Potreba skupi ega lista za jugoslovansko učiteijstvo. Sežaiivskio iioiteliiskio diru_.vo je na zborova_i_u 28. jan. t. 1. poizvalo »Zavezo«. daj bi se u_.__noiv_l skiuipen iist za vse _ugoslavansko učncetljstvio taot priioga »__>varisu«, oziroima _rt>o_irvai.kin _ici;.'i.?sikili časnikov. V seji »Zavezineiga« upravnega odibara dlru. 28. 'lrtarca se ie o te_n tuiui Rovioirjilo. Casmiikarski ods&k je stvar pnporočal, preusediniik <pa je povedaJ, k_ak.o je saini razu-mel predlog sež. uoit. aruštva: v »Tovadšu« naj bi se o__]_r_a posebna rubrika za vesitii _ srbahrvaškieiga _u..a. lo imemla pre_lvsean iz raztaga, k<er bi bila inie.secna pritogia predraiga. Ker viid!_m, da idteja prealoiKa ni jaisaa in ker beremi v »Tovariševem« poročilu o seji uprav.ie.ra adbotra (17. 5.), da &e_n se ce_o pndružil pceus.ednikuvein.u rnnenju, n.Qraini predvseim povadaii, da po--sjednijt; ni res ter doataviti nekokiiko besed v bo_jše r-jz_i_n»evan.ie, da važa_a stvar ne steče spet kakior vada v pesek. Naša slaincsviska organizaciija imia sicer jugo-siovanski naslov, v resnioi pa de cisto duaiisticno prikrojeua, Res je, druigiačnio združenje bi biio ¦tudi nemažoče, l'arn.a_no združ-en.e natmreč. Toda nam je obiika maio mari. Sty.ar, iki ji je že naravno do_oče_i raz.v__, gre in mora animo vseh oivir, preko v&eh uiinetnih ineja. Potreba je .ukaj, orga_iska potreba ra_. našega po_.u_.ie.ra žiViljenja, da _.e zbliža in buiie spoizna. ui.,o_iovansko iičit__:jstvp v moinarhiii, zato ie .udi >neizo.wb-_o, da sc i.otrebi zadovolji, da se store ¦kwr_.1.i] iu lih žejie naprej nezadržl_ivd ritem časa. Zdi se, da je pri ucjiteljstvu, kakor v Visej naši initeligenci, prav toMko oiRiniieneka navdušemija preveč, koLikor je bilo doslej premailo realnega smisla za veli-ke stvari, ki so nann skupne. Pol staletja su n-am vzeli, ko so nas leta 1867. ločiili. Kulturno !iai gospodarsko so nas udarili, če tudi moridia niti videii niso takrat vs^e dialekosežnosti sv-ojejra dejanja. '1'e.n zavestneje izkoriščajo danes položaj vsi, ki so ¦jiiin take razraere v igio_.podairskos tarej tudi v poiliitdono1 korisit. Veiliko k,u_turii_iga, v-eilikio naradno-giospodarskega dela. k!i je možno zgolij z združe-njeim ail in z medlpokraifiiskim strnjenjeim, bi lahko izvrailii, ko bi ne blli raiztrgani v male krpe šibkiih upravnih ozemel/j s p._san_mi lestvami k c.n.pebe;nčniili _n neikaniipe-tenandh in&tanc. Onamogočil je to delo nezdrav in neimoralen sistetm, ki nam ni pustii do mioči, s katero bi se lahko ubramli jzraibljanju m zlorablianju. Ootavo ie, da nosi ,ta sisletn sit.kr.ivdo kiizt, k; je nad nami vseimi in prav za/rad. tega ne bo .nioigla zgodoviima drugače, kakor da ga obsodi. Iz.podkiO(pati taik sisbem je potreibno, oivilizatc.iino delo, in sicer prav taiko v dnteresu zvezne mionarliije, kakio«- nas samib. Zakaii državui arganizmi iimaijio isvajo maravino rast in kdor liim de^la silo, je kriv vseh bollezni, ki naoadejo organizam. Ko bi obduinavska nianarhua svono misiio, kakior se je naoizraziteje pokazala v doibi Evgena Savo^kega, dosledno vršila, ko bi sama ne ¦prdamila s to tradicijo naravne rnujnosti v usodepolnem letu 1867, M tudi današnje knize ne moKla doživeti. Zato pa le z-daj le en izfood: lrame rule v*en. avistuiiijsikiiin. marodoim! Danes so to sicer še vedno > niegleni nesitvori« v očeh naš.ih reakcionarrnih državniškiih duhov, toida čas ve.ikib proiblem^v ne bo invogel drugače rešiti. dn kar se dan&s še z vso ,neciv_liizatorno silo i>oibdja, bo prihodirost sank.ci___iraia kat praivo- iin dobro. Zato je naša dolžno&t taiko nasiprotd državd. kakor rvasiproiti nam sa_T_i_i_, da ta nujni proces pospešuiiemo, da smo elejnent napreidka v razvoju slkupne domovine. Tada duh saini, ki zahteva novih tvorb, potliitični pogunn še ne zadlošča, da se m.sel prebije naivzg'or. ldeia miora dobiii krvi, da izzove odločitev. Raz.liti se niora v tla, da jo končaro v&rka vsaka življenska celiioa. Sele gmotni intere&l, šdroika zaviest vsakf. a posaimionika, da so mu ti intere&i skapnd, anoreiio daid vs_m_u gibanju taliiko silo, da se misei končno u>ve- In taikega reaikiega dela, kii bi zavest sikiupraosti intoresav zibud.l i.n poigloibiil v