Leto XXII«, št« 55 rtMfciittiia fuMfofl9 1 marca fB/tt-XX , ^rHVUiSlV*. t^fUCijaa*. r auca » — feiatse *L ti-A U-M joa.-i ačaj XK»M*.I tjvujaa«, rimaii-jeva ulica t — ruetm ll-A »■* pooniuuc« Nov« OMBtO: u)Upij«M«t seata «- U Računi za Ljubljansko pokrajino pri postno čeKovuem zavodu St. 17.749, za ostaie kraje Italije Servlzlo Conti Con Post No 11-311»_ .v. ca Jgu» h u Hi uaiije io UMteaatn ima ( rnonr PnhhllHtA Itnltnns S. A. Cena cent« 70 ponedeljke Ur l&r— IDOKIIURVO PS U 22.80 Uredništvo. Puccimjeva ulica Štev. i telefon Sl-22. 31-23. 31-24 Rokopisi se oe vračajo OONCESSlONAKLA BSCLUSIVA per la pubbllclta dl provenlenza Italiana ed estera: Unkme PubbllritA Italiana 8. A- Milano Sommergibili nem ci danneggiati nel pjrto d j La Vaihftta Limitata attiviti cperativa In Cirenaica a causa del maliempo II l^uartlere Generale delle Forze Armate co-minica in ilata dl 7 maržo 1942-XX 11 segucnte bollettino (11 guerra n. 644: In Clrenaica limitata attivitš operativa, •la terrestre che aerea, a causa del mal-tem po. Una incurslone dl velivoli inglesi a Trlpoli non ha causato vittirne o dannL L'aviarione Italo-germanlca ha portato la sua offesa su Malta attaccandone gli aeroporti; sulla base navale di La Valletta sono state sganciate bombe del masslmo ca-Ubro che hanno danneggiato sommergiblli ivi in sosta; nell'isola <•" Mancel, pure effl-cacemente bombardata, si 6 sviluppato un vasto tncendio vlsibile a grande dlstanza. Sa?r?lne pidmsrnice poškodovane mm ta ¥ai efta Cteiejeno operacijsko delovanje v Cirenaiki zaradi slabega vremena Glavnj stan Italijanskih Oboroženih Sil Je ohiavil 7. marca naslednje 644. vojno poročilo: V Cirenaiki omejena operacijska delavnost tako na kopnem, kakor v zraku in sieer zaradj slabega vremena. Angleški letalski napad na Tripoljs ni povzročil niti žrtev niti škode. ItaIi'?nsko-nemško letalstvo je nadaljevalo svojo ofenzivo proti Malti in je napadi? letališče Na pomorsko oporišče v La Val'etti so bile odvržene bombe največjega kalibra, k' so poškodoavle tamkaj se nahajajoče podmornice. Na otoku Ma- noel. ki Je bil tud, učinkovito bombardiran. je nastal velik požar, viden na veliko razdaljo. Nemško odlikovanje Italijanskih oficirjev Rim, 7. marea s. (Posebno poročilo agencije Štefani) Hitler je odlikoval za podvige pri bombnih in torpednih napadih na Sredozemskem morju z železnim križcem druge stopnje Italijanske častnike kapeta-na Buscnglio ln poročnike Graziania. Cili-cchia, Chiantia, Cippa-Perellija in Faggi-onia. JAPONSKE ČETE PRED RANGUNOM Angleške čete so se umaknile na nove obrambne postojanke jugo- zapadno od mesta Pegu Šanghaj, 7. marca. Vesti z bojišč* v Birmi Javljajo, da se Japonska ofenziva proti prestolnici Birme, Rangunu, nadaljuje z veliko naglico. Sprednji japonski oddelki so bili v petek le še n^kaj desetin kilometrov oddaljeni od predmestij Rangunu. Japonsko letalstvo je včeraj ponovno bombardiralo vojaške objekte v Rangunu ln prometne zveze, ki vežejo Rangun s so. vražnikovo obrambno črto. Britanske čete so bile po ogorčenih borbah vržene na nove obrambne postojanke, ki potekajo jugo-•zapadno od mesta Pegu. Na tem področju ■o sedaj t teku hode borbe, ▼ katerih pa se sovražnik neprestano umika. Japonsko letalstvo je na vsej razsežnl birmanski fronti gospodar položaja. Tokio, 7. marca. (Domei) Z nekega japonskega letalskega. oporišča javljajo, da so letalski oddelki japonske vojske, ki ope_ rlrajo nad bojiščem v Birmi. 3. marca napadli sovražnikove transportne ladje na reki Irrawady. Napad je bil izvršen v dopoldanskih urah ln je Japonskim letalom uspelo z bombami uničiti štiri 1000-tonske ladje. Angleži v skrbeh za usodo Indije Naglo prodiranje Japoncev v Birmi spravlja problem Indije čim dalje bolj v ospredje Berlin, 7 marca s. V angleški Javnosti svoje premoženje v dolarje in se tolaži ob Je morala napraviti bržkone silen vtis vest, razsulu imperija s tem, da bo vsaj del nje- da sta se v četrtek sestala Wavell in Cang- nih poslov in interesov prešel na Severno I kaišek na pol poti med Cungkingom in ; Ameriko. Anglijo so premagali deloma Kalkuto Ta vest je vsekakor zelo učinko- j trojni pakt, deloma bol ševiška Rusija, do- vala spričo vojaškega položaja v Birmi. Ni j loma Zedinjene države in sedaj se neslavno dvoma — pripominja, DNB — da lahko j nagiba k svojemu neizbežnemu končnemu sestanek takega znača'a prevrne ves polo- in zgodovinskemu sesulu. žaj. Opozoriti bi bilo treba v zvezi s tem vojn© B?sztisf!e!i!i sovjetski napadi na vzhodni fronti — Uničujoče bombardiranje sovražnikovih postojank in zbirališč ražnega protiletalskega topništva tn prodrla do samega središča Moskve. Vidljivost je bila č' bra in tako sc nemška letala odvrgla bombe na odkazane cilje. Težki to-j vori bomb so zadeli vojaško važne zgradbe j v osrčju mesta. Po detonacijah bomo so i piloti rid raznih točkah opazili izbruh velikih p'amenov. S tega napada, ki je trajal nad eno uro, so se nemški bombniki nepo-škodovnni vrnili na svoja letališča. Neiošno težko topništvo pa je na drugi strani ;.udi v petek nadaljevalo obstreljevanje vo afke važnih objektov v Petrogradu. Opažen-h je bilo veliko število uspešnih zadetkov nemškega topovskega ognja na sovražnikove industrijske naprave. Iz Hitlerjevega glavnega stana, 7. marca Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo naslednje poročilo: Na vzhodu j? bMo odbit;b večje število sovražil.kovib napadov. Letalske sile so z uničujočimi udarci proti sovražnikovim postojankam m zbirališčem cet ob zgornji Volgi. kakor tudi na področju Lovata podpirale napade naših čet. Oddelki finskih bojnih in lovskih letal so razpršili sovražn kove kolone in čete, ki so bile pripravljene za napad. V razdobju od 25. februarja do 5. marca so sovjetske letalske sile izgubile 197 letal, izmed katerih je 165 sestreljenih v spopadih v zraku. 16 od protiletalskega' topništva dočim so b la ostala uničena na tleh. V istem razdobju je b lo na vzhodni fronti izgubljenih 31 lastnih letal. V severni Afriki so nemške čete izved*e nspešno izvidniško opera c'jo Bombniki strmoglave! in 'ahka bojna letala nemških letalskih sil so v vzhodni Cirenaiki uspešno napadala sovražnikova taborišča, zbirališča motornih voz in skladišča goriva. Prj napadu na britanska letalska oporišča in železniške naprave na področju severnega Egipta vzhsdno cd Marsa Matru-ha. je bil 5. marca poškodovan z bombo velik trgovski parnik. Na Malti so nemška bojna letala zadela t bombami najtežjega kalibra trdnjavo in pristajališča ladij v Iuki La Valletta. Najmanj dve podmornici sta bili hudo poškodovani. Bombe na Moskvo Berlin. 7 marca d. S pristojne nemške vojaške strani objavlajo naslednje podrobnosti o nemškem • letalskem napadu na Moskvo v četrtek ponoči, o katerem je bilo govora v včerajšnjem nemškem vojnem poročilu: Nemška letala, ki so se nemoteno približala prav do sovjetskega glavnega mesta so naro prebila pas zapornega ognja sov- le na razgovore, ki Jih je imel puščavsKi Napoleon z nizozemskim generalom, preden se je pričel porazni razvoj položaja v Nizozemski Indiji. Nič bi torej ne bilo čudno, če oo v kratkem tudi Rangun doletela enaka usoda kakor Javo. V ostalem >a je med Javo in Rangunom važna razlika. Z otoka se je treba umakniti v Avstralijo, lz Birme je umik lahko neskončen in se je lahko umakniti na stotine kilometrov. To je gotovo lepa stvar, kakor je za boljše viške zaveznike že podana prever etno lepa možnost da se lahko umikajo skoraj v nedogled. (Piccolo.) Pred jaf*o*?sko ofenzivo preti KaCcisti San^hsj, 7. marca. Načelnik severnoameriške vojaške misije brigadni general Mae Gruder je ob svojem povratku v Indijo izjavil, da v naibližn em času računa z japonsko pomorsKo ofenzivo proti KalKU-tl. Generaj je tudi Izjavil, da bodo Japonci Japonska sodba o vlogi generala WaveHa Tokio, 7. marca. (Domei.) V razgovoru z novinarji se je predstavnik japonskega informacijskega urada Hori dotaknil tudi odstavitve generala Wavella z vrhovnega poveliništva zavezniških sil na jugozapad-nem Pacifiku. Hori ie novinarjem zago-' tovil. da se Veliki Britaniji sedaj zopet , zdi primernejše z razpustitvijo skupnega i vrhovnega vojnega poveljništva pustiti svoje pri jate! ie na ced'lu v najbolj kritičnem trenutku obrambe Jave. ki se Britancem pod podcu Singapura kaže prav tako brezupna kakor na drugi stran-' obramba drug:h delov Nzozem^ke Vzhodne Ind^e ali Avstralije Hori je naglasil da so Britanci zdaj na tem. da pridružijo Nizozemsko Vzhodno Tndiio ln Avstralijo a dolgemu seznamu zapuščenih dežel in jo polože na žrtvenik svoieea ego;zma in izdajstva. Pripomnil ie. da ie tedaj, ko napadli Indijo z veliko vo;sko. V ta na- ; se je zdelo potrebno braniti svo*e lastne Hude sovjetske izgube Berlin, 7 marca. d. V soboto so z mero- dajne nemške strani v Berlinu objavili, da je bilo v teku zadnjih dn: odbitih 19 sovjetskih napadov, izvršenih z močnimi silami proti nekemu velikemu mestu na moskovski fronti. Nemške sile so otvorile neusmiljen koncentričen oyenj vseh vrst orožja proti valovom napadajočih boljše-vikov, dokler ni sovražnik po krvavih izgubah opustil namero, prodreti na tej točki fronte. Po končanih borbah je bilo na bojišču naštetih 1500 trupel padlih sovjet-sk h vojakov. Delavci iz Ukrajine ln Bele Eusije v Nemčiji Berlin, 7 marca s. Zvedelo se je, da so prispeli v Nemčijo prvi kontlgenti delavcev iz Ukrajine in Bele Rusije. V raznih krajih zasedenega vzhodnega ozemlja so j nemške oblasti ustanovile posebne urade j za najemanje delavstva. Sprejemajo pa se v službo le specializirani delavci, ki bodo men so se skrbno pripravili za borbe v džungli (Stampa Sera). Nesoglarfa med Churchillom in Crippsom Stockholm, 7. marca d. Londonski dopisnik lista »Svenska Dagbladct« javlja, da so nesoglasa v naziraniih Churchilla in Staf-forda Cr pssa v poslednjem trenutku preprečila ob^pvo britanske vlade o reformnih predlogih za Indijo. Omenjeni švedski do- trd"iave VeVka Britanija naglo s pomočjo Zed:r;enih držav zbrala okrog sebe !O0 aoo »t* 4«, " — Nizozemsko Vzhodno Indijo in Avstralijo, da bi utrdile napad tako zvane črte »ABCD« proti Japonski, in je v ta namen imenovala svojega generala Wavella za vrhovnega Doveljnika v jugozapadnem Pacifiku. Na ta način se je Veliki Britaniji tedaj posrečilo odvesti mnogo vojaštva in vojnega materiala iz Nizozemske Vzhodne Indije in Avstralije za obrambo Singapura z opravičilom, da pomeni njeca obramba tudi obrambo teh dveh področij, čim pa je padel Singapur, je zakijučii Hori. se je Velika Britanija v spoznanju, da je nadaljnja obramba Nizozemske Vzhodne Indije in Avstralije brezupna, sebično obrnila od njiju in se meni le še za obrambo Birme in Indije. Japonske čete na jugu Jave Zasedle £© tudi celo vrsto krajev v vzhodnem delu otoka Sangbaj, 7. marca. d. Po snočnjib vesteh. ki so dospele semkaj it Band'»nga, so japonski oddelki, ki šo prodirali od mesta Rembanga v jugovzhodni smeri, že dosegli južno obalo otoka Jave. Radijska pisnik namreč poroča, da je britanska vla- postaja v Bandungu je sroči v posebnem da nameravala pretekli četrtek pred par- . komun{keju objavila, da so japonske čete lamentom podati neko Izjavo glede izpre- r zase£je ce]o v^o krajev na vzhodnem memb v Indiji. Dopisnik pripominja, da bo prišla ta cbjava sedaj morda na dnevni red delu otoka Jave, navzlic ogorčenemu odporu nizozemskih čet Poročilo omenja zaposleni v nemški industriji in rudnikih, j časno se bo po Informacijah omenjenega prihodn'1 torek, švedski dopisnik pravi, da , med drugim leži n« v-Savru. južno od elavnega mesta Batavije Vi fe že od 5 marca v japonski pojesti. S pristojne nizozemske strani ie b:Wco V Ran dim «u « po zadnHh vesteh že čuje močno strel ianje tonmStva Id kale. da se japonske čete nezadržno bližajo mestu. Uspešne faf*of»s*~4 letalske Ofieradie Singaptrr. 