\arava in človck v svoji pravi složnosti. Spisal Živkov. 15. Kaj pa čuti serce, čc čujemo, da sc (ič iz zalivalnosti s pesoni brati, in še divjost pozabi? Neke hude zime pade vran ves dreven v grajski dvor. Nekdo ga pobere in verže v pesjak, in se zanj več ne znieni: ko spomiadi pesa odvežejo, vidij», da iina zvcstega služabnika, kteri mu je vedno za petami, natnreč tistega vrana, kteri se je pri njern v pesjaku sogrel, oživel in iz zahvalnosti, ker ga je tako Ijubeznjivo sprejel, se ž njim priscrčno združil. Pri jedi mu je iskal in dajal naj bolje ko.sove, ali mu je udkod kosti donašal. Ko je grajščak kara jezdil in pesa seboj vzel, je vran nad njima letal — bodi si kamorkoli. Ako pes spi, se vran k njemu usede, ga milo in nevkretno gleda in varuje. (>e niu veržejo kej jesti, se ne dotakne; čc ga hočejo odgnati, se še le bliže primakne k Ijubemu tovaršu, kterega čez vse ljubi. Drug zgled enake zahvalnosti in tovarišije nam kaže sledeča prigodba: Na neki pristavi popade lesica gos, in pobegne ž njo. Domači pes zagleda roparico, skoči za njd, in reši gos; odsih dob ga ima gos taku rada, da liudi povsod za n jim. Enkrat jo sosed z drugimi vred ukrade in zapre na dvorišče. Ko pa pes tam mimo teče, ga gos zapazi in zagaga; pes pa hilro skoči čez zid, in tako izda tata. Čez nekaj let poteni vtopijo pesa. Gos gaga neinilo, in žaluje po svojem predragem ljubIjencu. Z Ijudmi še se gosi raji sprijaznijo — in dostikrat se ne ve, zakaj. V inestu Y. se naenkrat nekoniu staromu gospodu sosedov gosak pridruži, in ga vcdno spremlja. Zarano ga pride slednjo jutro btidit x veselim gaganjein, in hodi ko pe.s za jim po vseh ulicali. Ce gospod kje počiva, se mu usede k nogam, grežnjim v kavarno ali gostivnico; če pa ne sme, čaka zunaj, dokler ni gospoda vun. Bolj zanimivo še je obnašanje tako imenovane vojaške gosi. V Eslingu jo vojak stražnik nekdaj vbrani velike nevarnosti. Koj zapusti svojega gospodarja peka, in hodi kraj stražnika sim ter tje. Ker se jim taka družica zdi sramotna, jo odženo, pa sc vedno povrača, in ko ji zaprejo vrata, zleti čez zid, in se zopet pridruži stražniku. Ker vse radovednost tare, kaj bo iz tega, kupi polkovnik gos, ji da napraviti gosjak, in jo po redu kermijo. Ko se vojaki v drugi in tretji kraj preselijo, vzamejo gos k sebi, ktera pa zopet spremlja vsakega stražarja. Nevojakov ali vojakov druzih polkov pa ne pusti mimo, če je stražnik ne pumiri. Ko gredo enkrat vojaki daleč v tabor, je donui silno žalostna. Ko se čez več tednov vračajo, jitn zleti daleč naproti, je pozdravlja veselo gagaje in plahutajc — in koraka pred muziko ko bnnderaš naprej. — Tu nam razodeva nekako ncrazumljivo slutnjo. — Kako je vedila, da se njeni vujaki ravno sedaj doniii spravljajo?! — cd*ij. prih.)