250.00, letno 2 500.00 din. Poštni tekoči račun zo ltail|o Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Zo SFRJ Ziro račun 50101 603 45361 ADIT DZS 61000 Ljubljana Kardeljevo 8/II. nad - telefon 223023 Oglosi Ob delavnikih trgovski 1 modul Išir 1 sl. viš 23 mm) 43 000 Finančni in legalni oglasi 2 900 lir /a mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir besedo Ob pro/mkih povišek 20'- IVA 18 : Osmrtnice, zahvale m sozolio po formatu Oglosi i/ dežele Furlanije Julijske krajine se noro čojo pri oglasnem oddelku PUBUEST Trst Ul Montecchi 6 tel 775 275. tl* 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI primorski 21. septembra 1984 TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - T1x 460270 GORICA Drevored 24 meggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogomil Semse Izdeje L JzTT člen faRenek. mtieke^ “Trst Fili*] založnikov FIEG Zaskrbljujoč pojav nasilja nad otroki Prijeli posiljevalce mladoletnikov NEAPELJ — V zadnjih časih smo priča strahovitemu naraščanju korupcije z mladoletnimi in srhljivim primerom posiljevanja otrok. Pravzaprav gre za star in zakoreninjen družbeni pojav, toda le sedaj se odrasli oziroma starši čedalje bolj pogosto odločijo prekiniti molk, da bi tudi na ta način preprečili širjenje pojava. Še sveža je vest o smrti nizozemske deklice, ki so jo pri šestih letih po- rinili v prostitucijo in uživanje mamil, ko je tudi v Italiji, ki niti v tem pogledu ni izjema, prišlo do odkritja več podobnih primerov. Včeraj je v bližini Neaplja padel v mrežo preiskovalcev 57-letni Raffaele De Rosa, profesor glasbe na nižji srednji šoli, poročen, s tremi otroki, ki je posiljeval 14-letnega u-čenca. Do njega so prišli v okviru preiskave, ki je privedla do areta- cije drugih dveh zločincev, Luigija Russa in Vincenza D’Antuona, obsojenih zaradi posiljevanja približno 15 otrok. De Rosa ni imel nič skupnega z njima, ki sta organizirano »delovala«. Edina povezava je, da je med žrtvami slednjih dveh bil tudi mlajši brat 14-letnega dijaka. Ko so ju aretirali, je njegova mati premagala občutek sramu in strah in končno prijavila profesorja glasbe preiskovalcem. Manevri NATO so v ZRN izzvali hude proteste BONN — V več evropskih državah se nadaljujejo vojaške vaje NATO, posebno razsežnost pa so dosegle v Zahodni Nemčiji, saj se jih tu udeležuje skupno četrt milijona vojakov iz več držav članic Atlantskega pakta. Seveda je tako velika vojaška akcija izzvala oster protest pripadnikov mirovnih gibanj, ki so vajam večkrat prizadevali mnogo materialne škode z aktivnim sabotiranjem. Večina pristašev mirovnega gibanja je proti takim motilnim akcijam, ki utegnejo biti nevarne tako za vojaštvo kot tudi za demonstrante. Vodstvo zahodnonemškega mirovnega gibanja se je že spomladi izreklo proti nasilnim dejanjem, četudi je pozivalo razne skupine, naj »z domiselnimi akcijami državljanske neposlšunostu motijo manevre. Učbeniki o potresih za dijake srednjih šol RIM — Pogostnost potresov in nepripravljenost ljudi nanje je privedla Vsedržavni svet za raziskave, da je sestavil nekakšen učbenik za višje razrede srednjih šol o potresih, o tem kako in kje nastajajo in kako se je potrebno vesti med potresom. Pri izdelavi teh učbenikov so sodelovali tudi znani italijanski preučevalci tega zemeljskega in v Italiji precej pogostnega pojava. Obravnavana snov je zajeta v treh knjigah (snov je mogoče obdelati v 15 urah), ki jo je potrebno obravnavati ob spremljavi filmskih posnetkov*, razprave in z odgovori na zastavljena vprašanja. Snov je tako podana, da jo dijak lahko sam predela brez pomoči profesorja. Gradivo so doslej razdelili v Toscani, Emilii Romagni in Piemontu in ga je preučilo že okoli 11.000 dijakov. K nam ga še niso prinesli. STUTTGART — V živalskem vrtu v Stuttgartu so se včeraj rodili trije krokodilčki. Vodstvo živalskega vrta je nanj še posebno ponosno, ker so že zelo redki. Na sliki (telefoto AP) nasmejani novorojenčki v topli človeški dlani. Šesterčki v