7. marca. (DomeO Pu-kor javljajo s pristoine japonske voianke strani, je bilo japonsko letalstvo neposredno pred padcem Bataviie. 5. marca ob 71 30. ^c zc'o aktivno nad glavnim operac^^kim nodroč-iem. Japonska letaka v g"axnem nar>a''-,'i še pne-vst".!« sovraž-^kove leta''k? Oe. Pri tei priliki sn napadle nonovno tudi let^šče pri Ran^"n iste«« dne ponoMne n« to<3c'. Vi le« 3 km od Ruiterizor»a. n«pa. Vojvode d'Aoste. V žalno okrašeni stolnici je bil postavljen velik katafalk. na katerega treh straneh so bile postavljene Kraljeve Krone. Šest grenadirjev v vojnn opremi je tvorilo častno stražo ob straneh katafalka, okoli katerega je bilo postavljenih tudi mnogo svečnikov s prižganimi svečami. Na stopnicah. Id vodijo v presbrteri;, so stali grenadirji s srebrnimi trobentami in prapori z insignijami stavnih polkov. V enem delu obširne stolnice, ki ad bil zaseden po zastopnikih oblasti, so bila zbrana predstavništva tukajšnje posadke: grenadirji. topni carji, pešadijci, ženijci. Črne srajce in vojaki drugih zborov, ki imajo sedež v Ljubljani. Mod slovesno mašo. ki jo je daroval momstgr. Klimar je pel stolni.ški zbor. Po maši, ki so ji prisostvovali mnogoštevilni prelatje, je bila podeljena odveza Na obeh straneh katafalka so bile postavljene častne stmže. ki so ;ih tvorili Visoki Komisar Eksc. Grazioli. poveljnik Armijskega Zbora Eksc. Robotti, poveljnik Grtn.adnrs.ke divizije general Oriando in zvezni Podtajnik Gatti namesto odsotnega Zveznega Tajnika. Na svojem sedežu je sedel škof monsgr. Rozman. Razen tega so bili pričujoči: General De Rienci. Kvestor Ccmm Messana, Načelnik Kabineta Pod prefekt Bisria. Pod- I prefekt David, General L ubrano. Polk ovni poveljnik Polkovnik Dail Negro. Polkovnik Silvestri, Polkovnik Carraretta. Zvezni Pod-, poveljnik GILLa prof. Gassina, Tožilec Vo-| jaakega sodišča Polkovnik Macas. Zaupnik GUFa inž. Carra, Major Lombatdi Poveljnik Kr. Karabinerjev in mnogoštevilna drugi častniki, visoki uradniki tur fašisti v kroju. V skupini fašističnih žena je bila z zastopnico Ženskega Fašdja go. De Vecbi-jevo tudi soproga Visokega Komisarja. Razen teh sta službi božjd prisostvovala generalni konzul Nemčije dr Brosch in generalni konzuli Nezavi&ne Države Hrvatske dr. Ivani č. Po svetem opravilu, ki se je vršilo v ozračju posebne resnosti in vojaške slovesnosti, je Eksc. monsg. Roeman izrazili tudi v imenu duhovništva svoje škofije Visokemu Komisarju najgloblje sožalje povodom smrti Vojvode d'Aosta in je pokojnikovo osebo proslavljal kot odličnega kristjana. Kneza in Vojaka. Zahvala N). yel. Kralja in Cesarja Visoki komisar je prejel naslednjo brzojavko: Nj. Vel. Kralj in Cesar lz srca zahvaljuje ' tamošnje prebivalstvo za sočutje v žalosti svoje vzvišene hiše. Minister kraljevega doma Acquarone. Gospodarstvo Kakor posnemamo po nemških listih, je pod tem naslovom izšla nedavno zbirka govorov in člankov nemškega propagandnega ministra dr. Gobbelsa iz zadnjih treh let, od 1. 1939 dalje. Knjiga obsega nad 600 strani. Začenja se z radijskim govorom dr. Gobbelsa na prehodu iz 1. 1938 v 1. 1939, zaključuje pa s člankom o »politiki in vojnem vodstvu«, napisanem jeseni lanskega leta. Med tema dvema rokoma se razpletajo dogodki skoro treh polnih let, ki spadajo med najbolj razburkane dogodke v nemški zgodovini, že tako.; v uvodnem govoru je prikazan osnovni motiv te zaokrožene zbirko z besedami: »V tem razgibanem času živimo vsi skupaj prehitro. Lata so natrpana z dramatičnimi napetostmi: one vplivajo na nas često tako dražeče in tako intenzivno. da jih v podrobnostih niti ne moremo doživeti in preceniti. Komaj je ena zrodovinska naloga rešena, že čaka na nas druga.. To je spregovoril dr. Gob-b?'-<» ki ?a nemški listi oznaCu'eJo za največjega in najbolj uravnovešenega sodobnega nemškega političnega publicista, v ca.su priključ^ve Avstrije k Nemčiji in re_ šitve sudetcke krize, med tem pa je postal razvoj Se bolj sunkovit in bolj razgiban, pomen dogodkov pa neprimerno bolj jasen. Dr. Gobbels nakazuje v svojem delu z navedbami svojih govorov in spisov vse faze tega razvoja, ki jih on sam tudi osebno doživlja Njegovi živci vibrirajo v ritmu velikega dogajanja, kakor je zapisal neki nemški kritik v prikazu tega njegovega dela. Tako je marca 1. 1939 zapisal: »Ljubilo ta čas, ker čutimo, da se v n"iem kuje zgodovina.« Njegove besede ugotavljajo dejstva in pojasnjujejo dogodke še v samem njih razvoju. Dogodke spremlja pri tem s strastno soudeleženostjo, zelo temperamentno in s posrečenimi oznakami, ki zajamejo bistvo stvari. Obenem pa je /se-lej za nekaj korakov pred samim dogajanjem. Tako je že februarja 1. 1939 napisal članek pod naslovom »Vojna na vidiku«, v katerem je razkrinkal vojne hujskače v Angliji. Franciji in Ameriki, Ze mesec prej pa je odgovoril na vprašan-e: »Kaj prav za prav hoče Amerika?« Maja istega leta je napisal znani članek: »Quo vadiš, Po-lonia?« Vsi nemški prikazovalci tega Gobbelsove ga dela se strinjajo v tem, da gre za zbirko »pravih zgodovinskih dokumentov«, ki jo avtor značilno takole zaključuje: »Doživeli bomo še velike in razgibane dneve, ob koncu pa bomo doživeli nemško zmago, ki bo predstavljala zakkuček in kronanje so-dejalnosti vseh sil našega naroda. Ona bo zaključno dejanje totalne akcije za dosego totalnega cilja z uporabo totalnih sredstev, ona bo triumf vojnega vodstva ln vojne politike, ki je vse istočasno postavila na kocko, a tudi vse izpolnila.« Beneška umetnostna razstava Benetke, 7. marca. s. Ministrski svet je pooblastil avtonomno ustanovo beneške mednarodne umetnostne razstave, ki se prireja vsako drugo leto, da priredi tudi letos svojo razstavo v času od 21. junija do 20. septembra. Ta 23. razstava bo omejena na dobo 3 mesecev, ko je tujski promet v poletnem času najbolj razgiban. Komisar if a t za tujski promet v Dalmaciji Bern, 7. marca. s. Eksc Bastianini je izdal posebno odredbo, s katero se v Dalmaciji ustanavlja komisar i jat za tu]siq promet. Na ta način se bo tujskoprometna kapaciteta Dalmacije valorizirala v okviru Italije. Stalno zanimanje vlade za probleme Dalmacije je dokaz, da si fašizem pri reševanju splošnih socialnih in gospodarskih problemov prizadeva rešiti tudi Problem tujskega prometa ob Jadranu na obči osnovi. Javna dela v Dalmaciji Zara, 7. marca. s. Tehnični upravni odbor inšpektorata za javna dela v Dalmaciji je pod vodstvom guvernerja rešil več vprašanj v zvezi z javnimj deli v Dalmaciji in je odobril že celo vrsto načrtov, ki se bodo izvedli z znatnimi krediti. Med drugimi se bo izvedel regulacijski načrt Za-dra. Sistemizirala se bo nova cesta ob obali. Zgradili bodo več stanovanjskih poslopij in na novo uredili tudi luko. Restav-rirana bo in izolirana Deoklecianova palača v Splitu. V Kotoru bodo zgradili šolsko poslopje, v Trogiru pa več hiš. Obsodbe komunistov Fiume, 7. marca. Tu se je zaključil pred vojaškim sodiščem II. armije proces proti skupini komunistov, ki so bili obtoženi, da so podpirali skupine oboroženih komunističnih upornikov, ki so operirali na bivšem jugoslovanskem ozemlju, ki je bilo priključeno Italiji, nadalje, da so hranili brez dovoljenja eksplozivne snovi ln tudi sami sodelovali v omenjenih oboroženih skupinah. Dva konjunista Kuzma Mikuli-čič in Mate Antič sta bila obsojena na smrt in bosta ustreljena. Nadaljnjih 5 komunistov, ki so vsi priznali svoja dejanja, je bilo obsojenih v ječo od 5 let do smrti. (Corriere della sera). Nujna dela na polju in vrtu Dolgotrajna zima je letos povzročila precejšnjo zakasnitev kmečkih del. Sneg Se leži na poljih ln njivah in ovira delo. Cim se bo zemlja malo posušila, bo treba pre-oratl srednje globoko one njive, ki jih jeseni ni bilo mogoče preorati. Oranje pa je treba odložiti, čim se zemlja maže in se lepi na plug in noge živalim. Pri ugodnem vremenu bo treba najprej sejati jara žita črno deteljo in korenje. Na težkih zemljah je skrajni čas za gnojenje s hlevskim gno_ jem in dodatnimi umetnimi gnojili. Prav tako je treba čina prej razvoziti gnojnico, čim vreme dopušča. Ko je zemlja presuše-na, je treba poravnati zimsko oranje s poljskim ravnalom, s čimer se prepreči prekomerno izhlapevanje zimske vlage. Kmalu je treba pričeti tudi s setvijo krmnih mešanic. Tudi vrhnje gnojenje ozi-min je treba opraviti. Ozimlne je treba pobranati, da se pospeši rast. Tudi na travnike ln paznike je treba čim prej razvoziti gnojnico, če vreme dopušča in je čas na razpclago, se lahko po-branajo travniki in očistijo plevela. Včasih je potrebno tudi valjanje na lahkih zemljah. •Zgodnjo solato, posejano v zabojčke, postavimo na toplo in svetlo. Cim prej je treba prekopati vrtove, da bomo lahko posejali peteršilj korenček, čebulo ter posaditi čebulček, česen in izklijen zgodnji krompir. Ko je to delo opravljeno in ao na razpolago sadike, posadimo solato, nato pa vsejemo grah in fižol. Za sadjarja je marc najvažnejši mesec. Se Je čas za gnojenje sadnemu drevju z gnojnico, predvsem pa je potrebno delo proti škodljivcem. Proti škodljivcem škropimo še pri spečih očesih z 8 do 10«/. modro galico. Škropljenje s karbolinejem je opraviti v presledkih nekaj let. V vinogradih je treba odpraviti trsno rez in količenje. Le v legah, kjer do. stikrat nastopijo spomladi mrazi, se odloži rez za april. Po kodravostl napadene trse je mazati s 3°/o raztopino solbara ali z 20% raztopino apneno-žveplene brozge. Pojasnila k racionirani prodaji tekstilnih predmetov Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino je v okrožnici z dne 4. t. m izdal nadaljnja pojasnila za racionirano prodaj« tekstilnih izdelkov in obutve. Tkanine za prte V prilogi k naredbi o racionirani prodaji tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov in obutve z dne 8. novembra lanskega leta so v skupini V pod točko 7/1 navedene tkanine za prte s pripombo, da velja za prodajo teh tkanin ono število točk, ki ustreza konfekciji. To pomeni, da mora biti število točk dotične tkanine na meter v skladu s točkami, ki so predpisane za kon-fekcionirane prte in prtiče, upoštevajoč pri tem največje dopuščene dimenzije, ki so naslednje: a) prti za 6 oseb 180X150 cm, b) prti za 12 oseb 200X250 cm, c) prtiči (servieti) in namizni prtiči 60X60 cm. Pri prtih za 6 oseb pa je predpisanih 45 točk, z rimskimi številk., pri prtih za 12 oseb 90 točk in pri prtičih 5 točk. Za en