Razne * Imenovani so avskultantom gg. Frano Kolnik pri celjskem, Jože Požar in dr. Arno Pirnaipri mariborskem okrožnem sodišču, * Velikansko zborovanie S. K. Z. v C»l$u i« naredil-o na vse strani najboljSi utis. Sflovenski in nemški časniki se pečajo s tem zborovanjeni, naoionalni nemški seveda posebno napadajo na shodu sklenjene resolucije. Toda to je najboljši, dokaz, da j« S. K. 71. zadela pravo s svojimi resolucijami. Tadi ndeleženci slioda so z zborovanjem vseskozi zadovoljni, fn lahko rečemo, da g>a ni zborovalca, ki bi ne odnesel najboljšega spomina na ta shod domov. V Narodnem doniu je bil mir in liberalci niso niti posknsili nas motiti. S tem je pri nas tudij odpadel ferok, da bi še Narc(dni dom nadalje bo.Kkotiralh 5)ostajnost nasprotnikov znamo tudi mi upoStevati. • KrSeansko-socialni tečaj v Slovenjegradcu se je začel ob nenavadno velikem obisku. Nad 800 ljudi se je udeležilo tečaja že prvi dan tor sledilo izvajanjem govornikov z veliko pazljivostjo. Shod vodi dr. Hohnjec. Prvi dan je predaval na shodu todi državni poslanec dr. KoroSec. • Prvakl pri spanju. V volilnem okraju Pinj razvijajo nemškutarji in Stajercijanci nenavadno delaviiost ter prirejajo shod za shodom. Dr. Ploj i» dr. Jurtela pa, k'i, zastopata ta okraj, smatrata za ,j>os6t>no ftast, Ce se tu in tam pokažeta svojim voHloem, kojim ponuctita ob vsakih volitvab prijetoo prilc*- nost, da volijo njih prvaške veličane. To se more nehati! Sovražnijku je treba zapreti pot, tjer mu vzeti vr-selje do nadaljnih zborovanj! Ce prvaki spijo, moj*ajo triti drugi ca delo! Vabimo jib! : -Domoviiia" in slovenska šola na Muti. Naš liBt je pisal pod tem naslovom v svoji štev. 58. z dne 19.« grudna 1907 v notici na treiji strani, da so se Solske sestre ,na Muti morale uoiakniti z Mute, oziroma, da so same prostovoljno odpovtedale vsled i-aznib. napadov radikalnega dijašiva in nehonetnega postopanja odbora družbinega,; Na to očitanje glede (!riji;-.»e jo vodstvo odgovorilo po listih na podlagi aktov, da vodstvo družbe sv. Cirila, in Metoda pri svojih dosedanjuh ukrepih o zadevi družbine šolje-na Muti ni storilo ničesar, kar bi moglo dati kak utemeljen ,povod za napade, ki so sa vršili po *javnih listih na družbino vodstvo, kar bi onemogočilo daljše sodelovanje častitih šolskih sester na Muti. — Mi vzamemo to pojasnilo z zadovoljstvom na znanje', a vzdržujemo naša trditve glede dijaštva v polnem obsegu. * »Posianec dr. Beukovič ne pozna malega kmeta", tako piše ,,Rde<3ii Prapor" in za njim seveda riivnOtako socijaldemokr^.ška ,,Domovina<". Oeita se mu. da je to izustil n.a shodu v Loki dne 12. prosinca. Seveda je to zopet pristno liberalno zavijanje resniee. Dr, Benkovič lahko klokaže s 50' pri-fiami, drs je rekel: ..Ne poznam malega kmeta, ki bi itd." TKfiai so začeli navzoči socijaldemokrati kričati, češ da ''r. Benkovič sploh noče poznati malega kmeta; ko se je hrup polegel, je dr. Benkovlč protestiral, da se ga iie pusti izgovoriti, toonfial stavek približno: ,,Ne poznam malega kmeta, Jci bi imel koristi otl tega, če cene živine padejo", afli nekaj podobnega. Navzoči zborovalci se bodo bolj natanko spomnili na besedilo. ,Seveda bqdo liberalci in socijaldemokrati naprej lagali, da je res Benkovič ma^ega kmeta -atajil. Nov dokaz, kako znajo socijaldemokrati in liberalci zavijafi besciie. * Dr. Kukovec se javno proglaša za liberalca. ^Narodni List" piše: J)ukovniki so se takrat (ko je aamreč dr. Kukovec priSel v navskrižje z prvakij približevali dr. Kukovcu, polni navdušenja zanj so mu govorili napitnice in mu ponudili vodilno mesto v Stajerski politiki, Ce bodo zastopal njih nafiela v javnosti zmiraj z vso odločnostjo. Takrat srao bili junaki, zdaj smo slabotneži, ker duhovnikom rok ne poljublijamo, ker smo ostali značajni in ker duhov- šfllni nismo prodali! svojega moštva, svojih značajev," — Vse to je delloma neresnično, deloma pa zavito. Duhovnikl se niso uikdar približevali dr. Kukovcu, pafi pa se je di\ Kukovec približal" duhovnikom. To j<3: bilo takrat, ko je hotel imeti dr. Kukovec Grena- dirjevo hčer. Vedel je, da je ne- dobi brez pomoči, in <posredovanja duhovnikov. Zato se je aačel sukati in sraukati okoli duhovnikov, delal se j<a pobožnega, metal je z raznimi striCki in tetkaini na levo 1n na desno, tako dolgo, da je dosegel svoj namen. Toda vse to njegovo obnašanje ni bilo odkritosrčno, kakor se razvidi iz zgoraj navodenih stavkov dr. Kukov- ievega glasila. Duhovniki niso bili nikdar zanj nav> dušeni, pač pa se jira je adel vedno sumljiv. Dali so s« po niegovem neodkritosrftnem vedenju premotiti, a pozneje so se vsi kesali (in se Se kesajo. Kukovcu ni noben duhovnik' ponujal voditeljstva na Stajer- skem. ]Ob času, ko še ni bilo razpora na Stajer- skenv, je v veseli družbi izrekel nek duhovnik željo, da bi lajiki tudi v"javnem življenju zastopali naCela katoRške vere in potem ne bodoj silili duhovniki v ospredjo polttičnega življenja; obrnil se je posobno na navzočega dr. Kukovca, ter ga prosil, naj stori tudi one zlasti če bo kdaj v vodstvu štajerskih Slo- vencev. Vodstva ni Kukovcu nih6e ponujai, paft pa ga je duhovnik prosil, naj krščansko vero tudi v javnenj življenju spoznava. In kaj pravi na to dr. Kukovec? Smeši načela krščanske vero Tn jih zlot> no Hamenjuje s poljubljanjem duhov-n*.4kih rok. Kdaj je neki kak duhovnik < zahteval od njega poljubljanje rokP vVodja stranke, ki se bori s takim orožjem, ne spada vec5 med resne politike. Dr. Kukovec pravi, da bi bil neznačajen, ko bi kršCansko vero tudi v javnosti spoznaval. Dalefi je že prišel! General Na- rodne stranke ima sicer navado trdi^i, da> ni proti veri, a tn sfe je pa le enkrat razodel. Kako rrfisli dr. Kukoveo o veri, najbolj jasno kaže ,,'avoboda"1, list celjskih in mariborskih gimnazijcev. V tem listu stoji zapisano, da ga podpira s svojim denarjem dr. Knkovec. Dr. Kukovec plačuje, da se piSe v dijaš- kem listu tako-le: ,,Mi ločimo strogo religijo in oerk- veno vero; prvo imamo, druge pa nič. ProG z vqom, kar je nadnaravno. Danes visi v,era le Se na par nitkaJ-i, spada niod sta.ro šaro. Danes ne kažemo več na križ, ampak na svobodno šolo in na svobodno vzgojo in kllčemo: In hoc signo vfoictes (V tem zna- menju boS zmagal)." KrS-Sanski stariši! Na tak na- 8in pohujšujejo dr. Kukovec in njegovi pristaSi va5e sinove v gimnazijah. Potem ni čudno, Cef postanejo brezverni. Iz tega vidite, koliko je verjeti dr. Ku- tovou ijn drugim voditeljem Narodne stranke, kadar •aunaj na shodih prav prijazno trdijo, da niso proti veri. Iz navedenih izvajanj pridemo do teh-le skle- pov: dr. Kukovec ne dela le proti duhovn'ikom, am- pat naravnost proti katoliSki oerkvi in. sploh proti vaaki veri, je tedaj popolni liberalec. Dr. Kukoveo govori vsakokTat neresnico, kadar govori, da ni protl veri. * Ali ste že sliaali? Ne! Kaj pa je? - Cela E>mopa, ne še premalo, celi svet gleda zaCuden in presen«čen na Ptuj, kajti vicepaša rude« Linhart jo v svojem ..Stajercu** odkril prave moi'ilce portugalskega kralja in njegovega sina! Portugalski in sploh internacionalui detektivi Jiitijo z ekspresnimi vlaki proti Ptuju, kjer imajo tajna posvetovanja z omenjerrim Človekom! PortugaJskega kralja so ubili klerikalci, pravi Linhart! ,,Klorikalni učenjaki so učili", piše dobesedno »Stajerc1-, ,,da je v goftovih ¦slučajih umor kraljev dovoljen, da je neumnost, nej izobrnženost prava pot za izvelifianje.