Turčiji ANKARA — V osmem mesecu nosečnosti je neka turška ženska povila šesterčke : pet fantkov in eno deklico. Ženska je bila poročena že sedem let in se je zdravila proti sterilnosti. O NEW DELHI — Sto oseb je v nedeljo utonilo v reki Rapti na nepal-skeh ozemlju. Vozili so se na neki ladji, ko se je prevrnila v bližini meje z indijsko zvezno, državo Uttar Pradeš. Vest sporoča indijska tiskovna agencija »Press trust of India«. Manevre »Levje srce« je obiskal tudi angleški zunanji minister Geoffrey Howe (levo), ki se je srečal s svojim zahodnonemškim kolegom Gensche-rjem (desno). (Telefoto AP) Vsak četrti Avstrijec protisemitsko usmerjen DUNAJ — Vsak četrti Avstrijec ima »jasna protisemitska nagnjenja«, 25 odstotkov ljudi je »povprečno antisemitskih«, 35 odstotkov ima »rahle predsodke«, medtem ko ne dela razlik med Židi in drugimi narodnostmi le 15 odstotkov Avstrijcev. Te presenetljive rezultate za navzven omikano in zgledno Avstrijo posreduje anketa docentke dunajske univerze Hilde Weiss, ki je od leta 1976 do leta 1980 anketirala dobrih tisoč Avstrijcev različnih starostnih stopenj in družbenih p'asti. Podatki navsezadnje niso niti tako presenetljivi, saj je v Avstriji še vedno kljub potuhnjenosti še precej živ pangermanizem, o tem lahko marsikaj povejo naši koroški Slovenci. Ob vsem tem pa je še najbolj komično, da v avstrijskih telefonskih imenikih kar mrgoli nenemških priimkov, a kaj, ko je »poturica hujši od Turka«. Madžarski »zeleni« proti hidrocentraii DUNAJ — Skupina madžarskih zaščitnikov okolja je pozvala avstrijsko prebivalstvo, da podpre njihov boj proti izgradnji električne centrale na Donavi, na meji med Madžarsko in Češkoslovaško. V protestnem sporočilu, ki ga je na Dunaju razširila skupina madžarskih »zelenih«, ki si je nadela ime »Neodvisni krožek Donave«, opozarjajo na nevarnost, ki grozi zaradi oskrbe z vodo 8 milijonom prebivalcem. Avstrija je namreč podprla izgradnjo centrale z 8 milijardami šilingov (700 milijard lir). Madžarski »zeleni« so tudi sporočili, da bodo na Madžarskem predstavili ljudsko peticijo proti izgradnji centrale. To je največji protest na Vzhodu. Klic divjine S strelom v grlo se je končal prenaporen mladincev dan RIM — S strelom v grlo si je v sredo vzel’ življenje petnajstletni fant iz kraja Albano v okolici Rima. Gre za Giovanni ja Spuri ja, ki si je uro pred tragičnim dogodkom »sposodil« dostavno vozilo podjetja, kjer je bil zaposlen, in ga močno poškodoval. Kljub svojim mladim letom je bil Spuri že zaposlen pri podjetju »Pork-house« v Pomezii, ki predeluje svinjsko meso. Nekaj pred 20. uro je izkoristil trenutek nepazljivosti nekega šoferja, se vsedel za volan kombija ter preizkusil svoje šoferske spretnosti, toda kaj kmalu je izgubil nadzorstvo nad vozilom in ga močno poškodoval Gospodar podjetja -ga je ozmerjal in mu za žugal, naj ne poskuša nikoli več kaj takega. Ko je prišel domov je potožil materi, da se ne počuti dobro, vendar o dogodku ni črhnil besedice. Zaprl se je v svojo sobo in vzel s seboj očetovo dvocevko. Naperil si jo je v grlo in ustrelil. Bil je pri priči mrtev. Sophia Loren ima 50 let RIM — Najslavnejša italijanska filmska igralka Sophia Loren je včeraj praznovala svojo 50 letnico. V svoji dolgi filmski karieri je igrala v približno sedemdesetih filmih, že leta 1962 pa je za svojo interpretacijo v filmu La ciociara prejela Oskarja. Skupno s piscem biografij Hotchnerjem (tisti, ki je napisal knjigi o Doris Day in Hemingivagu) je sestavila avtobiografijo, ki je po celem svetu prodala milijon in pol izvodov. Sophia Loren je še znana zaradi svoje skoposti, davčne utaje in iznosa denarja, tako da je maja leta 1982 celo presedela nekaj dni v zaporu v Ca-serti. Še dolgo bi lahko naštevali »dogodivščine« Sophie Loren, dodali bi leda je ta igralka, mimo vsega kar se o njej piše in govori, dokazala, da zna dajati v svoje like pravega duha, to pa je za filmskega igralca bistveno. Na sliki (telefoto AP) slavljenka Sophia Loren.