meter tkanine za prte v širini 150 cm je treba torej oddati 25 točk z rimskimi številkami, za 1 m tkanine v širini 200 cm je treba oddati 36 točk, za 1 m tkanine za prtiče v širini 60 cm pa 8 točk z rimskimi številkami. Maksimalne velikost; za otroške nogavice Maksimalne mere. določene za obutev novorojenčkov, otrok, dečkov in deklic (za otroke do 4. leta št. 28, za dečke do 14. leta št 39 in za deklice do 14. leta St. 35) je obenem smatrati, da so tudi maksimalne mere za nogavice. Za nogavice veljajo to-► rej naslednje mere stopal: nogavice za otroke (do 1 leta) največ 13 cm, nogavice za otroke (do 4 let) največ 18.6 cm, nogavice za dečke (do 14 let) največ 26 cm in nogavice za deklice (do 14 let) največ 23.5 cm. Udienza del giorno 4 maržo 1942-XX. IN NOME Dl SUA MAESTA VITTORIO EMANUELE m0, per grazla di Dio e per volonta. della Nazione RE D'ITALIA E DI AJLBANIA — IMPERATORE D'ETIOPIA 1} Tribunale Militare di Guerra della n° Armata — Sezione di Lubiana, composto come in originale, ha pronunciato la se-guente: SENTENZA• nella causa contro: 1») LEGRART Edoardo fu Edoardo e dl Teresa Grasic, nato ril IX 1922 a Šmarje pri Jeslah, residente in Lubiana, študente; 2°) KROPRIVNIK Giuseppe fu France-sco e di Presečen Caterina, nato il 27 VIII a Lubiana, ivi residente, facchino; detenuti dal 3 III 1942-XX IMPUTATI a) del reato previsto e punito dall'art. 16 del Bando Duce 3 X 1941 per avere, in ter-ritorio di Lubiana, per un periodo impreci-sato dal gennaio al 3 maržo 1942, apparte-nuto ad una banda armata; b) del reato p. e p. dall'art. 2 del Bando del Duce 24 X 1941, per avere nelle mede-sime circostanze di tempo e di luogo dete-nuto armi di fuoco; a) del reato p. e p. dall'art. 7 Bando del Duce 3 X 1941 per avere il giorno 3 maržo 1942, attentato alla vita di alcuni apparte-nenti alle Forze Armate cagionando la mor-te di un caporalmaggiore e ferendo due altri militari. P. Q M. Dichiara colpevoli LEGRART Edoardo e KROPRIVNIK Giuseppe, dei reati loro ascritti e li condanna alla pena della morte. Ordina che la presente sentenza sia pub-blicata per una sola volta e per estratto sui giornali «11 Piccolo» di Trieste e lo «Jutro» di Lubiana a spese dei condannatL Lubiana, li 4 maržo 1942-XX. Seguono le firme * * * La neodvisni od uvoza. Najvažnejšega živila Japoncev, riža, pridelajo v tem prostoru letno 90 milijonov ton, od česar bo Japonska mogla 4 milijone ton izvoziti v druga področja. Pšenico bo treba delno uvažati, toda 6e se priključi vzhodno azijskemu gospodarskemu prostoru, ki obsega Indokino, Slam, Filipine, Malajske države, Burmo in Holandsko Indijo, še Avstralija, je treba računati na presežek pšenice. Z oeirom na majhne potrebe ta-mošnjega prebivalstva bo mcžno izvažati tudi meso in mast. Presežek sladkorja znaša okoli 1.6 milijona ton, medtem ko se raznih rastlin za proizvodnjo olja pridela 21 milijonov ton. od česar se bo 2.4 milijona ton lahko izvozilo. Razen vsega tega je velik presežek čaja. tobaka in kave najboljših vrst. Kar se tiče rudnega bogastva, ima vzhodnoazijski prostor monopolni položaj v proizvodnji cinka, antimona in vol-frama, razen tega pa se proizvaja okoli 10 milijonov ton zemeljskega olja, velike količine premoga, železne in kromove rude. V teksti'nib izdelkih vlada pomanjkanje bombaža in volne, če ne prištevamo zraven Avstralije, zato pa je v dovoljnih količinah na razpolago lan tn svila. Omeniti je treba tudi velike količine kavčuka, ki ga Japonska zdaj največ pridobiva in je na prvem mestu v svetovni proizvodnji. P I R E L L I GUMI PELERINE ZA DEKLICE IN DEČKE JoSo Išofina LJUBLJANA Postavlja se vprašanje, dali bo mogla Japonska gospodarsko obvladati ves ta veliki prostor, ki obsega 16 milijonov kvadratnih kilometrov in je na njem naseljenih 70 milijonov prebivalcev. Na to vprašanje bo morala odgovoriti industrijska in transportna organizacija Japonske, toda kako se bo stvar rešila, najbolje kaže sedanje stanje industrije in zunanje trgovine, ki je v kratkem času 75 let dosegla današnjo zavidljivo stopnjo. Da bo Japonska lahko konsolidirala ves ta ogromni gospodarski prostor, se bo moralo njeno gospodarstvo, zlasti njena industrija železa in jekla prilagoditi potrebam vzhodnoazijskega gospodarskega prostora Na Filipinih bo treba namesto sladkornega trsa začeti gojiti bombaž. Na Japonskem so že pod vzeli ukrepe, da se tako industrija kakor denar- n monuinento aHe vlttlme, eadnte nella guerra mondiale a Tokio Spomenik žrtvam, padlim v svetovni vojni v Tokiu ljtvo pa Je, da bo ptl konsolidaciji vzhodnoazijskega prostora največji delež moi*-1& zmagati japonska pomorska plovba. Vprašanje, da se v ta namen preskrbi zadostna tonaža. j« danes na prvem mesta zaponske politike. Otoško cesarstvo je ž® začelo urejevati novo pridobljeni prostor prvenstveno v svojem, a tudi v interesu osovlnsklb tdL Izvoz v anglosaške dežele je ustavljen, na drugi strani pa se poskuša v mejah možnosti preskrbeti s surovi nami Italijo in Nemčijo. Jasno je, da Japonska ogromnih azijskih dežel ne bo imela le za svoje izkoriščanje, ampak hoče čim bolj pospešiti izmeno blaga med vzhodno Azijo in Evropo. Ze doslej so odtod prihajale velike količine kavčuka, cinka, olja, masti, kave in tobaka v Nemčijo. Iz Nemčije pa so izvažali tja stroje, ki so samo v zadnjem času predstavljali vrednost 130 milijonov mark. V bližnji bodočnosti bo tudi na tem velikem prostoru zavladal novi red. za katerega se Japonska skupno z osovlnskimi silami odločno bori. Koristen list za vsakega kmetovalca Mnogo naših kmetovalcev je naročenih na strokovne liste, ki jih seznanjajo z najnovejšimi pridobitvami in izkušnjami v kmetistvu. Večina pa še zmerom kmetuje in obdeluje polje po zastarelem načinu, kakor so ga obdelovali predniki. To je vzrok, da zaostajamo za drugimi naprednejšimi pokrajinami v proizvodnji kmetijskih pridelkov. Naši ljudje so pridni in brihtni m tudi zemlja ni med najslabšimi, zato bi se v izpremenienlh razmerah lahko pridelalo še precej več kakor doslej. Med rajbolj razširjenimi strokovnimi kmetijskimi listi pri nas je glasilo Kmetijske družbe v Ljubljani »Kmetovalec«. Pred dnevi je izšla druga letošnja številki s pestro *n poučno vsebino. V članku »Mla-tilnica ne mlati čisto« pisec opozarja in s slikami ponazoruje, kako naj ravnamo z mlatilnico, da ne bo sitnosti in zamude ob mlačvi. Sledi članek »Nova izkustva v zdravljenju utrujenosti zemlje«, v katerem beremo opažanja dr. Maduusa, kako je treba urediti plodored, da bodo rastline dobro uspevale. V Agničevem prispevku »Mno-gostransko orodje za saditev in negovanja okopavin« je s slikami ponazorjeno novo mnogostransko orodje za saditev in negovanje okopavin. Pisec navaja, da je novi stroj uporabljal zlasti m obdelovanja krompirja in dosegel popoln pnevrat v dosedanjem načinu obdelovanja. O sadjarstvu sta priobčena dva članka: »Presajanje starih sadnih dreves« ln »Cenitev sadnega dre .ja«. Slednji poučuje sadjarje, kako naj s- ceni sadno drevje pri razlastitvi zemlje v svrho Javnih naprav. Ker so ti primeri pogosti, je članek za sadjarje selo poučen. V rubriki »Vinogradništvo ln vinarstvo« piše Ernest Krulej o so-kulturah v vinogradu. S številkami dokazuje velik pomen gojitve breskev. Članek vsebuje tudi pouk, kako naj se breskve za sajajo, da ne bodo v škodo vinogradu. Za vinogradnike je poučen tudi članek o konzerviranju vinogradnega polja. Za živinorejce je zanimiv prispevek, kakšna je zveza med obliko glave in sposobnostjo za pitanje pri svin;ah. Sledijo za vsakogar poučna izvajanja o deteljnem in senenem drobirju, ki tvorita odlično belja-kovinasto krmo. Detcljni in s*meni drobir kmetje navadno zametu je jo, čeprav vseb i-;e mnogo beljakovin in je zato enakovrecL no krmilo kakor otrobi. Najbolj ga Izkoristijo svinje. Poklsda se jim pomešan z drugo krmo. Z drobom pa lahko krmimo tudi molzne krave, pri čemer ga zmešamo med peso ali rezanico. Seveda mora biti drobir čist in brez prahu, če je prašen aH pomešan s prstjo, ga je treba popariti. Edino za konje zdrob ni priporočljiva krma, medtem ko ovce, koze, kokoši in zajce lahko z njim krmimo. Perutnlnarjem priporoča Leopold Pajlk Izbiro dobrih petelinov plemenjakov. Petelin naj bo vedno od dobre kokoši-nosnl-i ce. Dober plemenjak je sicer drag, vendar rentabilen, ker nosijo kokoši toliko več jajc, da se že v enem letu povrne petelinova cena. Zbiranje rož za domačo lekarno priporoča Marjan Juvan. Našteva čaje, tinkture, praške, olja za domačo hišno lekarno za ljudi in za živino. Gospodinje najdejo v svojem kotičku ne. kaj navodil za napravo jedi lz krompirja. Pri izpita »Gospod kandidat, kaj je uran?« »Tega ne veste? Kaj je pa helij?« »Tudi tega ne veste? Dajem vam torej še zadnjo šanso: Kakšna je razlika med uranom in helijem?« ZAHVALA Vsem, ki so kakorkoli počastili spomin našega nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda SLAVO KOLARJA trgovca In posestnika izrekamo našo najiskrenejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 7. marca 1942. Globoko žalujoči ostali ZAHVALA Vsem, ki so kakorkoli počastili spomin moje dobre tete MARJETE VILFAN Izrekam v svojem, kakor v Imenu vsega sorodstva Iskreno zahvalo. Posebej Izrekam zahvalo prečastiti duhovščini, zlasti gospodu župniku Janezu Puclju za njegove lepe besede, dalje Marijini družbi, cerkvenemu pevskemu zboru ln Gasilski četi za zadnje spremstvo. Zahvaljujem ae posebej g. dr. Jamšku za njegov trud ob bolezni pokojne, nadalje gospodu vodji žandarmerijske postaje na Ježici in vodji obmejne policije, ter vsem, ki so v duhu prisostvovali pogrebnim svečanostim in končno vsem prijateljem in znancem, ki so blagopokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku Sv. maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi na Ježici v sredo, dne 11. marca t L ob 9. urL Ježi ca, dne 7. marca 1942. Tone Peršin tfeni tisočak! Čop dela imenitne kupčij«. Nedavno je zaslužil deset tisočakov. Popoldne je hodil po ulici. In je listnico izgubil. Listnico z desetimi tisočaki. Kakor polit kuža se je Čop odpravil domov. »Kaj ti pa Je. da se držiš kakor Pepei- nica?« ga je prest regla črnogleda gospa. Čop ;© odkritosrčno razložil svojo bolečino. »Kaj? Deset tisočakov si tzgubffl? — To naj bi se bilo meni pripetilo! Kakšne bi preslišala! ... Ampak, prosim te. kako je sploh mogoče kaj izgubiti? Celih deset tisočakov! In to v današnjih časih! Mar jih s Mina snemamo?... Ne jaz pa nisem še nikoli nič izgubila!«... »Pač, Marijana- Dežnik.« Nu, za voljo božjo! Dežnik mi boš oponašal! Dežnik, plesnivi dežnik za bore dve sito lir! V ostalem sem ga dobiLa na poiicijd nazaj.« »Hm. morda dobim tudi jaz fe svoje tisočake.« »Kajpada, to bi bilo kaj zate! Misliš. da so res še taki angeli na svetu? Ne, dragi, poštenost je umrla — requi«cat in pace! Niti jaz ne bi vrnila tisočakov, če b; jih naš'a na cesti. .« »Hm, da, to že verjamem . •. Toda. to bi bila vendar tatvina.« »Deset tisočakov — to ni več tatvina-Pobrati klobaso, izmuzniti konzervo, pridr- žati dežndk — to ao takole majhne tatvine. Toda najti čedno vsoto denarja — lepo te prosim!