** (Stev. 6. z j dne S>. fobr. 1908.) Linhartu sc\eda ni za rosnico, i ta ciovek, ki .jo orodje Orniga, najvefijega sovražuika slovenskega ljudstva, živi samo od zaslepljenosti in neumnosti svojih vernih mu backov G. Linliaii, motite se: kraljevi morilci se . rekrutirajo iz pristašev sociaklemokratov, liberal,cev, odpadnikov in i*enegatov. Povsod na celem svetu ljudje sočustvujejo z nesrežno kraljevsko družino v Lizboni, samo divji in surovi socialdemokrati pozdravljajo kraljeve morilce! Da je med, morilci tudi liberalien učitelj, to surovi Linhart seveda zamolči, sicer bi moral po učiMjih udariti, a tera se ne' sme zanieriti, ker ima toliko poročevalcev in pri|ateljev iz teh krogov! Slovensko Ijudstvo, lci se daš slepih od najbolj propadlega lista, ptujskega ,,Stajerca'<, spreglej že enkrat in spoznaj ptujske lisjake! * Kakc dclaio za narod je naslpv članka, v katerem nek mož, ki ima presneto malo pojnia o gospodarskih orgaiirzacijah in o gospodarskem položaju na Sd. Stajerskcm, fantazira o vsem mogofiem in nemogočem. Trditve, da je posojjilništvo pri nas posebno dobro razvito menda sani ae verjame, ker* bi pač moral vedeti, ida obrestna mera 6, &A (Gornjigrad), 7% (Brožice) za ix)sojila ne priča o imenitnem razvitku posojilnic. Dobro bo, če ta odliCen strokovnjak, ki tako toplo priporoča ustanavljati doraarJa industr^jialna podjetja potom po-*)jilnic, fpoda natančen nafirt za taka podjetja; v Mariboru, Žalcu in Brežicah mu bodo posojilnice lahko poročale o tozadevnih — izkušnjah, Leta in leta so delali ^voditeiji duhovniške politike", da rabimo izraz g. Furlanija, skupaj z liberalci pri posojilnicah, liberalci so pa začeli nia celi 6rti izpodrivati vsakega, ki ni trobil v njihov rog (Sv. Lenart v Slov. gor., Velenje, Poljčane it|d. pričajo o tem)'; ni so čuditi potem, da ljujdstvo videč veliko izkoriščanje od starih posojilSnBo na jedni strani iii stremljenje vse te posojilnico spraviti pocl koroando Narodne stranke na drugi strani obrača hrbet tera organizacijam. Nasvet, kake zadrugje se naj snujejo in kje, naj omenjeni gospodarski veleum naznaaii ,,Zadružni Zvezi v Celju", katera že deluje 25 let, a še do sedaj niti ni začela misliti na ustanovitev takih gospodarskih zadrug, ker take zadruge ne morejo visokih letnih prispevkov plačevati. Mi •¦ imamo organizačni načrt za celo Sp. Štajersko ter skrbno pripravjjamo tla za nakiipovalne. prodiijalne in proizvajalne zadruge in bodemo, ko bodo Jla prip.ravljena, take zadruge, katero morajo imeti življenske pogoje v sebi, ustanovili. * Tržne vestl. Ko sino zadnjifc poročali o znatnem padcu žitnih cen na budimpeškem trgu, smo upaJu, 'da se bo končno položaj ikbdljšal. A minoli teden nam je prinesel zopet znatni poskok cen. V pričetkir tcdna Ismo sicer dobilh Se uižje cene, zato pa so nenadoma poskoftile M sredo. Povdarjati moramo defstvo, da je v Avstriji zrnjfe C0ne(j3e kot rva Ogrskem ;in da se kupujejo v Avstriji za Ogrsko meisto iiarobe^ V Avstriji pri nižjih cenah ne primanjkuje blaga. Kar se tiCe konzuma, se ta ni dal vzdramiti od padaijoCih cen in zdaj, ko so 'zopet dvignili cene, pa še manj. Kupčija je precej mrtva, efektivnega blaga je malo na trgn, kupcev pa tudi za to maLenkost ni. Hmelj je neizpremenjen. Cene usnja so se začele dvigati, promet je postal živahnejSL Cefna semenu rdeče deteljioe je nekoliko padla, konfcum je pokril najnujnejSo potrebo, ker se maii] povprašuje. Lucernu se malo ponuja, vsled tega se dvig? v ceni. Zivina na Dunaju: Pilani ogrski voli 66 do 90, drugi 60 do 77, krave 56, svinje pitane 84 do 100 kron za 100 kg žive težo. — Denarni trg. Avstro-Ogrska je bančno obrestno mero znižala na 4 in pol odstotkov, V teku štjirih todnov je šla banka od, 6 odstotkov na 4 in pol odstotke nazaj. Le pol leta je trajala draginja, ki je bila za avstrijske razmero jako xob6utna. ¦ TečaJ za peke bo letos priredil obrtno-pospeSevalni zavod v Gradcu. Tečaj bo trajal dva (edna. Udeležiti se ga smejo vsi muistn in ponio^niki na Stajenskem. * Nagrado za ubite strupene ka6h in sicer 50 vinarjev za vsako, plafia tudii letos deželni odbor. Glej inserat v rianašnji žlevilki! • 81o». ttrgč. J«obr»2 v. dnstvo ,,Domovin»" ima dne 16. svečana t. 1. sto; VI. redni občni ibor v drnštvenib pro"storih Stigergasse 2. I. nadstr. Začctek ob 3. nri popoldno. Prijatelji draStra dobro doSli I • Sa knjiinica obmejnib SlovenceT bo darovali nSlo». dijaški Zvefi": Veled. g. dckan dr. KržiSnik '23 K, ljutomorske gospodične 20 K. ljnbljanski bogoslnTci 12 K 60 t, k,atol. narodni srednješolci neke gimn. 7 K 70 -rin Iskrena zahvsla! Želimo, da se oglasi še mnogo darovalceT in žrtvuje majhon obol ali poStje kako knjigo. Odbor. • tfamanllo. Ako iraa kak zanebnik sli kako drnštTo ndveč knjigi .Ben Hur" in ,Quo vadis", (fa lepo prosimo, naj poSIje to knjigi na nasloT: Bralno drutiUo t Gornjeirradu; nnznanjpno crnn bomo takoj poraruali. Ti knjigi gte namreč pošli t bukraraah. —• Za uslugo •« že naprej uhTaljaje odbor bralnega draitra. MariWski okraj. tn Poliodiio prcdavanjft v Mariborn S. K. S. Z. V ncdeljo se bo za^elo predavanje ob 9. dopoldne. Lokal: FloBergasse št, 4. Predaval bo g. dr. .Verstovšek o delavskem zavai«ovanju. Pridite k zanimivemu predavanju! m Kot pevee je vpokojeni gospod nadučijtelj Fr. Podobnik dne 2. {. m. na titiem praznoval svojo pddesettetnico. Dne 2. febr. 1858. 1. je namre* kot osemleitni deček prvokrat pel v eerkvenem. zbora v .cerkvi nemškega' vitežkega reda. Od tedaj je marljivo in uspešno negoval petje, posebno še cerkv8no>: Znan je kot izboren in navduSen peveo daleč na okolu. Se danes je član cacilijanskega društva stolne cerkve mariboreke. Veleč. gospod stolni župnik Fr_. Moravec m« je kot predsednik cecilijanskegt* društva stolne cerkve v imenu društva iskreno; česti.tal, želefi mu, da bi mu bilo dano, še mnogo let v krepkem zdravju prepevati Bogu v 6ast. m Za dijaško kuUinjo v Mariboru so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: ^Janez Serbela za kruh sv. Antona 4 K; Goričan Janez, kai» plan, 10 K; Gert, mediCar, 10 K; N. v Ljutomferu za kruh sv. Antona 2 K; Plšek, poslanec, 10 K; J. V. za kruh sv. Antona 5 K; okrajna posojilnica. r Ormožu 50 K; Kovaoič FrM profesor, 20 K; preostanek od nabere za božiftnico v otroškem i vrtecu sv. Cirila in Metoda, nabralje gospe podružnice sv. Cirila in Metoda v Mariboru, 160 K; dr. Janez Klasinc v Gradcu 10 K; Koser Fr. v Juršincih 2 K; neimenovana v Mariboru 50 K; Makolska posojilnica 50 Ki; Leridovšek, župnik in duh. svet, 10 K; hranlnica in posojilniea v Dolu 52 Kt; Rojnik Štefan, c. kr. uradnik v Gradcu, 10 K; dr. Schmiermaul 10,'K; Kukoveo TgnaU za kruh sv. Antona 1 K; klub 6 K 10 v; mohorjani v Slivnici jpri Mariboru 5Q K. Vsem dobrotnikom in dobrotnican> stoteri Bog plati! m Sv. Lovrene nad Mariborom. Na starega leta dan 1907 so se tudi pri nas kakor drugdd tisfct cerkveni sedeži, kojih imejitelji sp leta 1907. pomrli, javno, dražbenijn potom prodali, in sicer v mežnariji. Najdražji sedež je bil za 10 goldinarjev. Kupili so sedeže posestniki jn neposestnJki. Sedaj pa pride ne,k ,,posestnikM — tako se sam imenuje — in se t 5. številki letošnjega ,,Stajerca" sila razljuti, ker s« mu drugi prekupili sedež, kojega je sam hotel kupiti, pa le za majhno .svoto; zato psuje na vse strani in zahteva: 1. Naj se c«rkovniku ne zviša pljačat 2. Naj imajo izključno samo ,posestniki pravico do cerkvfenih sedežev, naj se toraj prihodniifi ve6 n» prodajajo javno po dražbi, ampak za majhno svoto, za 2 gld. prepišejo od posestoika-očeta na posestnikasina, od posestnice-matere na posestnicio-hčerko itd. Prvi želji se ne more ustreči, ker je prišla prepozno. Cerkovnik že ima zvišano plafio, in sicer 5 gld. za celo leto. Drugi skromni želji se tudi ne more ustreči, ker bi bilo krivično iz teh-le vzrokov: a) Tudi drugi Ijudje se zavedajo tistega žlahtnega dela telesa, ki jiin daje zmožnost in nagon, da se vsedejo. b) So tudi drugi sloji prebivalcev, kakor u6i' telji, trgiovci, penzijonisti, delavci, rokodelci, in med zadnjimi na sedež navajeni krojači in čevljarji, kojim zategadelj, ker jim rojenice niso položile v zibelko kake njive, travnika, kofie >ali celo velike kube, nismo kos o(drokati pravico do sedežev Ti vsi tudi radi darujejo za cerkvene potrebe in bodo darovali» ko bode treba kupiti nove sedeže. 3. So tudi stari oeetje in matere, ki so vse svoje posestvo sinu predali, v tujo hišo na stanovanje odšli, pa pravico do cerkvenih sedežev so obdržali, in jo tudi pridno rabijo. 4. So tudi sinovi in hčere, ki od svojih starišev niso posestva podedovali, a kdo bi jim zato kratil oziroma odrekal praviVjo do cerkvenih sede^ žev. 5. So tudi ljudje, ki so posestvo imeli, ,a po nesreči izgubili); so-li zategadelj izgubili tudi pravioo do eerkvenih sedežev? 6. Se bodo lljudje, ki Se bodo svojo , posestvo izgubili — iiorda še ceto dopisnik ..Stajerca" sam —; ali naj zato tudi izgubi pravioo do cerkvenih se(dežev? 