zadinjeim gorjanou, je bilo teikom _tol:ges?a PoilistoJ&tja v nas pramalo. Teni boil:j oboutMTio daines ta naš politdčnii nedostatek. Nele za posamne sfeje velja to, .marveč tmdi za ccie palitione stranke. Vsak posamnii del .ugosilovanskega živdja v irrnonarhiji že wos.podarsko ne z.adošča za samostojno uržavno_i, pa se kujejo v nas sainih pisaini načr.i, kakor bi bili vsak zas_ velik, svetov-id naincd! Dojrodki itakc::ii svatovne vojne v naših zeniljali so naini sicer inmrsikad iraziadeli, so .naini V raznieroima kratki -dabi prSnesli inaiutoov, kii bi jili •_i"uyače ie p-o.iag.oima dbzoreio reatao podrohnio delo, toda kar je -ostiailo nestorjeiioa.1, bo budi po -vsem tem požarju še vedno zaMevialo lizvršiitve. Zato pa naj nas nič ne liiioiti, kako bodio padle kocke. D-oJge doibe so v zgoidoviiinii kra_ki inihfeji, zato po_diiir.o svioio pot d_tl}e, trdovratno, dostedino poit ¦graidiiteilja. Kakc.r straže sinmo i>astavljeini učitclji ha ixiija in v gore, paviscd, -k^-^r je mašel čk. vek kotiček zavetja. Povisod imamo odpnie ooi, povsod v_din_o :neikioliko dal-je kakor oini. ki jemlje OTjivii ptodove, ki\ kosi plariino, ki seče goizd. Zakaj bi >bedaj in.e kazajli 1-judem poti, ki j-ih samd ne najde.io? Zakaii bi ne spnožiid vzvioidoiv, kd nan aooialn'0 iin gioapodlarsko dviiigineiio našega č-loveka? Zakaj bi imu ne odprli vrat v šn . lnriaim le-oobe, too .ga vendiar ri'je?r.vi daipotvi iiapasabljajo za to? Tako dalo je VisptaŠJieim iinter-eau iin itani viečje lin boilijše, če ga vrainio kot 'Skromen isitan -nasebiomo, razžarjanl z .ognioin 'kulifcunniih bojevimikov in v ainereh, fcalkor nam jih ar.taijo 'kiazalct civi;liizaclije. N« pozabiinio, da je dleto za badioičnost viedno borba s sedanijost.0, im da g-re roko v rokii z g.ospadansk_m vedno tuidli po_iition.i dvig. 'l'oda gospodaraki napiredek ne iprihaja sam od seibe, le v neznat_ie_i. strimou in p,;?'iagoiina se giblje navzigor. Odvisein je predvsetm od v__gio_e k dejianiatv-en-oabi dd praJktdone naoibrazbe im od brdne, isimiotrene orgainiizacije deila. Na -tem trojnam ibarišou d-e veHka pr.hiod!mo_._na inialoiga iuigasilovanSikega učiteljstvia v iinonarhijii, v beh amereh re-aln-ega poidirobneiga dela je niujmo potrebetn skupnj niastop za bodioonoisit. Im prvi korak k doaegi nav-edenih orljeiv je, da >se 'aa/mi ikot iimtelekituialoi staj intaletkituial.no st-rniamio, d'a uatoiavimo isanniois.botjino 'uretievano revi.o — čeprav za ziaioetek inajs.krionn;neijše cnbidke — ki naj se lizidaja kot pniLoigia ju:giO'Sliovanisikih učitelijsikili liatov. To je bil smiise;l pr-eidiloga sežansikega učtiit. društva, iin bo naš cetenum oense^) dlo't-lej, da se iide_a uircsniči. Reviija bi -niorala biiti' seveda razjuinino uirejevana. Deliti bi se imarala v teoretični deJ s olainlkd liz nairodinega gsospodarstva, sociiallne -politike, vzigoj-eisilovja, etiike 'm cistetJke ter v prakitičini z živimi zgledii m s sniovijo iz živlijenja. Le na ta način bi se jugo&lovanskio učiteljatvio zbližalio in sock irazjuimelo, da bi moigto etnotpo rešiiti viediikc na_'0(ge po viojnd. Ue se tndii, da tiak skuipetn list stane, potein ije hiter iodigovar le aakajz, kako nialo se vidi daleikosežnost s.tvani sainie. Aii res niimia iuigiosliovainisko učiteiii>sitvo dovolj sredstev za vzidirževianje ? Treba je le stopi'_i v dogavor z učiiteilijiski.ii_i orKanizacija¦nid med lirvati in Snbi, pa se bodjo naišia. in se bo našed tuidi miačiin lizivedbe tega vprašanoa. Ce ipa se raidi fonrnailniih zaprek tako pripravlifatoo delo nirtii ne pasikuša, poteiin ije_ iseveida vsaika inaša orgainiiz.acija nepatreiona in odveč, ker je le sama sebi namien, ne pa sredatvo bo_a iiin napiredjka. Prpničaini pa lamo trdino_ da imajo arganizacije učitelastva na našeim _t_gni do~ Vtolj nruoči, da pakličeijio v ž.vljenje tak skupein .liiat, z>a katerega dep razivoj »o dainii vsi poigo_i. Las je, da gireiino s avojiih ste_.a in poti, kd so se na_n poiagiubiljale izpad noig, i>reden smo karn po"dš_i, ma široko cesbo, s katere tmaimio ineioviirairpraagleid. Morejo se dabiti sredstva za i>oitret)in_ oirRa.1, moirejo ®e zbratii aatrudniki, iiiioreio se tm.,ti agitoe roke. In ae imiofrajio! J. P.