« «Kakor koli — razpisal bom spodobno nagrado. Tisočak poltenemu najditelju! Za tisočak se izplača biti poHen.« In Čop se je odpravil v upravo »Jutra«, kjer so mu sestavili ljubezniv mali oglas. * 5e tisti večer je mrvonil telefon. »Je tam gosnod Čop?« »Da. Želite?« »Našel sem vaš denar.« »Denar? Vi? t- Človek božji, moj rešitelj, posten najditelj. Kdaj vas smem pričakovati?« »Če želite, sem lahko čez po' ure pri vas.« »Prosim, prosim, le pridite. Čakal vas bom. Posedli bomo malce za mizo. Skromni »mo, saj veste, toda se bo že ka; našlo za pod zob in za žejno grlo. Ste oženjeni?... Da?... Nu, lepo. pa privcdiite še ženko s seboj.« »Rad. prav rad. Toda — jaf.« se je glasil odgovor po telefrinu kakor izraz zadrege. »Kaj pa je takega?« »Oh. veste, jaz sem preprost človek ... in mo;a žena ie bolna, hudo bolna.« »Tako? Obžalujem, res ohž"i1niem. Nu. vendsr pridite. Vsnj snmi pridite!« »Dobro. čez pel ure.« # »He. kai praviš, ženka?« se je zdajci raz-koračii Čop. »Mili bog, saj se vendar po sebi razume, da ne vtakne kakršen u bodi postopač tujega denarja kar takole v žep. To bi bil vendar zločin, čisto navaden ro>p in tatvina! Celih deset tisočakov! To se vendar spodobi, da jih najditelj vrne. Saj jih ne snemamo s klina!« »Da, da. Ampak. 6e ne bi bt! nzpnal visoke nagrade...« »Mar mu res hočeš doti tisočak?« se je zdajci ogorčeno razčeperila gospa. »To je vendar preprost delavec — čemu mu bo tisočak?« »Ali ... saj sem tisočak vendar oMjirbdl!« »Nepremišljeno, kakor vedno. To je bilo v prvem razburjenju in ne velja. To je prazna obljuba. Tega vendar ne smemo storiti. Ze zavoljo delavca ne. Denar bi mu bil samo v pohujšanje. Napil bi se, rn namesto na delo, bi sipet zavil v oštarijo. Vrhutega ima bolno ženo. Kratko in malo, toliko denarja mu ne smeva dati!« »Deloma imaš prav, ženka. Mu dam pa pet sto lir.« »Tudi to je fe preveč. Ce se napije m pade pod tramvaj ali pod avto. si ti njegov morilec.« »Morda tri sito?« »Kaj še, kar tri srtotake navadnemu delavcu! Saj tudi drugače nt zasluži toliko. Ta bi bila lepa. sleherni dan tri stotake — to bi vrglo na mesec devet tisočakov! Kam pa pridemo, če bo vsak delavec pobiral na mesec kar po deset tisočakov!« »Vidim, res Tako ne gre. To ne bi bil gos-^-larafci red Dajmo mu stotak!« »Se pač vidi. da lahko služiš denar če kar takole ponujaš stotak človeku, ki ga niti ne poznaš! Sodim, da je petdeset lir kar zadosti »Saj. saj.. »Rečem tS. za petdeset ttr lahko ženi kupi svilene nogavice...« »Svilene? Za delavsko ženo! Ali navadne niso dobre...? Dam mu trideset lir — pa basta!« Tako je bilo sklenjeno in domenjeno. Vendar je Čop še glasno razmišljal: »Morda sploh ne mara denarja. So ljudje na svetu, ki se sramujejo za majhne usluge vzeti denar. Morda bo bolj vesel mojega starega plašča ali tvoj-ega lanskega pomladnega klobuka, da razveseli bolno ženo...« »Da, morda mu bo celo najbolj ustreženo z g laikom dobrega vina.« »Da, morda,« je pritrdil omehčana Čop. »Toda, ne od maši najboljše buteljke Saj imamo istrijanca. Ta mu bo še najbolj všeč, glavo bi srtavil!« Tedajci je pozvonilo. »Je že tu!« sita poskočila zakonca Čopa. Na žalost pa je zazvonil samo telefon. »Tu čop. kdo tam?« »Oprostite, jaz sem, pošteni najditelj,« so je oglasil odgovor. Spoštovani gospod, ne zamerite, premislil sem si. Bom vendar rajši obdržal denar. Tisočak ;e resdt lep metulj, toda deset tisočakov je še nekaj več... Veste, moja uboga žena je pravkar izdihnila ... Lahko si mislite koMko 4tnarj« bo treba, preden dobim novo. Lahko noč. pa brez zamere, gospod čop!« » ponlka • Novi Generalni direktor »lalijonbKeg^ tisku. <-.a vjcucrainega ^.rektorja itaiijan-sktt« jc ud aiiciiovan Fernando Mez-Lu^.ia. v ^uK. luiiivo.oiiai je po rodu 12 Kuna, suu 3o iei i>n je ze od mlaiiin let pokLcn. iiu\diar tei se je kot 171etm nna-aeme uueiežii pohoda na Ki m Posebnih za^iug si je priuobil za organizacijo »Gui*. Ou i Lirii je član Nac onalnega direktorja, leto dn; pozneje pa je postal r^odtajnik anke. uovišu je universitei-ne šiudije iz naciona.ne ekonomije .n je bil glavni urednic m lanskega Lsta »L:bro e Moschetto«. lz .a, je ldeoioško pomembno knjigo »As-pelti delia v.ta borghese«. * Sneg kopni, vode naraščajo, iz mnog-h dežei poročajo o skroeh ki j.h zadaja od-gov ornim krogom preupomiadno naraščanje vod. zlasti še po sedanji zimi z njenim nenavadno obiin m snegom Posebne skrbi povzroča naglo kopnenje snega Madžarski ki je morala stor.ti obsežne ukrepe da prepreči škodljive povodnji Iz nekaterih krajev pa kljub temu poročajo o tez-kočah z rekami in potoki, ki poplavljajo okolico Trenutno le posebno mučen položaj pri Subotci, kjer je poplavljen ves n jie ležeči lel mesta Izprazniti so morali več kakor petdeset h š in gasilci so spravili na varno okrog tisoč ogroženih oseb. • Stenografski tečaji — novi prično v ponedeljek 9 marca. — Vpiše se lahko vsakdo- Posebni oddelek za dijake-mje Informacije daje: Trgovsko učilišče »Chrt-stofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska št. 15. * Učite se strojepisja. Novi strojepisni tečaji (dnevni tn večerni) prično 9. marca Pouk po desetprstnem sistemu. Največja strojepisnica. Informacije, prospekte daje: Trgovsko uči)išče »Christofov učni zavod«, Ljubljanska. Domobranska 15. SPOROČAMO aa so prispeli kalkulacijskl stroji za vse štiri računske operacije, na ročni m električni pogon. Na zalogi: Ha nann-Automat. Odhner, Walther. Mira i. t. d. — Pohitite, dokler traja zaloga! jEverest", Prešernova 44 * Italijanske štipendije za rumunske zdravnike. Rumunski časopis »Curentul« poroča da je fiziološki institut Carlo For-lani v Rimu dal rumunskemu zdravstvenemu ministrstvu na razpolago 4 štipendije za rumunske zdravnike za dobo 3 mesecev. * iiondenz rano mleko v kavarnah in zajtr^ovaimcata. V Rimu je oblast odločila, da se sme v kavarnah, zajtrkovalnicah in drugih lekahh te vrste rabiti za kavo, čokolado in druge take pijače namesto naravnega tu h Kondenz.rano mleko. * Začetek operne sezone v Gorizli. V nedeljo zvečer se bo v Teatro Verdi v Gorizii začela operna sezona, ki jo je pripravila organizacija Dopolavoro po posebni zaslugi federalnega Tajnika Molina. Najprej bodo uprizorili Puccinijevo j-Tosco-s z znano sopranistko Lallo Gaio v naslovni vlogi. V ponedeljek ob 19.30 pride na vrsto 5>Travata« s sopranistko Lino Pagliughi. V torek bodo dajali še »La Bohčme«. S temi tremi preistavami in posebno predstavo »Trav:ate« za dopolavoriste in za vojaštvo bo sedanja operna sezona zaključena. * Bolgarski obrtni«! so se iz Italije vrnili domov. Odposlanstvo bolgarskih obrtnikov, ki je bilo v študijske namene dalj časa v Italiji, se je vrnilo v Sofijo. Vodja delegacije je ob tej priliki v kratkem nagovoru izrazil zahvalo "za prisrčen sprejem, ki so ga doživeli bolgarski obrtniki v Italiji. * Seja slovaške vlade. Slovaški ministrski svet, na katerem so bili navzočni vsi čiani vlade in guverner Slovaške Narodne banke, je na svoji zadnji seji odobril slovaško-nem- sporazum o pravni pomoči v carinskih zadevah, slovaško-finsko trgovinsko pogodbo. kakor tudi načrt zakona za pospeševanje kmetijske proizvodnje. VPRAŠUJEMO Kje se dobi izvrstno nalivno pero »Stilor-extra« že za 15 lir?? Veliko § tzbiro prvovrstnih nalivnih peres po najnižjih cenah, in tudi »Stilor-extraDolenj-sk; izprehodi«, dr. ing. Avčin France obravnava police Višnje gore, Berden Vaško je napisal za to številko članek »V Cor-tino d'Ampezzo in še dalje«. Naš kotiček obsega Mirana žargija poročilo na Blokah v novo leto, obzor in društvene vesti, tople spom nske besede na grob ljubitelja naše zemlje prof. dr. Metoda Dolenca, Izpod peresa njegovega osebnega prijatelja dr. Fr. Skabemeta. spominski članek ob smrti dr. Via '.imirja Forsterja, obvestilo o Bučarjevi knjigi »Koča na robu« in dr. Gjura Orliča študiji »Dubrovačka klima« in končno še obvestilo, da je SPD prevzelo znano tujsko prometno m zimsko športno postojanko Polževo na Dolenjskem. IZ LJUBLJANE u— Pokra finski Dopolavoro priredi v okviru svojih številnih prireditev za slovensko občinstvo v nedeljo ob 15. uri v dvorani na sedežu Pokrajinskega Dopoia-vora. Tabor brezplačne kinematografsko predstavo Predva an bo film »Magdalena ima slalic v vedenju«, ki je opremljen s slovenskim besedilom Poleg tega filma bodo vri-eli v predigri ge poseben poučen film Brezplačne vstopnice za to predstavo dobite pri vodstvih svojih podjetij ali pa v pisarni Pokrajinskega Dopolavora. u— Diplomirana sta bila na pravni fakulteti un verze v Ljubljani gg Franc Kle-menčič iz Dola pri Ljubljani in Joško Pla-ninšič iz Remšnika čestitamo! u— Zdravstvena avtokolona je v času od 18 do 21 februaja preiskala 207 učencev V deške n 183 u*enk III dekl ške ljudske šole v Sp Sišk Zdravstveno kolono ^e vo'.il dr Duce Zdravstveno stanje šoisklh otrok zadovoljivo; opaža se pa da ima orecel vnMva na nekatere otroke slabo in vlažno stanovanje Obisk zdravnikov ie dokaz, da ob^stva budno pazijo na zdravje šolske mladine. Ravnateljstvo i. moške realne gins-oazije v Ljuuijuni sporoča, tla Dotio do-Dili učenci in učitelji svoje osebne izkaznice, ki so zanje zaprosili v šoli, v ponedeljek c." m. popoldne, m sicer učenci 2. do 5. razredti ob 14., učenci 6. do 8. razreda pa ju ii uri v poslopju 1. ženske re-aine gimnazija na Poljanah. Vsakdo mor*? priti po zkaznico sam osebno. u— Konj na spolzkih tleh. Oni dan se je pripetila v Pucc.n.jevi ulici manjša prometna nezgoda: konju Je spodrsnilo m ob-ležai je de^j časa na mokrem tlaku. Včeraj pa se je pripetila še ena taka nezgoda na oglu Puccinijeve in šelenburgove ulice. Ve-i_K voz sta vlekla dva konja, na ovnku pa je enemu podrsmlo, da je paiel na asfalt in ooiežal. Voznik si je brezuspešno prizadeval dvigniti na tleh ležečo žival. Takoj se je nabiaia množca radovednežev, da je bilo kr.žišče povsem zatipano. Mnogi so priskočili vozniku na pomoč, toda konja le niso mogli postav-ti na noge. Seie ko so prihiteli na pomoč vojaki, jim je uspelo dvigniti ponesrečenega prama. u— Za revno bolno ženo, ki leži že več mesecev brez vsakih dohodkov in sredstev in mora prehranjevati še male otro-čičke, smo še nadalje prejeli: od neimenovane žensko obleko in 20 lir, od neimenovanega 50 lir od neimenovanega 50 lir, od neimenovane nekaj testenin in riža. — Dobrotnikom se v imenu revice najprisrč-neje zahvaljujemo. u— V »Veselem teatru« so danes, v nedeljo, tri predstave: ob 14.30, 16.30 in 18.30. Na sporedu popolnoma nov program št. 16, ki prekaša vse dosedanje. Humor in petje se vrstita brez pavz, od začetka do konca predstave. Prodaja vstopnic od 10. dopoldne do večera. OB 14.30,16,30 IN I8.30 URI VESELI TEATER u— Zveza združenj gostinskih podjetij in Združenje gostinskih podjetij za Ljubljano in okolico ter Bolniška blagajna Združenja gostinskih podjetij v Ljubljani obvešča članstvo da uradi imenovanih organizacij v poneleljek 9. in torek 10. t. m. ne bodo poslovali radi preselitve uradov v sindikalne prostore v Trgovskem domu, Gregorč-čeva ulica. Iz Novega mesta n— Odlog plačil Hinjski posojilnici. Na temelju rešitve ministrstva za Kmetijstvo je novomeško okrožno kot trgovsko sodišče odredilo v zadružnem registru pri obstoječi zadrugi hranilnica in posojilnica z. z o. z. v Hinjah zaznambo dovolitve odloga plačil za dobo štirih let, računamo od 28. februarja 1935 dalje. Odložitev velja za dolgove nastale do 1. septembra 1934 v smislu 61 15. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in znaša obrestna mera za stare dolgove in po tekočem računu 2«/® bruto. NUDIMO bogato izbiro zopet dospele pošiljke novih gramofonskih plošč. Pohitite, dokler traja zaloga! — Rabljene gramofonske plošče vzamemo v račun. „Everest", Prešernova 44 S Spodnje štajerske Smrt stare Mariborčanke. V starosti 87 let je umrla v Mariboru trgovčeva vdova ga. Marija Sirk, ki je bila ena najstarejših in najbolj znanih Mariborčank. Pokopali to jo v petek v Slivnici pri Mariboru. V Poštarskem domu na Pohorju se vrti strokovni tečaj za poštarice. Tečaj bo trajal štir tedne, udeleženke pa so iz vseh krajev Spodnje Štajerske. Prvi simfonični koncert v Trbovljah bodo priredili danes gojenci tamošnje glasbene šole. Koncert bosta vodila kapelnik Konrad St5ckl in učiteljica petja Marija Tutta. V občini Laško-Rimske toplice so zabeležili zadnji teden februarja 7 rojstev, 1 poroko in 1 smrtni primer. Poročila sta se Franc Radečnik in Ana Podbreznik. V Račjem pri Mariboru so imeli v mesecu februarju 5 rojstev, 5 porok in štiri smrtne primere. V Mariboru se Je ponesrečil 291etni de-lavec Jože Klemenčič, doma iz Gotovelj pri Celju. Peljal se je na vozu, natovorjenem s težkimi zaboji. Med potjo je padel z voza ln sprožil za seboj tudi več zabojev, Id so ga j>odsuli. Težko poškodovanega so prepeljali v bolnico. Veliko delavsko zborovanje ▼ Ptuju. Preteklo nedeljo je bilo v Ptuju veliko zborovanje industrijskih delavcev in nameščencev. Zborovanje je priredil delovno-po-litični urad in mu bodo sledila slična zborovanja v vseh večjih krajih. Ciore&isKega Smrt kmečke korenine. V Sort pri Medvodah je preteklo nedeljo umrl posestnik g. Lovrenc Certanec. Dosegel Je lepo starost 86 let. N. v m. p. V Domžalah je bil enodneven tečaj za vodnike in vodnice mladinskih organizacij v Kamniškem okraju, štel je 70 udeležencev. Glavni predstavitelj je bdi okrajni vodja Ebner. Športne naprave ▼ Kamniku. Nedavno ! obiskal Kamnik okrožni športni vodja olenc. Ob tej priliki je sporočal, da bodo v Kamniku urediti športno kopališč«, športni stadion in več igrišč za tenos. T* naprave naj poleg drugega pripomorejo, da se bo Kamnik spet razvil v privlačno letovišče. Potrebna denarna sredstva ao Sa pripravljena in bodo z delom začet ta spomladi. V Šenčurju je bilo pretekli teden rbor» vanje narodno-socialistične stranke. Govorniki so razpravljali o boju proti boljševizmu, o prostovoljnem kmečkem delu in o drugih aktualnih zadevah. - Iz Smrtna kosa. V Jagodini je preminul g. Vekoslav Stupan, zas. uradnik v pok., oče šahista prof. Bogomira Stupana in me-ščanskošolske učiteljice hi pisateljice Milice Stupanove. Naj bo simpatičnemu blagemu možu žemljica lahka: Fond Petra Dobroviča. Kakor smo že poročali, je umrl znani srbski slikar Pe-tar Dobrovič. Profesorji beograjske Akademije likovnih umetnosti, med katere J* spadal tudi pokojni umetnik, so sklenili ustanoviti v njegov spomin poseben fond za nagrade slušateljem akademije. Majhen osnovnj kapital so zbrali profesorji med seboj, obenem pa so uvedli posebno zbirko med ljubitelji umetnosti in premožn.-mj meščani. Največja beograjska trgovin« »prta. i Nadzorna oblast je začasno zaprla najves-! jo beograjsko trgovino Vlada Mitič hi i drug, ker je ugotovla neupravičeno dvi-I ganje cen in prikrivanje blaga. JURČIČ METKA P&AVL3ICA (X,B l B l m* »Ko bo ura bila pet, pridi pome spet!« Od veselja zarajajo miške in medvedki, sloni in lutke okoli Bibiče, ki neutrudno pripoveduje doživljaje. Toda luna bledi in Pilot že čaka v letalu na Bibo. »Saj bom že prišla in z menoj Pan-kracija,« tolaži Biba medvedka Sabo, potem pa odbrni letalo proti domu. • Gospod Pilot je ustrežljiv. Vsako noč popelje Bibo v domačo izložbo. Tudi plesalka Pankracija gre z njo in pleše, pleše, da jo vse občuduje. Kuharica bi se tako rada spoznala z igračkami, a Prismodekva je res pvismoda: ne upa sesti v letalo in se popeljati na zabavo. Vsi se norčujejo iz nje in pojejo: »Prismodekva je prismoda, zanjo je le kuha in posoda, c upa se je vzeti v naročje, da si ne bi punčka strla rokic. Nežno jo boža po laskih in porcelanasti punčki je tako toplo okoli drobcenega srčka. Marjanca je nikdar ne ljubkuje, vedno le godrnja: »Naveličana sem Bibe. Rada bi Japon-čka, ki kima z glavo!« Marianca je razvajen otrok, ki ni nikdar zadovoljen. I ra. Danes je pri Marjancd hišnikova hčerka Nušica. Uboga deklica nima igrač in vsa zavzeta ogleduje gosposko Bibo. Ne tvoje srce trka porcelanasta punčka Biba, katero si želi Nušica. Bodi dobrosrčna, bodi usmiljena Marjanca!« Godba potihne, skrivnostne lučke ugasnejo, samo zlate zvezdice se smehljajo skozi okno. Marjanca zastoka, premakne ročice in zasanja dalje. Biba pa se nagne nazaj in odreveni naslonjena na belo blazino. Kolesarska Jopica Kakor hitro bo skopnel sneg, nastopi so-pet čas ca kolesarjenje, ki so ga mnoga navduSena kolesarke čez zima te močno pogrešale. Obleka, ki Jo nosimo pri tem športu, nas seveda nikjer na ame oviratL Največja važnost Je tukaj udobno, dovolj nagubano krilo, ki ga izpopolnimo a Široko pralno bluao. Da se ne počutimo ovirana, mora biti tudi Jopica dovolj udobno krojena. BaS zato ao pri kolesarjenju bolj umestna ohlapna, Široka Jopico, nego pa po životu ukrojene jopice kostumov. Takšno Široko Jopico seSl Jemo lahko is dokaj pestrega karirastega tvoriva, da ae r svoji raznobarv-noeti spada k vsakemu krilu. Zelo elegantno učinkuje, če izpopolnimo Jopico z ljubko kapuco ls enakega blaga, ki Jo znotraj podložimo s enobarvnim tvorivom, morda s ne-premočljivo balonsko svilo. Dve čedni delovni obleki Mnoge gospodinje so se zadnje &se znašle pred večjima nalogami kakor kdaj koli prej. Marsikatero dola, ki jim ga je včasih »Bibiče se ne bi nikdar naveličala,« meni plaho Nušica, a dobro ve, da si Bibe ne sme želeti- ker njen atek ne zasluži toliko. Ko Nušica odide, postane Biba žalostna. Misel na deklico, ki si je želi, ji teži srček. »Čakaj!« Biba si je nekaj domislila. Po prstkih se splazi v Marjančino spalnico. Tiho zleze na posteljo in sede na blazino kraj Marjančine glavice. Deklica se v spanju nasmehne. Biba jo pogleda z žalostnimi očkami in spregovori ... Vsa soba se razsvetli v nevidnih lučicah in mila godba se oglasi iz daljave kot da bi zvončkljali srebrni zvončki. Žalostno zveni Bibin glasek: »Ob tebi, Marjanca, sedi tvoja punčka, s katero se dolgočasiš. Nikdar je ne božaš, ker menda ne veš, da so punčke nežne stvari, katere se mora ljubkovati. Dobro poslušaj Marjanca! Odpri svoj srček in žrtvuj Bibico ubogi Nu-šid. Ti boš dobila Japončka, Nušica pa nikdar ne dobi ničesar. Marjanca, na opravljala gospodinjska pomočnica, morajo sedaj izvršiti same. Zadovoijsitvo in dobrobit neštetih rodbin sta odvisna danes predvsem od okretnosti. sposobnosti in požrtvo valnosti njihovih gospodinj Sodobna gospodinja sa olajša marsikatero delo s primernim delovnim orodjem in s smotreno ureditvijo svojega ddlovnega časa. Pa ne samo dobro delavno orodje, tudi praktična delovna obleka ciajša dobri gospod-rnji ddo. ker je ne ovira pri gibanju in ker jo je moča temeljito očisititi. Kakor Id) gospodinja da bi bflo njeno stanovanje snažno in čedno na pogled, prav tako mora biti tudi sama vedno snažna in očem prijetna. Kako razveseljiv pogled je na gospodinjo, ki se ji tudi sredi največjega dela ni potreba bati, da bi se zdela domačim ali tujim ljudem zanemarjena 1 Modem« delovna obleka rrna obliko halja kj jo zapnemo spredaj z gumbi. Seveda je izdelana iz dobrega pralnega blaga naravne ali pristne barve, ki ne obledi niti pn pranju niti na soncu. Spričo pomanjkanja dobrega tvoriva jo lahko kombiniramo iz vzor-častega in enobarvnega blaga in ji seši'emo opteček, progo ob pas« in včasih tudi žepe iz vzorčaste tkanine, vse druge pa iz enotne ali obratno. Pri marsikaterem delu potrebuje gospodinja do komolca gode roke. Zato imajo mnoge delovne halje kratke (na pod dolge) rokave ali pa dovolj široke doflge rokave. da jih po potrebi lahko zavihamo nad komofloe." Gospodinja potrebuje najmanj dve delovni halji in več predpasnikov, da jih lahko menja in je potom vedno sveža in čedna na pogled. Praktični nasveti za gospodinjo Ocffiavlfen sladkor. V pomanjkanju va-nilije si pomagamo tako, da odižavimo sladkor z fhrionovkni in pomarančnimi lupinami Srednje vriik kozarec napolnimo s sladkornim prahom, in sicer tako. da polagamo r kozarec za prst debelo plast sladkorja. nsto tanko plast posušenih limonovih tn pomarančnih odupkm. nato sopot rfadkor itd. Kozarec dobro zapremo s celofanom. Suh« jabolčne lupine uporabljamo za jabolčni leie in za Lm-sten jabolčni čaj. Preveč »vefto omako ali prežganko pobarvamo rjavo, če ji dodamo nekaj zarja-vmfti čebulnih ohmkov ali ma/k? cikorije. Čiščenje masti. Mast. kš smo jo uporab-ffale za cvrtje, najprej ohladimo, petem ji dodamo enako težo vodo. jo puhtimo pol ure neti in jo pridno mešamo. Ko se ne-koliko ohladi, jo precedimo skozi cedilo. Ko se mast streli, jo dvignemo iz vode in očistimo spodnjo pdast masti, na kateri se Se lepijo rjave snovi. Sneg tr beljakov postane boli trden in je mJatnejši. če dodamo pred tolčenjem vsakemu beljaku ižko mrzle vode. lekarna Domačo lekarno s! predstavljamo^ tako. da vsebuje samo nekatere pripomočke ra tvrvo silo. Več tudi ne zahtevamo od nie. kajti pri resnejšem obolenju moramo takoj poklicati zdravnika. Pri sestali jan iu domače leVarne maramo irbrati tist* sredstva ki se tako kmalu ne pokvari io kainad« se moramo hkrati točno poučiti, kako jih ie treba unorabUoH. Va*no ie tudi da od ča*i do časa pret^edumo vsebino m takoj nado mestimo porsMjena sredstva Kateri na »o naivfl?nei*i sestavni deli do-meče lekarne. Imeti moramo predvsem nekaj povojev, vsaj dve tnogeJni roti iz MANICA: Za dobro uoljo Gregcev očka prestavlja po mizi cvetlično vazo. Po nesreči se mu vaza izmuzne iz rok, pade na tla in se razbije na drobne kosce. »Mama.« zakliče mali Gregec ves v skrbeh, »kdo bo pa zdaj očka nabil?