7. Vsak katoliški kristjan ima pravico v eerkev iti, v cerkvi stati|;; zakaj bi pa raivno te praviee ne imel, kupiti si ¦— če le mogo*5a cerkveni seldež? V katoliSki cerkvi, ni stanu, ki bi ne imel pravice, kupiti si cerkvenj sedež. In ta pravica se tudi vsem daje \n{ varuje s tem, da se cerkvem sedeži po srarti imejiteljev javno po dražbi prodajejo na prostoru, ki je vsera stanovom pristopen. Tn pri tcm ostanemo! ra Marija v PušCavi. Katoliško delavsko društvo je imelo v nedeljo dne 9. februarja svoj obftni zbor, kateremu se je pridružila druStvena veselica z govorom. Po pozdravu in nagovoru domačega g. župnika Zrnko je gospod bogpslovni profesor dr. Hohnjeo., kot odposlanec S. K. S. Z. povzel besedo ter razpravljal o vpraSanju, ki je dandanašnji na dnevnem redu javnosti, namreč o draginji živil. Zavrnil je protikm/ečko in tudi protiljfudsko ravnanje sociSaldemokratov v tej stvari in je potem nakratko začrtal tisto pot, po kateri hodijo krSftanski politiki in po kateri je edino mopjoča rešitev tega za nižj« sloje življenskega vprašanja. Nazadnje je priporočal, naj zaupamo voditeljem krSčanskih strank, naj se teh strank krepko oprimemo ter podpiramo in razSirjamo krSPanske časnike. Saljivi ribjii lov, ki je bil na vaporedu zabave, je povzročil veliko smeha, prinesel marsikateri lep dobiltek in družtvu, kakor upamo, nekaj dobička. Potrebnemu društ\(u pa želimo procvit in napredek. m Puščava. Na ledenem Anovskem hribu ski 8i zlomila eden uftenec roko, eden odrasli nogo. m Iz Kamnicc. V podružni cerkvi sv. Urbana smo 10. febr. imeli nenavadno svečanost. Po vsei iari obče spoštovana zakonska Janez in Marija Dobaj, po domače Bobič, pri Sv. Urbanu sta obhajala v ožjein krogu svojih sinov' in hčera, sorodnikov in sosedov, zlato poroko. Zanimiv govor je im-el v cerkvi g. župnik Anton Kocbek iz Sv. Križa. Na gostiji se je ¦ nabralo za mariborsko dijaško kuhinjo 14 K. Hvala vseni cenjenim gostoro, ki go tako velikodušno toliko darovali. Bog povrni! m Kopivnik v Framu. Dne 8. svečana smo imeli pri g. Joželu Koren dobro obiskano veseli;co. Počastili so nas tudi vrli pevci od Sv. Jurija v Slov. gor. in so nas izvrstno zabavali s krasniin petjem narodnih pesmL Zato jira pa bodi izrečena zahvala za njihov trud in njihovo požrtvovalnost. JŽiveli! m Sv. Rupert v Slov. gor, Gospddu Siškotu na znanje, da je neosnovana in grda sumnja, kar lažc, da priče, katere so imeli g. župnik, nisso nič videle in nič sli.šajle. Gospodje, slabo naspoznate! — Tukaj po uaši župniji in po ptujski okoiici trosi nekdo neke knjigo, katerc imajo naslov »Novi evangelif. Možje, kdor najtde tako knjigo, naj gre kai* v peč ž njo, ker je gotovo slaiba, drugace je ne-b* po potih nastavljali. vršil J. P. m Laporje. Izobraževalno draštvo ima v nedeljo dne 16. t. m. po veeernkah v društvem sobi prvi občni zbor in poučno predaranje. Vzpored: Poročilo tajnika, blagajnika in kBJižnifiarja. Volitev novega odbora. Sprejemanje novih ndov in pobiranje udnine. Najvažnejša tožka pa bo predavanje potovalnega učitelja g. Vlad. Pušeujak iz Ljubljane o zadružništvu ia RajfajznoTkah. Možje in žcne, mladeniči in dekleta, pridite v obilnem številu k preimenitnemu predavanju! .1 __„,. j.unn „_ „1 ¦ ¦ n 1 -a . ". .»" "V '7 '" m Laporje. Predavanje 0 čebeloreji je bilo prav dobro obiskaao. S P™. -dobro napredlljejO. Poglejte trtniearsko Zadru- Naj bi se boij kakor doslcj gojiia ta lopa iu koristaa pauoga kmetij- ; go, Katere udje imajo lepe trtnice, drevesnice, lepe Btva! Pri nas je letos zdravje doma. Doaodaj še niniamo nobenega ] vinograde, nasajene z amerikankarai. Znabiti shoau je bilo 10 me.ščanov, nekaj viničarjev, žensk, oti-ok, nekaj malih posestnikov m eden cel kmet. Da je še pri Sv. Lovrencu prekislo grozdje za Stajer(•ijansko stranko, tlokazuje to, cia, so vsi bolj iteobraženi izostali. Mestni gospodici, ali bi) ne bilo bolje, če bi doma. osiali. Ali lumamo tukaj vec uruštev, ki slancih iu nazadnje oraenil, da bo »Slov, Gospodar" pisal, da so bili na shodu hlapci, -ženske, otroci, viničarji itd. Linhart je že seveda spoznal, da drugih itak mnogo ni biLo. Posebno nekaj teli posluBHraniiuice in posojilnice" svoj občui zbor. Na dnevnom rcdu je t.idi j šaleev privoščimo Staier6iiancem, kakor tistega ki predavanje o varuevunju. K obilni udeložbi vabi odbor. _ __ *aSvnifiCTn. nfotn i*mvnl i7'™» >,ifio *n**l *a *\n~ Tih prostorih svoj prvi občni zbor s sledečim sporedom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti, med temi razgovor 0 brodu čoz Dravo Načelstvo. m Draštvo ,,SkaSa" pri Sv. Petrn nižs Haribora ima v Muršičevih prostorih dno 16. februarja po vedernicah po občnem zboru m čitaluica Ą Selnici ob Dravi iraa kakor vsako leto svoj redni občni zbov v nedtljo lti. svečana ob trc-b populdne. m Žanska p drnžaica drnžbe cv. Cirila in Mataia za 3v. Lavrano nad "dariborum in okolico priredi 10. srečana 1908 v prostorih gospe M. Pernat veselico s petjem, igro in šaljivo pošto. Iz prijaznogti sodelujo slar. moški krartet iz Maribora. Kor v tem kraju ..Siidmarka" mofino napreduje in le dohro obiskana vesolica povzdiguje uglcd tamošnjih Slovencev sc uljudno vabi domačo in sosedneroioljuba kprav mnogobrojni udeležbi. Piutjski okraj. p Umi-l je dne 7. t. m. v Ptuju goapod Rarol Gyurizca, nadporočnik v pokojn. Ptujski pijonirji so mu priredili slovesen vojaški pogreb. je svojega očelja izgnal iz svoje hiše, ftožil se ž njira in drugtimi, zatožil lepo kmetijo in je sedaj pri vinogradu, ki pa že tudi skoraj njegov ni. Take ljudi vam privoščimo, saj ,,gliha vkiip štriha"! Omenim tudi, da je bilo med poslušalci nekaj pristašev Nar. stranke in Kmečke zveze. Opazovalec. p Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Ne bi se nam vredno zdelo, pečati se ve6 s tukajšnjim štajercijanskim shodom, pa ker se tako širokoustijo, kako imenitno se je obnesel, naj svet resnico izve. Ko so se plujski prireditelji pripeljaii, najdejo zboroval.no sobo skoraj prazno. Ker dolgo nikdo ni prišel, se je eden prirediteljev izrazil: ,,D!iese Strohkopfe kommen nicht", in res zelo malo jih je prišlo, pet slovenskih Stajercijaneev; trije iz Polenšaka, dva komija, par žensk, par radovednežev, g(ospodar z do- vaporedom. raznese vsako novico pto mestu. Tako je n. pr. zad- i mogoSno drevo; pod tvojimi vejami se naj: vse zbe- nji četrtek, ko je bila obravnava proti našemu gosp. re, kar je poštenega pri Sv. Križu! župniku končana, letal po mestu in raznašal to za ? ^rtlao društTo prl St. Harjeti nlže Ptaja ima t aedeljo, njega veselo novico svojim prijatjeliem. Vprašamo ! <ln_-l;(i:.lebrua^a' p" ve<5ernicah 8T0J redni občni ^or z obi&jnim gospode okoli »Stajerca", 6e bodo skoraj tistega lan- ta našli, ki je imel na shodu nož v škornjih, ker smo že mi tudi radovedni, kateri j& bil. Vkljub te- mu, da ste nas tako napadli/ v svojem listu in po nemških časopisih, še bomo rai nazatlnje le ostali po- šteni vurberški možje in fantje. Zadnji Stajerc tudi Ljutoinerski okraj. ,1 Pt^*e ™5~:.-^rb.erfS ?***& S,™S i mafiimi in deset PtujSanov. To je bila cela garda 1 LJutomei-. Dne 4. februarja je okrajnt &ar varstvo razpustilo sedanje predstojništvo, nadzorstvo m raizsodišče okrajne bolnižke blagajne v Ljutomeru. Ker se je predstojništvo branilo, po ukazu o kr iiamestništva zvišati zavarovalna vplačila že s 1 oktobrora 1907. od 3% na 4%. C. kr. glavar je iZročil dotičnH akt g. Karbi, ki je skozi 18 let pri blagaini kot načeljnik in uradnik Ideloval, in je takoj blagaino z opravo prevzel in g. Aleksander Arnušek-u izrocil. Ljulomei-ska okrajna boluiška blagajna je bila, kakor se je svoječasno na javnem mestu javno priipoznalo, iz malih blaigajnj najuzornejge ureiena Do leta 1902. si ¦ je prihrajiila 2940 K 51 v rezerve zato se je že mibJilo na znjžanje vpiaCii,, a v tem letu si je soglasnoiz okrajnim zastopom narofiila zdravnika g. dr. Chloupeka v Ljutomerut kateri je e ra6um in pravdami blagajno tako-daleS spravil, da sedaj, ajcoravno so se dohodki pri blagajni skoraj podvojili, ista komaj 600 K prihranjenega denarja izkaže. Naprednjaka dr. Grossmann in dr. Chloupek naprošena od g. Misja,, kateri že dolga leta dela pro^ ti zaslužnim slovenskim jnožem, da bi mogel sam kak načelnik postati, so zoper Karba, kateri ima res to napako, da se nikomur ne prilizujie^ zadnja leta tako gonjo tirali in uprizorili, kakor se še v nobeni borbi proti nasprotniku pri nas ni tirala. Nasledek tega je to, da je blagajna sedaj v rokah nasprotnikov, sicer bi c. kr, glavarstvo gotovo Karbii upravo dalje poverilo, akoravno je razpustilo odbore. 1 Hrastje-Mota. Naša požarna bramba rnrpošilja za svoj bal neruška vabila. Žalostno! 1 Okrajni zastop gornjeradgonski. Prva plenarna seja novega okrajnega zastopa gornjeradgonskega bila je napovedana na dne 15. januarja t. 1. H tej sejr bili so udje okrajnega zastopa povabljeni z navadnimi pismi, kakor je bilo to že prej obieajno. Pa g. Braeko, zvitko lisjak, je to priliko porabil iri nagovoril svoje pristfiše, da so se izrekli, da dva njihova privrženca vabil nista dobila in se torej seje ne moreta udeležiti. Ko se je torej seja zacela in je.priSlo do dnevnega reda, zaeneta g. Zorzini in Bouvier vj;ifi nad g. glavarjem naj sejo prepove, ker uidi niso postavno skUcani. Ko g. glavar iijuni želji ni hotel hitro ustrefii, zahteva g." Bouvier, da se naj vzame to na zapisnik, Ko g. glavar uvidi. da se s takimi — ne -da nič npraviti — rstane častno dokazali« da Stojercijanskih podukov ne po- j je resnično k seji povabljeni. zato sem primoran setrebujejo. blava njim! , j0 prepovedati. Seja.se je potem za ta dan zaklju- p.Clrkovce. Dva cirkovška kmeta sta.se ogla- ] čila in nasprotniki so svojo namero dosegli ter so važnosti, zato jo je debelo natisnil. da je nijiče ne ; bo zgrešil. Na Ptuju je pač drugačna pravica kot j v Celju, kjer so bili tisti oproščeni, ki so s silo raz- ! dirali in razganjali dr. Povalejeve shode. 'Glavni priči proti župniku sta bila bivši socijaldemokrat ': Lirihar^ in zagrizeni narodni odpadnik Slavitsch. Da je ta poslednji posebni ljubljenec ptujskih sodnikov, : .se je pokazalo tudi pri tej obravaiavi. Slavitsch ni j bil navzoč, ko je prišel na vrsto, da bi pričal. Zato j Cirkovce res predrznost. Slovenskih zavednih Cir- > sejam vabiti zanaprej z rekomai^liranimi pismi in po- kovčanov ni varno vdražiti. Ho8ete še več? ! vratnimi listi ter stane eno tako pismo oziroma pošt- p Cez 100.000 K v Cirkoveah ima že prome- f nina za isto 60 vin. in toraj za 14 \nisem, katera se :je sodnik obravnavo prekinil in' drugjo začel. Kako |ta mlada hranihiica in posojilnica. CirkovSko gospo- j iuorajci_ našim nasprotriikom doposlati, skupaj S K mogočen. je ta odpadnik, kaže tudi ta-le vzgjled, priobčen v nekateriii slovenskih listih: ,.,V Ptaiju se je vršila pred kratkim obravnava proli nemškutarskemu trgovcu Leopoldu Slavitsch. Tožil ga je bivši trgpvski uslužbenec in varovanoc, ker ga je Slavitsch obdolžiil tatvine iu ga je 'dtsfl zapreti, a se je j darstvo stoji na trtinih nogah. 0 tem se prepriča- | 40 v. Pat kaj si lioeemo, meščan pač ni bil in ne bo mo, 6e pomislimo, da so vložili denar le domafiini, j nikoli za kmeta! Druga pleuarna seja je potom bi- • • 1 j **•_ ...^>v -«¦*_ _ a^ "»i» ^ ^. . . _ ki so vrhu tega v zadnjih štirih letib. popolnoma ] la sklicana na dno 3. svečana, katere pa se g. naprostovoljno darovali čez 60.000 K za novo krasno ) čelnik ni mogel vdeležiti. ker je bil bolan. Predsecerkev. Bog daj še mnogo blagoslova! p Kostrivuica. N:aše bralno društvo je imelo doval je torej seji g. namestnik, pa žalibog zavoljo odsotnosti načeki.ika seja ni bila sklepčna in so to- izkazalo, da je dotienik nedolžen. Slavitsch je trdil j v nedeljo dne 9. februarja svoj občni zbor po pozni  raJ nagi nasprotniki z nami skupno le nekatere to6- i veri dolžil svoiega va- 1 službi božji v Soli. Lepo število mož in žen, zlasti  ke rešili. Ko pa pride pri obravnavi,, da je v dobri rovanca tatvine in oprošfiep je bil. — K.io na vrsto okrajni proračun in ie ta i pa mladine se je sešlo. Župnik Gomilšek je v poliud-  postavke o streljanju proti toei, iri je bilo tam nave- iicresnico in Crnil slovenski narod pred svetom. Ker je to v poslednjem čiasu tako vestno opravljal, postai je ,.generalstabšef" Ornikove stranko in sedaj hodi od kraja do kraja, da nadzjrtruie popicijc za prihodnje volftve okrajnega zaslopa. gotovo vse storil. da bo društvo začelo živahno de- { hocete zavlačevoti izvršitev uradnih poslov in pre~ lovanje. Društvo' je tndi pristopilo k S. K. S. Z. v j prečiti delovanje okrajnega zastopa. Ko snio imeli Mariboru. pr\*o izplaftilo, takrat smo izdali 5000 kron- za porav- p RogaSka Slatlna. Ze od jesenL koplje 200 nani« starih dolgov, pa vsega Se takrat zavoljo podelavoev in isfio pravo slatino, takozvani wTemplov j manjkanja denarja m bilo mogofte lzplačati in zmi- p Ptuiski kramar Slawitsch hodi v družbi I vrelec", ki je veo let sem bil precej slab in se sko- ! rai se še naiP kupičijo stare tirjatve in še celo iz le- ' r;v ?j ni več dal primerjati nekdanji slatfou. Te dni so ! ta 1905!! Ali je bno to vaše gospodarstvo vzorno, ¦ pravi vrelec našli in ako ga bodo dobro zajeli, bo | kflkor ste se snmi "valih'?! Mi smo mislili pustiti vse ! slatina zopct izvrstna. Ako pa se utegne delo pone- 1 to pozabljeno, a vi nas silite, da^govorimo. Gospoilje, 1 srečiti potem pa adijo, Rogaška Slatina! - Na Bla- 1 Za zdaJ v™ ie samo to še povemo: Mi smo bili ; ževo je na Brestovcu zgorelo gospodarsko poslopje i mnenja, dostojno in mirno se vesti proti vam kakor ; Fraiooa Cverlina in svinjaki Francu Brantuši, koje- | to zahfjeva olika. Pa ker vi hočete videti v nas le : ga hišo so vrli sosedje komaj reSili. Cela vas je bi- J sv™ sluce' kl bl vam naJ podplate hzali, sato pa ,„»„ .u .i«,ixx uu,,,.,™ uo ^v _«a v,.-... - ! la v nevarnos«, ker je biJ grozovit vihar. Tudi sla-| vam nomo pokazah, da se vas ne bojimo ker prn- vajali bomo posledice, ki za vas ne bodo prijetne, [ tinski ognjegasn so priSli na pomoft. Ljudje vobfie | vicre lmamo lste kot vi! Zal, da lmate med sebo] tu6o nas ne pustite pri miru. Ali je znabiti kaka po- j trdijo, da je neki fan* ogenj povzročil s cigare- i di dva kmeta (Brafika ne mishm, ker on m kmet oz. stava, ki pravi, da moramo ravno pri svojih naj- ' to. Kaka strašanska neprevidnost! p Sv. Križ tik Slatine. Naše bralito društvo, ki je hud Ijrn .slovenskim in nemškim liberalcem, prav tfobro napreduje. Koncem zadnjega leta je imelo gotovega denarja okoli 210 K in dokaj lepo knjižnico. Za iletos izvoljeni novi odbor se je tako konstituii-al: Predsednik Tomaž Prah, kmečki fant, njegov namestnik Matej Pelko, blagajnik ?,. g. Konrad Soško, tajnik organist J. RoCnik m knjižnifiar Jož. Perkovifi. Društvo, le krepko se razvijaj ia postani Linharta in — žendarmov po ptujski okolici ter prireja shode, na katerih hujska ljudstvo pred vsem in najbolj proti duhovščini. Veliko razburjenje vlada meid še nepokvarjonim ljudstvom, med katerem je začel Slaw1tsch delati prepir in sovraštvo. Gospod Slr%fdtsch, vi ste trgoveo in živite skoro edino-le od slovenskih grošev, a zapomnite si, 'da si mi svoje rero in naših duhovnikov ne damo zasramovati. Iz- večjih sovražnikih kupovati? Dosloj še jo ni! Glas iz ljudstva! p Na Vurbergu živi še tudi en Rade.ckijev ! veteran Leopold Lešnik. Mož je bil rojen leta 1825. in ie vklub. tej starosti So krepek in prav veselega značaja. Ljubi Bog mu daj še prav mnogo veselih dni. p Vnrberg. Ptujski StajerSijanci gotovo ne potrebujejo drugega brzojava, ker jiloi g. Slavift hitro no6e biti), ki se žalibog ne zavedata svojega stanu in še pomagata svoje poStene kmefike tovariše le grditi in zaničevati. 1 Gornia Badgona. Ker ofiividno priBteva ,,Stajerc" z dne 9. t. ra. v notici iz Gornje Radgonfj ko piše o tamošnji duhovšCini pohvalno, ker se ni udeležila zadnjih obKnskih volitev, tudi mone med ^svoje1", zato javno najodloeneje protestiram proti ttemu, da ne izgubim na ugledu pri poštenih, zavedr nih ljudeh. Nikdar nisem bil, nisem in n© bodem. nafiei ptujskega ..Štajercat.'* iGonnia Radgona, dne 10, fabr. 1908. Janez Goričan, I. kaplan. ] Sv. Jurii ob Seavnici. V tukajšni župnijski eerkvi se je poročil v sredo, dne 12. lebr, priden slovenski mladenič Anton Weingerl iz Kraljovec z vrlo nev-esto Terefco Salarič v Rijiikovcih. Novemu para obilo sreče! I Požarje dne 8. t. m, upelil v Bunčanih vso poslopje posestniku Osterou Su Srajnerju. Domača in sosedna gasilna društva so z velikim naporom ogenj omejila, da ni povzročil še večje škode. 