« Katehet: »Kaj ntfslite otroci, ali je bilo za kralja Da; več odvisna od naključij kakor do dane-s, temveč bo lahko postopala povsem sistematsko. Najprvo bo ugotovila, brez katerega vitamina te in te bakterije ne morejo živeti, potem bo poiskala sorodno kemično snov,, ki tisti vitamin v bakterijah izriva in jih napravi na ta način bolne, bolne za določeno avitaminozo, za pomanjkanjem določenega vitamina. Na zadnje se nadomestna kemična spojina po količini določi tako, da človeškemu telesu ne more več škodovati, bakterijam pa še. Nihče bi si pred kratkim ne mogel misliti, da bo bakterije mogoče ubijati na ta način, z umetno avitaminozo, ki jih napravi tako šibke, da jih telo s svojimi zaščitnimi snovmi potem tem lažje uniči. Pričakovati smemo, da bodo ta znanstvena odkritja pomagala do novih, senzacionalnih zdravniških uspehov! Lanskega leta nekoč je sedelo pet bogatih kodanjskih industrialcev v enem izmed najeleganmejš.h restoranov danske prestolnice. Njihovo pozornost je zbudila prelepa, vitka dama kakšnih 28 let, ki je sedela sama pri bližnji mizi in je bila za čudo podobna Marleni Dietrichovi Eden izmed petorice se je na zadnje opogumil in se ji predstaviL Rekla mu je, da je baronica D., po rodu Madžarka, da se je iz političnih motivov ločila od svojega moža in da potuje po svetu. Povabil jo Je na kozarec šampanjca k mizi kjer so sedeli njegov- štirje prijatelji, malo radovedni in malo zavistni Po majhnem oklevanju, ki je bilo za tako visoko damo videti naravno, je končno z nasmehom sprejela povabilo, možje so v njeni družbi preživeli prav vesel večer, šampanjca in plesa ni manjkalo. Proti polnoči pa se je dama navzlic njihovemu prigovarjanju vrnila v velik hotel, kjer je začasno prebivala, in je peto-rico ostavila do las zaljubljeno vase. To srečanje se ni končalo kar tako, preteklo je komaj nekoliko dni in skrivnostna lepotica je postala nemalo zahtevna ljubavnica vseh petih mož. Najlepše je to, da je vsakdo o seb< mislil, da je edini nje izvoljenec, kajti s častno besedo se je moral vsak zavezati, da bo o svojem razmerju ž njo molčal kakor grob. Tako je šlo nekaj časa, potem je dama nekega dne izginila, da ni nihče vedel kam. Pred mesecem dni Pa je vseh pet c0wbi6ht BI a. BCK6:co« A- J jčfe ^ Adamson si je pripravljal pečenko mol, ki so o&gnjenl, prejelo parfemdrano pisemce, ki jim je sporočalo vsakemu po-sebe, da se je rodila lepa hčerkica. Pisemca so se končala s prošnjo za pet tisoč danskih kron, ki naj bi rabile za prve stroške, priložen pa je bil vsakemu pismu tudi majhen šop plavih las, o katerih je baronica pisala, da pripadajo novorojenkL Štirje izmed prejemnikov so bili toliko ganjeni ali pa so se toliko bali kakšnega škandala, da so brez nadaljnjega nakazali določeno vsoto, eden med njimi ie poslal za novorojenko tudi sijajno zibelko in bogato opremo za dojenčke. Možje seveda niso vedeli, da so prejeli vsi enako pisemce in da jih je vse doletelo očetovsko veselje. Toda peti mož je bil po naravi malo nezaupen in Si je izmislil, da se je obrnil na policijo. Po kratkem poizvedovanju se je izkazalo, da je imel prav: policija Je ugotovila, da dozdevna baronica sploh ni bila baronica, temveč neka pustolovka, ki jo prav dobro poznajo policije evropskih velemest Odveč bi bilo navajati, da je bila tudi stvar z rojstvom plavolase deklice komedija. Drzno izsiljevalko so aretirali a navzlic temu, da je policija storila vse, kar je mogla, da bj se zgodba ne raz-vedela, je neki reporter vendarle vse izvohal in lahko si mislimo, da se ves Ko-danj že nekoliko dni smeje pustolovščini petorice za nos potegnjenih danov Juanov. Ti nesrečneži pa se sami nič ne smejejo, kajti tri izmed njihovih žena so že vložile tožbo za ločitev, ostali dve pa sta zapustili dom. Finska cceanograSIJa Finski profesor Palmen iz Helsinkov je imel te dni v Kielu zanimivo predavanje o novejših, uspehih in problemih finske oceanografije. Pri tem Je poročal med drugim o počasnem dviganju severnoskandi-navskih kopnin, ki se je začelo po ledni dobi, ko so se tamkajšnja ozemlja osvobodila debelega lednega oklepa. To dviganje traja še danes in zaradi nJega se morje počasi umika, tako da so kraji ki ao ležali v 3. stoletju po našem štetju ob obali danes že 8 do 10 km daleč od nje. Ce se bo to dviganje nadaljevalo v sedanjem tempu, se bo v kakšnih dveh tisočletjih ves severni del Vzhodnega morja s kopno pregrado ločil od južnega dela in postal samostojno jezero. Tj so finski raziskovalci ugotovili po starih, v skalo vsekanih vodostajnih merah, ki jih sedaj stalno opazujejo. Vzhodno morje je sploh zelo primerno za proučevanje najrazličnejših vprašanj oceanografije in predstavlja v svoji zaklju-čenosti nekakšen ogromen laboratorij za znanstvenike tega področja. 10O.O&0 iz 290.000 Na pobudo madžarskega ministrstva za javno skrbstvo so mladinske in dijaške organizacije v lanskem decembru na Madžarskem začele zbirati staro, nerabno obu_ valo z namenom, da bi se Iz nJega izdelalo novo. Te dni so objavili uspehe te akcije, ki so zadovoljivi, kajti nabrali so 200.000 parov starih čevljev, iz teh pa bodo mogli izdelati, kakor poročajo, okrog 100.000 parov čevljev, ki jih bocio dali v prodajo po skrajno nizkih cenah ali pa jih bodo med potrebne ljudi razdelili brezplačno. Podedovano kovaštvo Kovaškemu mojstru Arnu Spieglu iz Wickersa v Hessenu so izročili te dni na svečan način ča.*fcno diplomoi. V njegovi rodbini je kovaška obrt namreč dedna obrt, že 225 let jo podedujejo sinovi po svojih očetih. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Skoti so tako skopuški, da pišejo s komaj vidno pisavo, samo da bi štedlli s črnilom. Še več: v novih stanovanjih nimajo navade, da bi stenske prepone prilepili, temveč jih pritrdijo z žebljiči v upanju, da jih bodo mogli pri novi selitvi vzeti s seboj. Toda najbolj skopuški je bil tisti Škot, ki je prenehal čitati, ko je dobil naočnike, ker se je bai da bi s čitanjem stekla obrabil... Boltežar je delal v neki ladjedelnici Nekega dne mu je dejala žena: »Ali ne bi dala najinega sinčka krstiti?« »Za sedaj ne,« je odgovoril Boltežar. »Zakaj« »Ker ne dovolim, da bi tako majhnemu otroku razbili steklenico šampanjca na glavi!« »Vi hočete postati torej moj zet?« »Ne, jaz bi se rad samo poročil z vašo hčerko!« • Zdravnik: »Ne pomaga nič, če vas je volja ali ne, prašek morate vzeti!« Bolnik: »Nu. zakaj pa naj ga vzamem, če nič ne pomaga?« • »Pomisli, snoči je pri Korenovih eden izmed gostov menil, da je bila gospa Korenov a kuharica!« »Kaj ne poveš! In kaj se je nato zgodilo?« »Kuharica je odpovedala!« * • » ODMEV. Vodnik: »Tukaj je torej, gospoda, naša podzemeljska jama z znamenitim odmevom. Ce zavpijete vanjo: Kako ti gre? — se oglasi: Hvala, prav dobro!« • »Kakšen poklic imate, Behacelj?« »Komorni sluga sem. gospod narednik.« »Glej ga, no! Tedaj vas bomo dali za prisluškovalno stražo!« ANEKDOTA Med Škotsko in Orkneyskimi otoki vodi nevarna morska ožina: Pentland F;rth. Rt Warth ob zapadnem vhodu tega ozkega preliva označujejo za škotsko pokopališče ladij, ker se jih je tam zavoljo neštevilnih podmorskih čeri že toliko potopilo. Neka danska ladja je vzela pred plovbo skozi preliv pilota na krov. »Nu, gospod Mc-Pershon,« ga je pozdravil kapitan, »obalo tukaj kot domačin seveda do potankosti poznate?« »Gotovo, gospod kapitan,« Je odgovor?! pilot, »poznam vsako poedino čer!« V istem trenutku je zadela ladja ob no-Kaj trdega in se vsa stresla. Vrli Mc-Pershon je izpljunil svoj čik in menil zamišljeno: »To tukaj je bila n. pr ena izmed čeri...« Nedeljska križanka Vodoravno: 1 Kersnikova novela; človek, ki širi ideje, 8 pravoslavni žalni obred, 16 ruski pisatelj; tudi ruska carska dinastija, 18 francoski pisatelj, avtor več znanih novel, 19 'žensko ime, 20 vzor, 22 nabiralec gob, 23 mesto v Dalmaciji, 24 del gledališča, 25 kratica za Kristovega učenca. 27 krdelo, tropa ptic, 28 vrsta stopic, 30 češki skladatelj Antonin, 32 vrsta pesnitve, 34 tropa žuželk, čebel itd., 35 mesto v Bosni, 36 ška pritrdilnica, 38 upravno področje v Švici, 40 predplačilo, 41 načrt kake stavbe gledan iz ptičje perspektive, 43 dva enaka soglasnika, 44 vrsta pesnitve, 45 del maš-niškega oblačila, 47 del kolesa, 48 MF, 49 pripadnik starega naroda, 51 upirati se, zo-perstavljati se, 53 grško mesto, 55 staro-feničansko mesto, 56 pokrajina v Srbiji, 57 grški bog, gromovnik, 59 vrsta izumrlega goveda, 60 veznik, 61 nagrada za opravlja nje dela, 62 jezero na severu Finske, 64 kratica nemških napadalnih oddelkov, 65 podložnik v srednjem veku, ki je opravljal prisilno delo, plačeval desetino itd., 66 češki avguštinec, kj je formuliral po njem imenovane zakone o dedovanju. Navpično: 1 plemiči, plemstvo, 2 planine, 3 praznik, na katerega praznujemo svojega patrona, 4 žensko ime, 5 žensko ime. 6 kazalni zaimek. 7 starorimski pesnik, 9 pritrjevanje, odobravanje, ploskanje (tujka), 10 kot 43 SPOR T Priznana športna društva Zaupnik CONI-a v Ljubljani objavlja njihov seznam, ostala pa lahko zaprosijo za priznanje v 8 dneh Ljubljana, 6. marca Zaupnik CONI-a objavlja: V zvezi z določbami, ki jih vsebuje uredba št. 31, izdana od Visokega komisarja in objavljena v »Uradnem listu« 21. februarja, se objavlja, da so bila priznana naslednja športna društva: Športni klub Ilirija, Ljubljana, Športni klub Planina, Ljubljana, Železničarsko športno društvo Hermes, Ljubljana, Športni klub Moste, Ljubljana, Golf-klub, Ljubljana, Športni klub Korotan, Ljubljana, Športni klub Mladika, Ljubljana, Veslaški športni klub, Ljubljana, Kajak-klub, Ljubljana, Alpinistični klub Skala, Ljubljana, Jahalno društvo, Ljubljana, Društvo strelcev, Ljubljana, Motociklistlčni klub Ilirija, Ljubljana, Športni klub Grafika, LJubljana, Športni klub Slavija, LJubljana, Športni klub Jadran, Ljubljana, Športni klub Mars, Ljubljana, Športni klub Svoboda, Ljubljana, Smučarski klub Polž, Ljubljana, Ljubljanski smučarski klub, Ljubljana, Smučarski klub Golovec, Ljubljana, Kolesarski klub Zarja, Ljubljana, Kolesarski klub Ljubljanica, Ljubljana, Kolesarski klub Edinstvo, Ljubijana, Športni klub Vič, Ljubljana, Ljubljansko lovsko društvo, Ljubljana, Smučarsko društvo Planica, Ljubljana, Lovsko društvo Novo mesto, Lovsko društvo Rionica, Lovsko društvo Črnomelj, Lovsko društvo Stari trg - Rakek, Športni klub Borovnica, Športni klub Ribnica, Ribnica, Športni klub Javornik, Rakek, kolesarski odsek Ilirije, Novo mesto, Športni klub Elan, Novo mesto, Športni klub Vinica, Vinica, Športni klub Črnomelj, Črnomelj, Nogometno društvo Ljubljana, Ljubljana. Društva, ki niso obsežena v zgornjem seznamu, lahko prosijo za priznanje v teku 8 dni od danes naprej. Poslati morajo zaupniku CONI-a prešnjo, kateri naj priključijo: k. seznam voditeljev, navajajoč za vsakogar očetovo ime, rojstne podatke in naslov stanovanja, 2. prepis društvenih pravil, 3. naslov društvenega sedeža in športnih naprav, ki jih uporabljajo, 4. Je-znam športnih panog, ki jih gojijo. Dva naknadna nogometna izida Milano je porazil Napoli, Spezia pa Pro Patrio Sredi minulega tedna sta bili za italijansko prvenstvo odigrani še dve nogometni tekmi, .ki sta morali biti svoj čas odgodeni in sicer ena iz divizije A — med Milanom in Napolijem v Milanu, druga pa iz divizije B med Spezio In Pro Patrio v Bustu Arsiziu. Na milanski tekmi, ki jo Je gledalo okoli 4000 gledalcev ln jo je spremljal lahen, toda vztrajen dež, je domača enajstorica zmagala brez posebnih težav s 3:1 (2:1). S tem rezultatom si je Milano močno popravil pozicijo v prvenstveni tabeli od dosedanjih 14 točk na 16 točk odnosno od 14. na 11. mesto. Tekma med Spezio ln Pro Patrio se Je končala z 1:0 v korist gostov. Tudi to tekmo je nekoliko motilo «eževno vreme. Nekaj drobnih Pred mednarodno tekmo z Nemčijo, ld jo bo odigrala Španija dne 12. aprila v Berlinu, se bo španska nogometna reprezentanca še preizkusila s Francijo. Ta tekma bo 15. marca v Sevilli in bodo v vod., 11 nemška znamka raznih motorjev, radio aparatov itd., 12 svojilni zaimek 14 vrsta rastlin. 