1 Veržei. Na občnem zboru bralnega društva se je za društveno leto 1908. izvolil sledeci odbor: predsednik g. župnik Lovro Janžekovič; podpredsednik g. nadučitelj V. Vauda; tajnik Seršen Franjo; blagajnik Horvat Lovro; knjižničar Koroša J. V pomofi knjižničarju je izvoljen Smerekar Franc Poročila so pokazala, da je društvo v preteklem društvenem letu prav lepo napredovalo. Pnredilo je tri dobro tvspele veselice z gledališkinti predstavami in pietjem. Prebralo se*je v preteklem letu 1394 raznlh knjig. Letos je Se zanimauje za knjige m 6asnike večje. Kakor se cuje, se je društvo začtelo zopet pripravljati za veselico. Priporočali bi tudi, da bi priredilo društvo gospodarski shod! ] Gornja Hadgona. V teku 14. dni sta umrla ob-a eerkvena ključarja. Drugl Jože! Mlinarič. kmet na Meleh in 9 let cerkveni ključar, je umrl 6. t. m. Veličasten sprevod je pričal o njegovi priljubljenosti. Stirje duhovniki in velika množica, ljudi ga je spremljala na zadnji poti. Skrben gospodar. zaveden Slovenec, goreo kristjan. počivaj v miru! 1 Gornja Radgnna. Kmet. bral. društvo v Gornji Radgoni preloži ria Ift. t. m. nastavljeno Teselico zaradi raznih ovh- na pustno nedeljo. Odbor. . . Konjiški okraj. k Shod Kmečke zveze na Keblju bo v nedeIjo drw 16. feflbruurja pri posestniku Roku Rupnik, po domače Fakoc. Govoril bo poslanec g. Fr. Pišek. Kruotje, vabimo vas v prav obilnem številu! Celjski okraj. « Celje. Mogočno je uplival občni zbor naše Kineqke zveze na naše liberalce. Se en da<n pred shodom so se upali nekateri mrmrati, ker se je dovolil kmetom Narodni dom, toda sedaj po shodu je vso tlho. Zavest, da so tepeni na celi črti, lega s silno težo na liberalna srca. Najprej Terglavova zmaga, in sedaj še ta veličastno uspeli shoct Kmečke zveze v glavnem taboru Narodne stranke. • To so preliudi udarci za enkrat! 'P)o&akajte, gospod urednik, še nekoliko časa in videli boste, kako bodo miši začele zapuščati propadajočo ¦ fiberalno barko! Le Spmdler se bo kot lev boril za — razpor med štajerskimi Slovenci in s tem za svoj — kruh! e Celje. Kukovčev krušni sin, urednik Spindler, se je udeležil socialdemokraškegai shoda, ' tia fcaterem je govoril znani sovražnik kmečkih teženj, aocialdemokraški voditolj ReseL Stara ljubezen je gnala Spindlerja na shod. Saj je bil sam ¦ še pred nedavnim socialdemokrat. In pri zadnjih državno zborskih volitvah je sklepala Narodna stranka kompromise s socialdemokrati! Cuditi se je, da še sploh kak kmet pripada k Narodni stranki! e Na naslov Nar. Lista v Celju. Bižkone. da bi odvrnil ,,Nar. List" pofzornost od Lnstnega Doma in od nekaterih liberalnih i>oisojiln(io, ki so v zadnjem času obrestno mero izposojevalcem znatr.o zviSalo. začel se je lagati o Ljuldski hranilnici in poso.filnici v Celju, predbaeivajoč ji. da je računila neki S. J. obresti na vknjižbo po 6%. Vse kar Nar. Lisf v tej zadevi piče, je od konca do kraja zlagano, kajti Ljudska hranilnica in posojilnitea v Celju je rafiunila obresti pri vknjižbah po 5% ali po 5%%, v slučaju S. J. (ali pravzaprav M. J.) po 5%. tako da dotična stranka ni niti za vinar oš,kodovan,a. 0 tem se Nar. List, «5e mu je sploh kaj za rpsnico, lahlco prepriča iz zadolžnioe in zemljiške knjigo. A vidi bp nam, da Nar. Listu ni ni6 za resnico, sicer bi bil vendar tnalo nfitnnf-neje polukal, v merodajne listine. Na podle hapade Nar. Lista ne bomo vec odgovarjali po ftasnikil1. ampak zadoSfenja si bomo pcfiskali pri sodniji. R.idnvedni smo, kako bodo tam razlifcni poročevalci Nar. Lista dokaz resnice doprinesli. Sicer pa dela Nar. List s svojimi lažnjivimi napadi najboljšo rcMamo za naS donarni zavod. ki se proti priftakovanju zdravo iu krepko razvija. c Narodna stranka v Savinski dollni. ZadBja dež. zbor. volitev je pokazala. kje ima Nar. stranka v tej lepi dolini. izvzemSi trge. najvefi pristaSov. Prvo promijo dobi Grajska vas pri Gomilski. Ondi so vsi ene misli in onejja arca. Kdor hi si dr_nil biti drugih rnisli, ž, njim sr postopa po imenitnem vzorcu žalskili purgarjev. Zal, da ne dela izjemo niti ona slavna hiša, v koji je tekla dvem:duhovr^koma ziboljka in je vrle gospodinje brat celo prošt na Koroškem. Kako lepo in potrebno bi bilo, ko bi nečaki teh treh imcnitnih gospodov ,,Nnr. sfrfnl-n zapustili in že kmalu iz Savlov Pavli postaH. Druga premija gre Prekopi. Ondi je sedaj fio K-< pelnik vranski doktor, koji ima ifcmed vseh zdravnikov Zpjornje Ln Sporinje Savinske <doline vedno najveft prostoga ^asa. Lepa je okolica Prekopa, ko bi 1« okoličani ne tckmovali s tržani v liberalrzmu. Mo2j», ste se ločili od tržko občina vransko, ločite se še od njihove liberalne politike, če ste res ,.,neodvisni kmetje"! c Savinska dolina. Kmetje, ki so bili na obČnem zboru K. Z., so se z velikim navdušenjem vrnili na svoje domove. Kakšna razlika med občnim zborom Narodne stranke in Kmečke zveze. Pri liberaloili saraa strast, pri nas navdušenje! Liberalni poslanci so morali čitati, kar so jini voditelji s strojem za pisanje napisali, naši poslanci so govorili prosto od srca. Mnogo smelia vzbuja tudi, da so baje bili liberalni kolovodje za zastorom skriti in si niso upali stopiti pred kmečko četo. Naš Roblek pa je še vedno pri Narodni stranki, čeprav smo ga volili za neodvisnega posLanca! j c SavLiska dolina. Zaradi mojih idopisov se j razburja liberalno ueiteljstvo in sklepa ugovore proti moji pisavi! Tukaj se vkii zopet naše plitvo liberalno ueiteJjstvo, katcremu je strankarstvo vzelo še tisto polovico napolizobraženstva, katerega si je z velikim trudorn v raladosti pridobilo. Mi napadaimo samo neznačajno liberalno učiteljstvo, a njihova neznačajnost govori v irnenu vsega učiteljstva. Ej, mi še* poznamo med učitelji tudi1 stranko, ki sovraži nadulost in širokoustnost liberalnega dela učiteljstva, i» v imenu te stranke nimate pravice govoriti. Sicer pa glejto in seštejte svoje napade na ,,klerikalce" in potem pustite sklepu, ki dokazujejo zopet poraanjkanje znanja. o i Savinska dollna. »Domovina" in ,,Narodni List" ter njeni pristaši se še vedno zailetavata v obce priljubljenega kmeta in deželnega poslanca g.Alojzija Terglav, dasi ravno je dobro znano, kako marljiv dopisovatelj ,,Domovine" je bil g. Terglav, dokler je stala na kršeanskem stališču. Vprašamo: Koliko ljudstvu koristnih člankov' st^ pa že kaj spisala visokoučena državna poslanca Roblek in Ježovnik ? c Sv. Jurij ob Taboru. Pri nas so' prav pridno gibljemo, to so pokazale ravno končane volitve. Strli smo nepremagljivo liberalno trdnjavo (?) in z veliko večrno volili g. Terglava. Liberalci javkajo, da je strah in groza. Sedaj se jim povračuje, ker so se lani tako iz nas norčevali in nas zasmeliovali. — Tukaj imamo vrlo pevsko društvo, katero šteje precejšno število članov in članic. Castitamo g. pevovodji, da si je znal pridobiti tako izvrstne pevce. Nekaj časa sein pa pogrešamo moškega zbora, ki je dosedaj samostojno nastopal. Vi, vrli pevci, nikar ne nazadujte; kajti to je čast za vas in za ves zaveden St. Jur, — Nabavili smo si nove, velike orglje, katere tako mogočno in veličastno bu6ijo po cerkvi. Imamo pa tudi izvrstnega organista v osebi g. Drolca, kateri js v orgljanju pravi mojster. — Na.še bralno društvo tudi vrlo napreduje; kmetje se zavzeinajo za to prekoristno društvo in pridno pristopajo k njemu. Nam kmeiom je treba. izobrazbe in ta se nudi le v bralnem društvu. Torej pristopite vsi zavedni kmetje k temu prekoristnerau društvu. o Mozirie. Naše kat. slov. izobraževalno društvo vrlo napreduje. Se pol leta ne obstoji, pa že šteje 6ez 100 ndov. Vidi se, da je ljudstvo želelo društva; zakaj bi tudi ne, saj v druStvu ima prilož¦iost se izobraževati in pošteno zabavati. Tukaj je na razpolago 12 vrst časopisov in, lepa knjižnica. Udjo pridno segajo po njili, že blizn 400 knjig je biio prebranih. Tudi sedaj v pustnem ftasu hočejo pokazati 'naši vrli fantje in dekleta. da napredujejo. Prodstavljali so dvo igri na dan D. svpf^ana in sicer: ,,Kmet Herod" in ,,Zakleta soba v gostilni pri zlati goski". Kdor se takrat ni mogel vdeležiti, naj pride dne 23. svečana, takrat se bodete igri ponovili, Sedaj lahko tn!di mozirskai mladina s ponosom rpče: Mi gremo naprej! Na svidenje! Mladk c Mozirske poštne razmere so tnkaj že neznosne. Največji nedostatek je to. da s§ sploh ne dostavflja poštni promet na dom tistemu, ki dobro ne plača pismonošu. Tolda šp ta ne ddbiva redno! Ce se riam niti pismonoša ne preskrbi!, jc dovolj žalostno! Comu taka pošta? Kolikokrat se pripeti, da leže pisma cele meseco na pošti iii( nihCo ne ve za to. 0 drugih nerednostih spregovorimo priliodnjifi enkrat, ("•e se na kak narin ne spremoni. c Moztrska okolica. Dobro l.ekcijo nam je dal Nar. List od 30. prosinca. ko piše o odslovljenem obfiinskem tajniku. H tem so pokazali liberalci, kako moramo s takinii ravnati, ki niso morebiti istega prepriranja, kof p<; njihovi predstojniki. Pri nas na okoliški občini imamo tudi moža. ki hodi roko v roki.z moziTskimi liberalci. Sadovo te prijaznosti je tudi jasno pokazal pri zadnjih deželnnzborskih volitvah. Pri sestavi imenika jp izpustil lepo število volilcev, ki bi šli gotovo volit in sicer za. ,,Kme(5ko zvezo". Toda teniu gospodu ni nikdo ni6 očital. Ako pa naši nasprotniki tako dfflajo, zakaj ne-bi mi?! KaJfO so deželnozborske volitve pokazale, je naša obfiina na strani ,.Kmefko zveze". Torej. tukaj bi bile na mestu besede: ..Naravuo. kdo ncki bo tako befdast, da bo da-jal krulia onemii, ki ruje proti njemu*. Besede mičejo. vzgledi vlečejo. c Ljubno. V nerieljo dne 9. t. m. je imelo naše ,.Bralno druSlvo" svoj 13. redni obfcni zbor. Pri tej priiožnosti je vstopilo lepo Stevilo novih udov; snmi pošteni, ukažcljni fantje. Tako smo dobili v naSe drnštvo novili, fiilih mofij in je upanje, da se bo vedno bolj nizvijfilo in procvitalo. o Solčava-Luče. Najboljše so v gornjegrajskem okraju volili Lufiani in Solfiavani. Luče ima 117 glasov za Terglava in Solčava 37. Zanasprot- nika pa prazej) nič — kakoi* se spoftobi, ker nerodnežev ne maramo. c Solčava. Okrajni zastop aornjegrajski je v svoji zadnji seji sklenil zgraditi|Okrajno cesto iz Soleave v Logarjevo dolino. Cesta je velikega* pomena, ker odpre eno najkrasnejših naših planinskin dolin. c Višnjavas pri Celju. Pozna' se, da zna tudi kak gospod fII- Ivan Prekoršek iz Prekorja pri Celju beračiti z novimi mislimi. Saj pa je bil s tem delom dobro znan kot študent v srednjih šolah, kjer si je priberačil vsestransko duhovsko podporo, da je mogel izhajati in postati protikatoliški agitator. Takih in enakih beračev pomagačev mu seveda ne ! manjka, In sedaj jim ,,Domovina" vrlo rada odpira 1 svoj« predale, da tam odLagajo svoje izvrstne pridobitvo in kažejo odlične zmožnosti zlasti v napadanju duhovnikov. Da bi še vsaj nekoliko povzdignili novega eksrihtarja, šoštarja Lipuža, ga v 7. štev. ,,Domovine" visoko povzdigujejo kot vrlega slovenskega kmeta in nespretno maliajo po kaplanu. Koliko veljavo je moral imeti, če sami protiverski hujskači pismeno objavljajos da ga je vrgel novodošli mladi kaplan. Kakšen gospod fil. Ivan Prekoršek iz Prekorja pri Celju bi mogoče tudi mogel vprašati svojega .prijatelja Lipuža, če je res, <kar trdijo hudomušneži, da si je on celo sam dal glas — zamanj. J-e pač nekaj za obCespoštovanega in veljavnega župana. Se imamo več žveplenk. iKakšen gospod fil. lvan Prekoršek iz Prekorja pri Celju bi mogoče mlade in neolikane kaplane tudi rad učil in izobraževal. Kako je postal gospod iil. Ivan Prekoršek iz Prekorja pri Celju to, kar je — protiverski  učeiiik? V srednjih šolah je imel duhovnikovo usta novo, podeljeno od duhovnika. Sedaj pa v zahvalo  ravno v župnijo podeljitelja duhovnika duhovske šti' pendije liodi agitirat proti katoliški veri. To je oli kano, izobraženo \a značajno. Koga hoče tak izob raževati? Do skrajnega časa je ostal v duhovskem  zavodu. Koga hoče tak izobraževati ? Da je javno  otrcke oporninial. tako-le: hočeino vas s knjigami iz tega bralnega društva naučiti, da ne bodete hodili po potih svojih. starišev, • to je olikano, oinikano in značajno! Koga hoče tak izobraževati ? Glasom ,,Domovine1* bi naj bil ,.Slov. Gospodar" Vifenjeiv^ane imenoval štajerčijance in nemčurje. LepoSasi! Kmetom se ni dopadlo, da jih protiverski in protislovenski listi iz Celja tako grdijo. Mogofie je bil gospodu iiH. Ivanu Prekoršeku iz Prekorja pri Celju znan tisti gosipodič v Celju, kateremu je neki tukajšni kmet vsled tega, obljubil obilo prijetne in dobrodejne maže. Se mi smo radovedui na to sredstvo, kajtv prepričani smo, da \e preplemenita še kopriva.  c Iz St. Jiiriia ob juž. žel. 'Prisrčno zahvalo  izrekamo našim pridnim imladeničem, pevcem, kateri  tako lepo ubrano popevajo pri sv. maši ob nedeljahi* zahvala tudi organistu. Kmetje.. c Sv. Jurij ob juž. žel. Zbpet me je zadela izvanredna čast, da sta me celjska ^Domovina" in : ptujski ,,Štajerc" pred kratkiin zopet počastila z dve; ma res nedosegljtivo lažnjivima dopisoma. Ker si šte: jem pod svojo čast, takemu( lažnjivemu dopisniku : sploh kaj odgovoriti, zato odgovorim zavoljo javno; sti, katera potem naj sodi, samo sledeče: Dotični do. pisnik ^Domovine" je velik lažnjik, dopisnik ,,Sta•j jerca" pa še večji,. nesramen lažnik, ker si more te , najnesramnejši in najpodlejši človek kaj takega iz; misliti in pisati. Ob enem pa javno pozivljem ured\ ništvo ^Oomovine*-, posebno pa ,,Stajerca", da javno | imenujeta dotičnega dopisnika, ali če tega ne moI reta, da vsaj priče objavita, katerei si u,pajo to tudi | pred sodnijo; spričali, kar se meni (čita. Potena se j bomo pa več pogovorili in na drug način. Istotako I imenujem vsakogar, ki bi razSirjal o meni te in tej mu podobne laži, javno lažnika in sero primoran z ozirom na svoj duhovski stan proti dotičniku sodnijsko postopati, Konecno še pa samo par besed šentjurskirn liberalcem in štajerčijancem: Z obrekovanjem in blatenjem mi hočete škodovati na dobrem Imenu; toda pušica, katero na mene spuščate, bo vas zadela. Bolj ko me boste napadal.i/in blatili, slabše bo za vas, bolj bomo delali. In bliža se že fias, ko borlo naši vrli šentjurski kmetje pometli z vsemi štajerčijanci in liberalci naše župnijte. Toliko torej javnosti v pojasnilo, da se ne bo dala premotiti od laži njivega dopisnika ,,Domovine" in podlega dopisnika j ..Stajerca." Sv. Jurij ob juž. žol.. 11. febr. 1908. Ferdinand Žgank, kaplan. c Sv. Petcr na Medvcdovem selu. Naša župnija žaluje nad izgubo enega najboljših nAših mož. Dne 4. februarja je nararefi umrl Franc Verk, p« domaiče Klančki Franček, kmet v Kačjemdolu v starosti 55 let. Njegov pogreb v četrtok dne 6. februarja je bil izrcdno veliCasten; mleležila, so ga je oei la župnija, tudi šolska mladina z učiteljstvom. Iz | vseh sosednih žnpnij jp prihitelo vsb polno prijatoljev ' rajnega. Slovo mu je govoril doma^i žtipnik. Bil je rajni res vrl mož, poln živp vere in vzglednega krščanskega življenja. DevPft otrok žaluje za nepozabnim očetom, mpd tem 8 nepreskrbljenih. Hei Veronika je omožena pri Sv. Križu, sin Filip je vojak, Mibael pa uftiteljišč.nik III. lpta v Mariboru. Bil pa je rajni tud? odločpn kršftanski domoljub, ki se je živo zanimal za vse naše javno zadeve in Je povsdd rad sodeloval. Svojefiasno je bil župan in naftelnik ccrkvenpga sklacinega o*1bora, *ud okrajnega zastopa šmarskega, sedaj občinski svetovaleč, nn-čel",ik krajnega Solskega svPta, odbornifc mlade ^Hranilnioo in posojilnice" in gotovo najbolj gorec in odloCon pri- staš ,,Slov. kmečke zveze" v naši župniji, ki se ni strašil nobenega truda za napredek v katoliško-narodnem oziru. Mislil se je udeležiti obfinega zbora S.K. Z. v Celju, toda tisti dan smo ga spremili k zadnjemu počitku. Vrli Klancki Franftek, počivaj v miru! c Zidani most. Socialdemokrat ZupariCift je v Badečah pri mesarju Kukec vkradel pleče, ln mora /ato tri dni kiašo pihati. Plece in kaSa^gre vkup. c Loka pri Zidanem mostu. Pogrebci Lovr. Urgi, kmeta v Celovniku, še niso iprišli domov od ujegovega pogreba, ko je umrla tudi njegova'žena. Sveti jima vecna Iu6! c Loka pri Zidanem mostu. Obftni zbor izobraževalnega društva je bil nad vse dobro obi^skan: cvet mož in žen, cvet fantov in deklet je bil zbran v gostoljubni hiši Rackovil Iz poro&il tajnika, knjižničarja in blagajnika je bilo razvidno, kako živahno je bilo življenje v društvu v pretekleni letu. Na, stotine dobrih knjig so udje prebrali, nad tisoč dobrih časnikov ,je nosilo krščansko in zdravo politično zavednost med ljudstvo. Vplika je bila nesebičnosf^ in radodarnost za krasnio društveno zastavo, veMcastna in zmagcslavna jo bila slovesnost blagoHlovljenja zastave, čudoviti duh edinosti ,je vladal pri volitvi odbora. Pri prosti zabavi! po občnem zboru so nas kratko&asili udje z lepim igranjem na citre in kitaro; fantje so mojstersko predstavljali šaljivi prizor: ,,Kako je fotogral kontraliral gluhega ovftarja iz Poborja". Veliko veselje je naredila razdelitev dobilkov. Krasno so prepeva/le vrle mladenke; nekatere pesini je peval ves narod. Bil je to dan krasnega zbora in nedolžnega veselja. Vrlio društvo pa korakaj pogumno naprej! o Vlak je povozil na Zidanem mostu delavca Franca Obrzan, doma'v Sirjah. C Sv. Krištoi. Dne !