13 kadilec, 15 del atmosfere, 17 vzročni veznik, 21 kos, komad, 24 moško ime, 26 koža, ten, 29 vrela voda, 30 vera v dva boga, boga dobrega in boga zla, 31 del pluga, 33 angleški znanstveniK, začetnik evolucijske teorije, 35 prestol, 37 vrsta oblakov, ki prinašajo dež, 39 vezniK, 40 kozaški poveljnik, 42 konica, 45 naklonjena usoda, 46 grška prestolnica, 50 ploskovna mera, 51 jadranski otok, 52 moSko ime, 54 tuji veznik, 56 strast, 58 jeza, 61 kratica za »plemeniti«. 63 dva enaka vo-kala. Rešitev nedeljske križanke Vodoravno: 1 statisti, 8 Lakadlvi 15 Va, 16 Oskar, 17 ovire, IS en, 19 Iber, 21 Ola, 22 tek. 23 Mark, 25 lepenka, 'iS ribolov, 30 olika, 31 Rodos, 34 Ineni, 35 Pad, 36 Dr, 38 Bur, 39 KK, 40 gaz, 41 ls, 43 Emilija, 44 ko. 45 Egmont, 47 ras, 48 škorec, 50 idiom, 52 učiti, 53 kaj, 55 trlo, 57 Oran, 58 joj, 60 Amati, 61 glina, 62 Adana. Navpično: 1 sviloprejka, 2 tabela, 3 torek, 4 is, 5 skok, 6 talar, 7 Iza, 8 Tx»t. 9 Avers, 10 Ki-ld, 11 ar, 12 Demon. 13 Verona, 14 inkvizicija, 20 epidemija, 24 alegorija, 26 nad. 27 adular, 29 bik 32 Obir, 33 oris, 37 retor, 39 kašča, 42 sod, 44 kot, 46 niti. 49 Kma. 51 mig. 52 ura, 54 am, 56 ol, 57 on. 59 on njej igrali večinoma vsi oni španski nogometaši, ki so lani 28. decembra v Valenci premagali Švicarje. Francozi s svoje strani se bodo za to tekmo najbolje pripravili v današnji igri, v kateri bodo v Marseilleu imeli opravka z močno reprezentanco Švice. V pripravljanju za mednarodno tekmo s Francijo je švicarska nogometna reprezentanca zadnjo nedeljo preizkusila svoje šale proti Izbrani enajstonci lz ženevskih moštev. Reprezentanca je zmagala po lepi igri zasluženo s 3:2 (2:). Iz nemških listov posnemamo, da se mariborski športni klub Rapid bavi za letošnjo sezono z velikimi načrti. Brž ko bo odpravil svoje prvo nogometno srečanje za Tschammerjev pokal, v katerem bo moral Igrati proti moštvu iz Lipnice, bo dobil v osebi Luigia Hussaka novega Inštruktorja, ki bo vzel za 14 dni v šolo mariborske nogometaše. O Veliki noči nameravajo Mariborčani prirediti večji turnir, na katerega mislijo povabiti razen Lipničanov tudi po eno moštvo lz Gradca in Celovca. V ostalem pa si zelo prizadevajo, da bi čimprej pridobili za kakšno gostovanje eno izmed znanih dunajskih moštev: Rapid, Vienno, Austrio ali Ad-miro. Jutri bo v Turinu mednarodni sabljaš ki dvoboj med Madžarsko ln Italijo. Italijanski tekmovalci so se za ta nastop temeljito pripravljali, in sicer na skupnem treningu v Padovi. Ta turnir bo italijanske vodstvo obenem izkoristilo za izbiro svoje reprezentance, ki bo konec meseca v Stockholmu nastopila proti švedski. Odpovedan je po zadnjih vesteh sabljaški troboj, ki so ga nameravali Nemci organizirati v Innsbrucku z udeležbo Madžarov ln Italijanov, prav tako pa je bil odgoden mednarodni dvoboj v plavanju med nemško in švicarsko reprezentanco, ki so ga nameravali imeti v dnevih 11. in 12. aprila v Stockholmu. Te informacije objavljamo glede na to, ker smo pre dnevi že nekje zabeležili napovedi o teh mednarodnih prireditvah. »Šport« iz Zagreba št. 9. je spet izšel na 8 straneh; to pot objavlja med drugim naslednje najbolj vidne članke: S pomočjo hrvatske državne vlade se bodo hrvatski športniki še bolj razvijali — »Purgerji« na poti v Švico. — Italijani imajo zmerom nadomestilo za svoje boksarske prvake. — Začetek kegljaškega prvenstva v Zagrebu. — Hokeistl niso izrabili ugodne sezone. — Španci so že imeli plavalno prvenstvo na prostem. — Francoski šport si pomaga na noge. — Kadar so tekme je slabo, kadar jih ni, je še slabše. — Razgovor z legendarnim nogometašem Rio-. cardom Zamoro itd. Vmes Je še mnogo raznega drobiža. Posamezne številke tega hrvatskega športnega tednika se dobivajo tudi pri nas, po L 1.50. Jaka Je šel v gledališče. Sluga pri loži je vprašal: »Ali bi izvolili operni daljnogled? Stane samo eno liro!« »Kaj,« je menil Jaka nezaupno, »samo eno liro? Ne, ne, v tako temne priložnostne kupčije se ne spuščam!« • »Petrček, rekel sem ti, da ml opiši osla. Zakaj me neprestano samo gledaš? Ali nisi osla še nikoli videl?« • »Kaj ste po poklicu?« »Tenor, gospod narednik.« »Človek! Saj to vendar ni poklic, to je organska napaka!« Oglasi v »Jutra« imajo vedno uspeh! \ Mali oglas i iiHr* '»j » beseda l .00, uku — .00, M dajanje aaslova tli za litro L J.—. Šiviljo na dum iščem takoj. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Več dni v mesecu«. 2968-1 Mlado pridno dekle za vsako delo zmožno, sprejmem kot vaienko v slaščičarno s plačo 1)0 lir mesečno in hrano. Ponudbe na. ugl. odd. jutra pod »Ptidna in poštena«. 2969-1 Revno pridno dekle spreimem čez dan k otroku. Sv. Petra c. 71. 2938-1 Uradnika mladega, s trgovsko šolo, s popolnim znanjem nemškega in italijanskega jezika, išče špedicijsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe nasloviti na ogl. odd. Jutra pod »Agilen«. 2992-1 Pomočnico *obro izurjeno 1 izdelavi kostumov in oblek, sprejme atelje »Dorca«, Tavčar eva ■L. 3-1. 2907-1 Pozor! Natakarica dobra moč »ntnotka is »ribana, išče ainli u ta ko; ali pozneje. Najiajii v Liubljaru. Eventuelno greni na deželo, prevzamem tudi Službo dobi špccijalni pri- Sank ali pa grem v vino-krojevalec za čevliarsko i toč Ceniene ponudbe na obrt. Nasiov v vseh poslovalnicah Jutra. 3069-1 Varuhinjo k otrokoma za dopoldne in služkinjo mlajšo, pridno, pošteno, spreimem takoj. Predstaviti se med 16. in 18. uro. Tyr-ševa 90-1. 3066-1 og- odd. Jutra pod »Sposobna«. 3005-2 Fotograf (-ka) prvovrsten portretist, dobi stalno, dobro mesto. Izčrpne ponudbe pod »Delitev 50®/»« na ogl. odd. Jutra. 3061-1 Postrežnico spretno, sprejmem v Vrhov-čevi ulici 14, I. nadstropje. 3075-1 beseda L —.30, uksa — .i>l/. ra daianje naslova ali za juro l 2.—. Kuharico pridno in pošteno, ki opravlja tudi druga hišna dela, samo j spričevali, spreimem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2994-1 Daktilografko zmožno perfektno italijanskega, po možnosti nemškega iczika ter stenografije, spreimem takoi. Po- Gospodinja srednjih let, išče mesto pri samostojnem gospodu aii k dvo- do tričlanski družini. Ponudbe na ogl. odd. Ju-tia pod »Gospodinja«. 2965-2 Kuharica želi spremeniti službo in opravlja vsa druga hišna dela, najraje k starejši mali Kdo bi lahko preskrbel mladi eospodični službo blagajničarke ali sl čno. Ponudbe pod »Zelo nujno«. 2902-2 _> «• CI2 TT>CT*- S . Vafeitci ( Ne) Beseda l — .60 taksa - .<•« za daian-e naslova «1» & šifro t 3 — Učenko za damsko-kroiaško obrt sprejme s* Ion »Dorca«, Tavčarjeva 3-1. 2996-44 Vajenca ali vajenko za brivsko-frizersko obrt snreime salon »Strgar«. Miklošičeva cesta. 2973-44 Pisarniško garnituro pisalno muo. lUilco« mui ro. kanape, okrogio mizico in 2 fotelja, črno poli titano, pioda. ABC, Liub liana, Medvedova c. 8 (po- i leg kolodvora Šiška). 3047-6 Prevozništvo z vozovi, vprego in senom. Na razpolago hlev v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno 3060«. 3060-6 Kupim | Novo spalnico t«; 1 o količin« ilebut. Na- ploluu, ui.J. kIii>c pro-•lo> r nch pualvvalnicah daio u >OUO lu. Galiuso-/utia. 3041-7 i v« nsbictie Ml. 29)4 12 Modni salon sprejme vaienlco. sjno iz meo od 9. do 15. ure: Klarič, Tyrševt 37». 3010-13 Pelliccia persiana _____ _____ __ in ottimo stato vendo. Si mi. takoi naprodai. Naslov I P"<> vedere presso L. Rot, v vseh poslovalnicah lutn. | Pellicciami. Mestni trg J. 2987 10 Pcrzianer-plašč v dobrem stanju prodam. Na ogled pri L. Rot, krz-nirstvo. Mestni trg ) 3031-13 Prodam Opel BI iz zadnji mo- del. Križaj Janez, Liublji 01, Večni pot 29. 3074-10 t)e»eda I -.60. taksa — 60 zt daitme naslova tli u šifro I 3.—. Tricikclj naiboljše izdelave, različne velikusti. s primt balon gu mo. dobavila za reklamno ceno Generator delavnica Tyrševt c. 13 (Figovec), levo dvorišče, tel. 29 27. 29)4-11 Novo žensko kolo prodam. Rožni dolina. Cesti XV-17. " 2946-11 Damsko kolo športno, prodam ali ume-mam zt športni voziček. — Dolenc, Tržaški 19. 3007-1! Novo kolo star materul, prodam Mehanični delavnica. Mine 2. 3082-11 Kupim dobrem stanju avtoplilče in zračnice št. 500X21. — Vidovdanska c. x orehove korenine prodam. Mizarstvo Hodnik - Smrektr, Zapužkt c. 12. Ljubljtnt, blizu celovške mitnice. 2917-12 Moderno spalnico jesenovi korenini, jedilnico orehovi korenina, moderno puje »Jugovolna« Tyrševi kuhinjo prodi: Mizarstvo 41 — nasproti rv. Krištofi. Vidmaz, Celovški c. 96. 3063-7 1 3006-12 Prodam hišo. 6 dvosobnih stanovanj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Šiška«. 3073-20 Besedi L —.60. taksi -.60. 't daianie naslovi tli Ca šifro I V— Smrekovo lubje suho, zdravo, cci 8000 kg, prodam. Reflcktanti, ki si lahko ogledaio blago m mojem skladišču v Starem Prodam tretiinski delež nove dvonadstropne donosne hiše zi Bežigradom. Informacije daje renlitetna pisarna KU-NAVER LUDVIK. Miklošičeva c. 34, telefon 20-37. 3058-20 Iliše, parcele prodam. Realitetm pisarni ZAJEC Andrej. Tavčurievt 10. telefon 35-61. 3065-20 Kupim parcelo v Rožni dolini. Molih ali trnovskem okratu. Ponudbe na ogl. odd. Jntrt pod »Kupim«. 3064-20 Parcelo _____ prodtm v Stški Ponudbe na___ trgu, naj stavijo ponudbe j Jutra pod »Son- | Ponudbe ni ogl. odd Ju- Dvosob. stanovanje s kopalnico iščeta dve odrasli osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik 30«. 3030-21» Sqbaadda Beseu« 1 - .00. uiu - .ou '» daianie naslova tli za šifro 1 3. — . Lepo zračno sobo opremi leno, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice. takoj oddam. He-di Putočmk, Ob Liubl|t-mci 37, Kodelievo. 2850-23 Kabinet % souporabo kopalnice, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. , 2937-23 Veliko predsobo 8X4 m:, tli sobo na ulico v centru mesta, event. skupaj (I. nadstropje), oddam trgovcu ali pisarni. — Opremljeno sobo čisto, iščem za 1 marec v centru ali v neposredni bližini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen in dober plačnik«. 2980-23a Iščem eno ali dve lepo opremljeni sobi za dve osebi v centru ali v bližini sodišča. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »št. 360«. 2977-23a Opremljeno sobo v mestu za takoi iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Preprost« sobica«. 3020-23a Opremljeno sobo lepo, sončno, išče soliden pospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blizu tramvaja 30«. 3011-23a Doktor inženjer ki pride vsaki mesec za nekaj dni v Ljubljano, išče mesečno sobo s posebnim vhodom in uporabo kopalnice v sredini mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Inženjer 10«. 3029-23» Opremljeno sobo s spreiemnico in kopalnico, iščem po možnosti v centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam — mesto«. 3028-23a Dvije dame traže namjrštenu sobu o centru za 1-IV. Ponude na or'as. odd. Jutra pod štev. 3080. 3080-23a Stružnice 1000 in 1500 mm takoi dobavi Gustav Le\:čar, Medvedovi 14, telefon 47-91. 3072-29 jejeji 1 —.00. Uksa — oO, 'a dajanje nasluva ali u šifro I ).