>. jan. so bile oMinske volitve, katere so izpadle popolnoma ugodno za kraefiko stranko. Dne 29. jan. pa je biila, volitev župana ter je bil skoraj enogtasno izvoljen Anton Petek, po domafte Kajttoa* za namestnika biivši župan "Sunta, z,a svetovalca Rebozu, Draksler, Lfeben, Herdan — sami naSi možje. Dva posililiberalca sta odišla z dolgim nosom; ako se pa ne bodeta poboljSala, njima b« vdrugifi Se v odbor odklenkalo, ker sta bila le iz milosti vzeta v njega. Ni lepo, da se da kmet od kakega skrica nahujskati' zoper kmečki stan; nasledke že fiuti: rad bi bil župan — a kmetje <ga niso marali. — Kakor se vijdi iz volitve Terglavove — v laškem okraju, ima liberalizem — slabo postlano! Vsi vidijo, kaj je pojkvarila ,,nerodna stranika'*; Na Laškem še ,,Tri ptičke" ne morejo igrati, ker jih še toliko ni! Sram vas bodi, celjski škrici, ki ste podrJi. kar so narodni duhovniki ieta zidali! e Dobrna. Kmetijska podružnic* ima r nedeljo 16. febr. ob 3. nri popoldne btoj občni zbor t ljudski feoli z običajnim TBporedom. PotoTalai nčitelj g. Jelovšek predava o srinjereji in griDJakih kuzoih fcoleanih. e T OotOTlJah bode doe 23. grežana velika predstava izvirnega igrokaza BMož beseda" t 5 dejanjih. Natanfineji Tgpored prihodnjii. e 8gorn]a Ponikra. Dne 23. t. m. ima naše društvo gledališko predgtaro nčevljar'' pri gosp. Vašu. — Dne 1. marca bo predaral go¦pod Jelovšek o živinoreji. e Sa goapodlnjsko iolo v Gel|u so rplačali: Keimenovan 1000 K, Peter Kostič, trg. v Celju 80 K: občine: Okolica Celje 8<> K, Velika Pirešica 25 K, Polnela 10 K, St. Jur ob j. i. 10 K, Posojilnica v Makolah 80 K, Hranilnica in posojilnica oa Dolu 15 K, gg. bogoslovei t Mariborn 20 K; župniki: Mat. Karba t Zrežah 5 K, Edr. Janžek t Bmarjeti pri Rim. topl. 4 K, dr. Ant. Suhač pri Sr. Arji na Kremb. 5 K, Mat. Strakl pri St. Petru nižje Marib. 4 K, Ant. Koebek pri Sv. Križu nad Marib. 4 K, Ant. Veternik na Dolu 20 K, Štef. Pivec, Poddetrtek 4 K. Jož. Valeočak t Šoštanju 4 K, Antoa Irfdnik r Ločab 4 K, Mih. ijendoTŠek t Makolah za 1907 in 1908 8 K, Jan. Kozine t Slitnici 10 K; Fr. Krošelj, kapl. t Šoštanj« 10 K, Fr. Bratašek, kapL pri St. Mikl. pri Ormožu 10 K, Jak. Krajnc, kapl. pri St. Križu pri fflat 10 K, dr. Mat. Slarič, nemSki pridigar t Celju '20 K, Fr. Samee, (Mtilaičar na Ložnici pri Celju 10 K, Než» Dobrajc t Št. Jurju ob J. *. 20 K (drugid), dr. Maks Vraber, kapl. na Vidmu 5 K, Vinko Kriree, misijonar 2 K, Marija I*šnik, mlinarjera hii t Frnnu 10 K, Neawirt Jao., hišnik ˇ Cclju 4 K, Martin JurkoTij, dekan t Ljutotnera 20 K, Mart. Lah, žup. pri Matiji Snežni f> K, samostan Zatičina 5 K. Zaupne oeebe: Zofija Lukman v Št. Jurjn pod Tab. 200 K 60 t, Marija Kosi t Ključarorcih 64 K, Franiiška Vertot pri St. Frančišku Ksar. 29 K, Neža Šah v Liscih pri Celju 14 K, Neža Jančič t Loki pri Zid. moBtu 24 K GO t, Keža Marovt t BraBlovčah 90 K, Jozefa Volaršek t Podčetrtku 14 K, Neža Zcmljiž pri St. Benediktu 6 K, Marija Rojko pri St. Jerneju pri Ločah 42 K 20 t, Antonija Flis t Št. Jurju ob j. ž. 24 K, Joseia Vesjak t Vubredu 10 K, Karolina Paher pri Sv. Jederti nad Laškim 25 K, Josipina Korent t Grižah 8 K. UrSula Olup, Barbara Nar*ks, Mar. Jošt, Luc. Kosterc, Mar. Šporn, Terei. Petek, Hel. Murko, vsi t Celju, po 1 K; Janoz Pečolar, posest. t Topolšici 1 K, Jož. Puc t Koprivni na Koroškem 2 K, Onok Neia, Lilija Antonija r Celja po 2 Kroni. Katolliko podporno drnštvo t Celju. Brežiski okraj. b Volitve v okrajni zastop breržaski se vrše: 17. t. ¦ m. velteposestvo, 18. t. m. mesto in 19. t. m. fcmeftke občine. Pozivljemo svoje somišljenike, da do zadnjega moža gredo na volišče in na volilna sho da. Streti se mora neinškutarsko gospodarstvo, prav za prav razmetavanje denarja. Spomnite se, volilci, za koliko je sedanji zastop oškodoval kmečke obftine v korist mesta pri mostu, v pravdi dr. StraSek' itd.! Poživljamo somišljenike, da zlastij omahljivce,' posebno nekatere veleposestnike dne 17. t. m. gotovo spravijo na volišCe. Zmaga bo naSa, 'če ne bo i& dajalcev! b Shod t Brežlcah. Soci/aldemokraški vodje na cedilu osta-li! Na progi južne železnioe Zidani most —Zagreb se je za6elo'med delavci kršCanskosocialno gibanje, ki jo seveda trn v peti rudečkarflem. Drž. poslanec dr. Benkovič je bil naproSen v namen organizacijo sklicati shod delavcev, zlasti železničar- jev, v Brežice-; železniški mojster Rottma#n v Brežicah je zato sporazumno z dr. BenkoviCem sklical shod na 9, t. m. v Narddni dora. Dr. Benkovič je sklieatelju izre6no povedal, da se shod skliče v svrho osnovanja kr&6anska. socialne organilzacije in g. Rottmann se je rotil, da on ni socialdemokrat, da se tudi on zanima za tako organizacijo, da dr. Benkovič prvi dobi besedo itd. A na skrivaj se je ta mož posvetoval z rudečimi poglavarji v Ljubljani in na Dunaju, kako bi iz namjeravanega shoda napravili sociaildemokraško zborovanje, si prilastili predsedstvo shoda in podelili besedo le svojim vodjem Kristanu, Cobalu in Kopaču, ki so res tprišli na ghod. Toda (a zarota se je pravoftasno odkrila; tudi poslanec dr. Benkovič j6 sklical zborovanje iia shod ob določeni ui-i otvoril kljulb vsemu kritanju rude6kar|ev,v ki so došli celo iz Ljubljane in Zidanega mosta zgago delat. Pri volitvi predsedstva so socialdemokrati dvignili kar po obe roki za svojega kandidata Rottmanna, toda ogromno večino (nad 70 proti 25, med tem ko kakih 50 ni glasovalo) je dobil g, Mlakar, podpredsednik Slovenske kmecke zveze iz HoŠnice pri Slov. Bistrici. Seveda so socialdemokrati, na čeiu jim g. Krlstan, dv'gnilt liuronsko vpitje, toda ker so navzoči kmetje iu železničarji trdni ostali in se je celo vedno množilo število nasprotnikov rudeiih, sprevidil je g. Krilstan, da nic no opravi s terorizmom;' med splošnimi živio-klici uraaknili so se gg. Kristan, Kopač in Cobal s svojo gardo v gornje prostore, kjer so strastno udrihali po Kmečki zvezi in kršftanskosocialni prometni zvezi. V prostorniii gostilniških prostorih ' se ,je na to mirno in dostojno vršilo naše zborovanje; govorili so podpredsednik g. Franc Mlakar, g. Milavec kot naCelnik ljubljanske podružnice prometne zveze krščanskih železnifiarjev ¦ o delavski organizaciji in o prometni zvezi, poslanec dr. Benkovič o državnem zboru, o draginji živil, zlasti o nameravanem uvozu tuje živine. Po triurnem zborovanju se je shod zaMjučil ob velikem navdušenju navzočih kmetov in delavcev. Gg. Kristan, Cobal in Kopač pa so lahko sprevideli, da tudi s takimi. zahrbtnimi sredstvi tu ne bodo nič dosegli. Zborovalci so njih pocenjanje z ogorčenjern obsojali. PoTožen je temelj krščanskosocialne organizacije, nobena rudeča sila je ne bode ustavila. b Goriea. Dne 4. t. m. je umrla na Gorici pri Rajhenburgu vrla žena Jera Ašič. V četrtek 6. t. m. vršil se je pogreb ob izvanredno obilni udeležbi sosedov in znancev, kar je pričalo, da je bftla 'rajna vzorna, splOŠno priljubljena kmeticat Naj v jniru počiva! Zapustila je devet nepreskrbljenih otrok. Mož rajne se: splošno pomiluje. pisoT Bmo zopet morali izpnstiti Tgled pomanjkaiija prostora. Proein» gg. dopiuike: kolikor mogoče kratkol - Čla-ek: Na4« aairaiM delo Bmo morali odložiti za prikodnjo it«Tilko.  Gradec .  Dnnaj . Leterijike rite Dae 8. lebraarj. 24 43 64 22 Tilke. 1W)3. 41 50 51 89 17 m Književnost. § ,,Prava ncvesta Krlstusova". Spisal sv. Alllonz Marija Ligvori, prestavil po izvirniku p. Alfonz Furlan. 1. knjiga; malja osmerka, 476 strani. Natisnil in založil Avgust Sek v Brežicah. Eden nevezan iztte stane 1 K 20 v, vezan 2 K, po pošti 20 vinarjev ve5. Kdor naroči 10 iztisov, dobi epega zastonj. Prodaja založnik Avgust Sek v Brežicah na Stajerskem. § Aliaž Jakob: 1. zvezek meSanih' in moSkih zborov. Cena 60 vinarjev. Katoliška bukvarna V Ljubljani. 