— Diamantni uhan je bil izgubljen od Gradišča do pivovarne Union. — Najditelja prusim, da ga odda proti nagradi: jeglič, Javornikova 5. 3001-28 Oseba, ki je kjerkoli ) oz. 6 marca prejela namesto ) oz. 10 centesimov zlatnik, je naprošena, da ga odda proti nagradi pri ogl. odd. Jutra. 3032-28 Gldfbffia Besed« I — 60. Mksa —.60 n daianie naslova tli za šifro I 3.— nt Kari Kovtč, Stari trg ; int lega«, pri Rakeka. 2929-1) 3063-20 Beseda L —.60. uksa -.60 zt diiinje oasiuva tli u šifro l 3.—. Družabnika (-co) zt zelo zaposleno malo in-du.strusko podietie, t kapitalom SC do 100 tis.oč Ur. iščem za takoj. Mesečni zaslužek naimani )000 lir. — Punudbe na ogl odd. Ju trt pod »100*/» sigurno«. 2953 16 Posojilo 130.000 lir iščem. Vknjižbi na prvo mesto nove šest-ttinovaniske hiie v vrednosti 500.000 lir v Ljubliani Nume ponudbe nt ogl. odd. Jutri pod »Dobre obresti«. 2970-16 Parcelo del dnbree« sončne« vrta v Trnovem, ev. celo vrtnarsko domačijo s stanovanjsko hišo, pripravno za obrtnika, prodam. Cesta na Loko 22, Ljubljana. 3077-20 Beseda L —.60. taksa — 60 ■a daianie naslova tli za šifro l 3.—. Lokali Besedi l —.60, uksa —.60. tt daianie naslova tli zt 1 šifro l i.—. Primeren prostor za delavnico, iščem za čim-irej. Ponudbe na ogl. odd. utra pod »Slikar in pleskar«. 3056-19 Vnajem beseda L —.60, taksa —.60, ia dajanie naslova ali za • šifro L 3.—. Vzamem v najem gostilno na dobro idočera eraju z vsem inventarjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Na Dolenjskem«. 2906-17 Enosob. stanovanje zamenjam. Cent 100 lir. Nijrije v Šiški tli Beži grtd. Pismene ponudbe ni ogl. odd. Jutri pod »Takoj do Lic 130.—«. 2966-21 Zamenjam dvosobno sončno stanovanje (kopalnica, kos vrta: Beži grad) za dvo- ali večsob no v mestu. Ponudbe nt ogl. odd. Jutri pod »Udobno«. 2963-21 Boljši stranki oddam lepo dvosobno stanovanje (2 tli 3 osebe), t 1. ali 1). aprilom. Kode-ljevo. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Točno opisiti«. 2999-21 Komfortno stanovanje oddira, kdor mi posodi manišo vsoto denarn zt popolno izgotovitev že postavljene zgradbe. Ponudbe nt ogl. odd. Jutri pod »Mij 42«. 3037-21 INSERIRAJ V hJUTRU" ! tri pod »Center«. 2991-23 Opremljeno sobo t souporabo kopalnice in telefona oddam solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutri. 3008-23 Zračno sobo v centru mesta oddam takoi boljšemu gospodu Ponudbe nt ogl. odd. Jutri pod »Koptlnict«. 2993-23 Prazno sobo oddim takoj v centru. Nt-slov v vseh poslovalnicah Jutra. 3022-23 Sostanovalca v lepo sobo sprejmem. Zupančič, Vrhovčevi 12. 3017-23 V Tivoliju oddam sobo z dvema posteljam«, lahko tudi s hrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3014-23 Sobico samo staiejšemu gospodu, oddam. Naslov pove uprava. 3076-23 L4c>eda L —.60. uksa -.60, za daianie nasluva tU za šifro I 3 — Filatelisti pozor NaKup in prodaj« .i.amjt vseb »rs t JOL. iiour.ov id ril«, teli* tld-.lib potrebščin je aaj-igodnejš« v icriiiK.rnl Dolžan Ljubljan«. Strl-ar jeva 8 tel 44 24 oe^eJd L — .6u. taks* - .60, za daianje naslova tli za šifro L 3.—. Leseni obroči Iščem tvidko, kolarstvo ili slično delavnico, ki bi prevzela izdelavo lesenih obročev. Naslov posiati: Jako-min Stanislava. Ljubhar:«, B!eiweisovt 29-HI. (Tyrše-va). 29S1-50 Pozor! Imam v zalogi nove ia rabljene čevlje, spreimem vsa popravila, tudi ^umi-nisto obutev. Klavžer. Voš-njakova ulici 4. 306S-30 Beseda I —.60. taksa - 60, a laiame naslova ali za iifro I 3.- Ilarmonike vseh vrst, nove in rabljene, dobite pri »Prometu« (nasproti križevniške cerkve), tel. 43-90. 2943-26 Harmoniko skoraj novo, ugodno prodam, 24 basov, Settimio Sopran. Kveder Rado, Poljanski c. 52. 3033-26 Klavir-pianino dobro ohranjen, proda : ABC, Ljubljana, Medvedo- Mlade pse volčjake vi c. 8 (poleg kolodvora I proJam _ Vendo p:vcoU Brejc zajke velike pjsme. prosi^m in kupim sta 1 o mrežo z^ u jajo. Maiejeva ui. 22, K^dtlje-vo. 3024-27 Šiška). 3046-26 Beseda L —.60. taksi —.60. Li daianie aaslova tli zt šifro L 3.—. Šivalni stroj tudi i dolgim čuliučkom in otioški voziček kupim Po oudbe nt ogl. odd. JuUt pod »Plačnik«. 2942-29 as Beseda L —.60. taks« -.60 tt daianje naslova tU zj »ifro I 3.— Dve sobi za pistrno in opremljeno, centru, išče trgovec za čimprej. Ponudbe nt ogl. odd. Jutri pod »Padova«. 2894-23a Prazno sobo t posebnim vhodom za pisarno iščem za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3025-231 Kupim dobro ohranjeno vodno tuibino, cca 25 HP, kakor tudi dobro Dynamo, sposobno takoj posuvib v obrat, za istosmerno jtru.o 230 voltov od 10 do 20 kilovatov. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Kupim ta koj«. 2888-29 Prodam raznovrstne pieulue in ii-vtlne stroje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. _2961-29 Prodam ženski šivalni stroj. Novtk, Resljevt 30, podpritličje. 2995-29 Torpedo pistlni strot takoi prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3036-29 Stiskalnico vijačno tli manjšo hidrav* lično, kupim. Ponudbe nt ogl. odd. Jutri pod »Dobro ohrtnjeno«. 3043-29 čaru volpi. Sv. Petu testt 81. 3013-27 Seseda L —.60. taksa - o0, u daiante naslov« ali za šifro L 3. — . Kupim večio množino iveie rep« 12 zaščitnice. Biti u< irat zmrznjena, zelen« in pre-drobna. J. Oražem, Predo-vičevi ol. 5, Moste. 2934-33 Besedi L 1.—. taksi —.60, it daianje oislovi tU za šifro l 3.—. Kateri starejši gospod bi hotel nadomestiti očeta moiemu 9letne-mu sinu. Le resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez šale«. 3018-2» tteseda l - .60. taksa - .60, za daianie naslovi tU za šifro l 3 — Operetno besedilo iščem. Ponudbe na ogl. odd. lutn pod »Tudi mladinsko«. 3019-37 INSERIRAJ V ?tJUTRU"! E. Salgari: Roman 1. poglavje FLIBUSTIRJI Z OTOKA TORTUGE Močan glas se je razlegel v temo in šumenje morja. Grozeče je zaklical čolnu, ki se je zibal na valovih in le s težavo lezel dalje, naj počaka. Mornarja, ki sta sedela v njem, sta nehala veslati in se v skrbeh ozrla na velikansko senco ladje, ki je bila mahoma zrasla pred njima iz valov. Obraza teh dveh mož sta imela krepke, odločne črte, ki jih je delala gosta, sršeča brada še drz-nejše. Obema ie utegnilo biti preko štirideset let. Njuna široka klobuka sta bila na mnogih krajih preluknjana, in njuni raztrgani volneni sraici brez rokavov sta odkrivali silne prsi. Rdeča pahovka, ki jima ie nadomestovala pas. ie bila takisto v klavrnem staniu, toda za njo ie tičala vsakemu dvojica težkih pištol, kakršne so rabili ob koncu 16. stoletja. Bosa in blatna sta sedela v svoiem čolnu. »Kai vidiš?« ie vorašal eden izmed njiju. »Ti imaš bistreiše oči od mene!« »Samo ladio vidim, ne morem pa razločiti, ali je priiateliska ali sovražna, ali prihaja s Tortuge ali iz španskih kolonii!« »Nu. kdor koli ie. vsekako sva opažena: ne bodo nama dali d? bi *<» irmurnila Strel s kartečami bi zadostoval, da jo oba odkuiiva k vragu!« Zdaj se je razlegel isti zvonki glas kakor prej: »Kdo je?« Carmaux, eden izmed veslačev, se je vzpel na klop in zakričal, kolikor mu je grlo dalo: »Ako te mika vedeti, pridi dol! Odgovoriva ti a pištolami!« Ta odgovor pa vpraševalca na palubi ladie očitno ni razsrdil. Narobe, kar veselo je zavpil nazaj: »Le gor, junaka! Obalni bratje bi vaju radi stisnili na srce!« Mornarja v čolnu sta radostno vzkliknila. »Obalni bratje! Prijatelji so!« »Morje naj pie pogoltne, če mi ta glas ni znan!« je dodal Carmaux, ki je bil spet prijel za vesla. »Samo nekdo ie tako drzen, da se upa španskim trdnjavam pod topove! Črni gusar!« »Gromska strela! Da. res mora biti on!« ie rekel njegov tovariš, Hamburžan z imenom Stiller. »A kakšno strašno novico mu morava sporočiti: da so Španci zdai tudi njegovega drugega brata. Rdečega gusarja, potegnili na vešala! Nemara je še upal. da ga bo mogel rešiti... Če ga bo videl obešenega, se bo hotel maščevati!« »Jaz pa pravim. Stiller. da sva z niim! Tisti dan. ko bo zadela prekletega guvernerja v Maracaibu zaslužena kazen, bo nailepši v moiem živlieniu. Oba smaragda ki iu imam zašita v hlačnipah. sem namenil tovarišem za slovesno gostijo! Vsaj tisoč Diastrov moramo dobiti zanju!« Ladja, ki ie v temi nista mogla razločiti, 1* bila zdai le še pol konooca daleč od čolna. Bila je eden tistih gusarskih brodov z otoka Tortuge. ki so lovili velike španske trgovske ladje. Le-te so jim morale pogosto oddati svoj tovor, kadar so vozile zaklade iz Srednje Amerike, Mehike in krajev ob ravniku v Evropo. Gusarske ladje so bile dobre, močno oborožene jadrnice z visokimi jambori, tako da so lahko izkoristile vsako, tudi najrahlejšo sapo. Imele so ozko hrbtico in zelo visok prednji in zadnji konec. Po dvanajst topov jim je grozeče štrlelo iz desnega in levega boka. na visokem ladijskem gradiču pa sta bila postavljena dva debela topa, ki sta v boju s kartečami pometala palube sovražnih ladij. Gusarska ladja se je bila okrenila na levo, da bi počakala čolna. Na kljunu si videl pri luči ladijske svetilke deset ali dvanajst mož s pripravljenimi puškami. Čolnarja sta ujela konopec, ki so jima ga vrgli hkratu z vrvno lestvico, privezala čoln in se z veliko spretnostjo vzpela kvišku. Dva moža sta jima pomolila svoji puški naproti, medtem ko je tretji pristopil in jima s svetilko posvetil v obraz. »Kdo sta?« je vprašal. »Tako mi mojega patrona Belcebuba!« ie vzkliknil Carmaux. »Starih prijateliev ne spoznate?« »Morski pes naj me požre, če to ni Biskaiec Car-maux!« je vzkliknil mož s svetilko. »Kako da še živiš, ko te imaio na Tortugi za mrtvega? Kai? Se eden ...! Pa ne da bi bil Stiller iz Hamburga?« »2iv in zdrav «toii pred teboi!« ie ta odvrnil. »Torei si tudi ti ušel konopcu?« »Da, smrt ni marala zame. In tudi sam sem dejal. da je bolje živeti še nekaj let!« »Kaj pa kapitan?« »Tiho, tiho!« je s pritajenim glasom rekel C arma ux. »Govori brez skrbi! Ali je mrtev?« »Drhal zamkarna! Kaj se še zuste naklepetali?« je zdajci zaklical kovinski glas. »Strela božja! Črni gusar!« je zamrmral Stiller, in groza ga je izpreletela. Carmaux pa se je glasno odkliknil: »Evo me, poveljnik!« Mož, ki je bil skočil s poveljniškega mostiča, je stopal proti njima. Roko je držal na kopitu pištole, ki mu je tičala za pasom. Njegova obleka, vsa črna, se je odlikovala z izbranostjo, kakršne si drugače pri gusarjih Mehiškega zaliva malokdaj ooazil. Navadno so se zadovoljevali s srajco in hlačami in gledali bolj na orožje kot na oblačila. Kapitan je nosil suknjo iz črne svile, s čipkami iste barve. Hlače, takisto iz črne svile, mu ie držala široka, z resami okrašena opaska. Visoki, zavihani škornji in mehak širokokrainik, s katerega mu je viselo dolgo črno pero na hrbet, so dopolnjevali njegovo obleko. Tudi v vnanjosti črnega moža ie bilo nekai žalostnega. Obraz, bled kakor marmor, se ie čudno odražal od črneča čipkastega ovratnika in širokih krajev klobuka. Kratka črna brada ie bila neko-liko nakodrana in »oo Kristusovo« nristrižena. -iriagftkttAaTE V »JUTRU« Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja: Fran Jeran. — Za tnseratni dei je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi v Ljubljani.