1908. ^elo hvalevrednega podjetja se je lotila Katoliška bukvarna, da hoče naSim pevskim zborom za mali denar podajati dobrih skladeb. IV I. zvezku -Aljaževih zborov so ugjasbene same Gregor5i6eve pesmi, in sicer za mešani> zfcor: Domoviniv Nevesti, Ne zveni mi (z bas-solom)'; za raoški zbor pa: Naša zvezda (z lahkim bariton-solom),, Ujetega ti6a tožba ter Soci. Skladbe Aljaževe so priproste in ljubke ter se bodo kmalu prikupile vsem našim zborom, katerim jih toplo priporo<5amo. Cena ie za krasni tisk na močnem papirju skrajno nizka, oblika — mala osmerka — pa zelo priročna. S. § Pouk zaročencem in zakonsklm, sestavil župnik Janez Zabukovec, je ravnokar izšel v Kat. bukvarni v Ljubljani. Cena knjige je 1 K 40 vin. Najnovejše novice, V proračanskem odseku se je slovenski poslanee dr. Zitnik v svcjern in v imenu dr. Korošca izi;ekel proti gpruntnemu davku ter zahteval preosnovo hišnorazrednega in najemninskega davka. Za viniCarska in bajtarska poslopja, kjer stanujejo delavci za kmeta, je zahteval, na]ve6je olajšave Slovenski khib je svojefiasno stavil tozadevne predloge. Itlbnlca. Tukajšno trgovino M. Hohnjec so dne 31. m. m. zaprli. Lastnica je napovedala konkurz. Umrl je na Polzeli vpokojeni ufiitelj g. Blaž Cebul v 82. letu. Na Polzeli je ufiileljeval 36 let. Bil je vesten in izboren učitolj in dober kristjan. S. m. v. I.t Brtl • dm^tvD prl Sr. Joriji ob ŠžiTHlel iraa » Bcdeljo. dne 16. t. ra. po Toiornicak stoj redoi občoi zbor t isadnji sobi gostiln« gospe TrstenjakoTe. Uitnka ur«dnlitvi. Mislinje: čo je dotični tak slepar, naj ga ogoljnfani kmetje tožijo in ko ja tss sodnijsko dokazaao, prinesemo poročilo. — Netaj do- Drobtinice. d Dogodkl na Portugalskem. Med prebiv-alstvom vlada velikansko ogorčenje nad umorom in morWci in vse stranke obaojajo ta zločin. Dasiravno stj bili zapleteni v zaroto anarliisti,; vendar pa se sodi, da so med zarotniki bili tudi pribtaSi republifcaucev in cello mornariški častniki in pa častniki lizbonške posadke. Po umoru je bilo pričiakovati, da proglase rppubliikanci Ijudovlado, a do tega ni prišlo. Edino le iz Oporta, drugega najve6jega mesta v kraljestvu, prihaja poročilo, da se je proglasila tamkaj ljudovlada, a vojaštvo je udušilo upor. Gotovo je, da $& razmere na Portugalskein zelo nevarne, aa je nexadovoljnost z dosedanjo vlado in kraljein ki je silno trošil državni denar, dospela do vrliunca, da je republikansko gibanje zašlo celo tudi v armado, da so morali pred kratkim razorožiti dva polka, nekaj jih pa kazensko premestiti, vendar pa na|brž republikant-i noeejo z izvršitvijo svojih namenov stopiti nadan, da se jim ne-bi mioglo očištati* da so oni dali povod za umor kralja in prestolonaslednika. Po vsem svetu je vzbudil ta umor velikanko ogorč«nje, in vsi vladarji in vlade so izrazili kralju Maauela in kraljici vdovi svoje sožaljie. Posebnjo velik vtis pa je napravil umor na Španskem, kjer se je kraljt Alfonz, ko je zvedel za dogodke v sosednji državi, nemudoma vrnil v Madrid. Po umoru kralja in prestolonaslednika je prišlo do pouličnega boja med pristaši vlade in revolucijonarci,, v katerem je bito ranjenih ve5 uradnikov kraljeve palače. Nadalje izjavljajo, da je zlofiin delo revolucijonarcev in ne anarhistov. V Lizboni «odijo, da so bili morilci plaCani od gotovih politikov; pri morilcibi so naimrefe naSli 2000 K v zlatu. Zatrjuje se, da so mogli delati sporazumnc z nekaterimi polLcisti, kajti sicar ne bi ibili moglf priti tako blizu kraljeve kofiije. Raditoiga je dala oblast zapreti ve5 polilcistov, ki so bili nastavljeni blizu mesta, kjer je bil izvršen napad. Rana lcralja Manuela je bolj nevarna kakor se je v začetka so-dilo in zdravniki pravijo, da bo morda treba operacije. Novo ministrstvo je sklenilo, da opusti vsa nasilstva. Vsi časopisi, ki so bili prepovedani, zopet izhajajo. Novi kralj se je odpovedat pbviSanju plafie za 800000 frankov na leto, katera se je dovol!la njegovemu očetu ^n je izjavil, da bo popja^al driavi dolg štiri milijone. Zapovedal je tudi izpustiti vse politične kaznjence, razun anarhistov. Vsled tega is zbežal na Francosko prejšnji dfktatoi Franco. ker se Je bal izpuščenih, katere je dal on zapreti. Dne 6. t. m. zvecer so položili v krsto truplo kraljg in prestolonaslednika. Prizori, ki so se odigrali r mrtvaški dvorani, so bili presunljlvi. Kraljica-maC Marija Pija, ki je molila pri truplu kraljevepa, i» ponovno poljubljala obličje mrtveca ter ga stiekala v naročje. Ihtela je mofino. Morali so jo konečno odnest? iz dvorane. Enaki prizori so se odigirali, ko sta se od mrtvega kralja in prestolortaslednika po>slavljala kraljica-vdova Amalija in kralj Manael. Obe krsti so opolnoči prenesli v kapelo kraljeve palače. Spremljali so ju tja Cleni kraljeve rodbine in tirugi dvorjaniki. Pogreb se je, izvršil dne 8. t. tM, Sprevod se je premikal iz kraljeve palače do eerkv* sv. Vinceinca. V gala-kočiijah so se za krstami vmili visoki državni dostojanstveniki in Clani vnaojilii odposlanstev. Kra$Qva rodbina se ni udeležila pt»greba, ker se je bilo bati napada. Spremljali so krsti samo do vrat kapele. Vse trgovine in prodajalnice so bile v znamenje žalosti zaprte. Pred cerkvijc sv. Vijicenca je Cakala mrtvaški sprevod duhovSčina s patriarhom na fielu. Krsti so ponesli v cerkev ter ju položili na katafalk. Med tem so se razvrettle čete na trgu pred cerkvijo ter izstreljale pogrebne salve, katerim so odgovorili topovi na angleških in španskih križarjili, usidranih na reki Tejo. — Govori se, da niso mrtvi vsi kraljevi moriici, ampak da se skrivajo med ljudstvom in se je bati novih ne-mirov. Hujska se naprej in i(z Lizbone se poro6a, da mladi kralj ne bo dolgo vladal, ker se bo Portugalska proj^lasila za ljudovlado. Republikanska stranke sp je zopet organizirala, ker je vlada izpustila nje^ ne pristaše iz jece. Predsednik republikancev je iajavil, da je vse za ljudovlakio pripravljeno in da fr vpraSanjo najkrajšega fiasa, kedaj sa bo razglasila. Angleška vlada je obljubila mlademu kralju vsako pomoč, da, se vzdrži na prestolu. Istotako bi pooutgala tudi Španija. d Cez pol stoletja zopet med svetom. ^Pranfc- furter Zeitung" od 18. decembra poroča iz Newyorka: Franc Hoffmann, ki je preživel v državnera saporu 47 let. je priSel danes tu sem. V starosti 20 le* se je priselil sem ln se je že v prvih tednih svojega tukajSnjega bivanja udeležil nekega umora, vsleii katerega je bil obsojen v dosmrtno ječo. Od tega C»sa ni prišel iz jefie Sjng-Singa. Ko pa je v6*r»i zjutraj prišla pomilostitev od guvernerj-a>, je zapostfl ječo z novo obleko in denarjem, ki si ga je prislužil v njej. Ko pa je prišel na kolodvor, se je tako prestrašil novih prikazni, ki jih je videl na svojem kratkem potu, da jo je ubral po najkrajšem potu nazaj v kaznilnico in prosil ravnatelja naj gavtakne zopet v njegovo staro celico, ker se ne spozna več v svetu. Dovoliljo so mu je, da prenoči v Sing-Singa. Daiies popoldne pa ,ie prišel v spremstvu nek«ga paznika semkaj in se oglasil pri nekem človekoijnbnem možu, ki naj I)i starca za ostaJe dni življpnia tislužbil za lahka dela na vrtu. Stari raož se je krčevito držal roke paznika. Cesto, po kateri so dirjali tramvajski vozovi, avtomobiti i» drugi vozovi, si je upal prekoračiti še-le tedaj, ko je nek policist ustavil promct. Ko je nad glavanri i-.az neko eesfco, katero sta prekoračila, švignil železmški vlak, S9 je odtrgjal prestrašen in smrtnotiled od paznika in skočil na obcestni tlak. S solzamL v očeh je kon6no prosil paznika, naj se ga vendar sprejme nazaj v ječo, kajti on ne bo raogel živeti med svetom. Ker ni HoIImann nikdar bral časopisov m se tudi n\ smel razgovarjati s soujetniki, ni; w ta način ničesar izvedel o napredku v prometu in podobnih poljih filoveške delavnosti. V 47 letih se je pač vse spremenilo in stopil je v svet, ki se gcnu je zdpl popolnoma nov. Pazniku se je konenp posrecilo, da ga ie spravil na oddaljeno posestvo. kjer bo lahko v miru nreživel svoje zarlnje dni. d Naše brodovje. iAvstrija ima sedaj devet bojaib ladij. Največje so ladje ,,Nadvo,jvoda Karol", ,,Nadvojvoda Friderik" in ^Nadvojv. Ferdinand Maks". Te ladje so popolnoma nove, čeprav se ne dajo meriti z ladjami drugih držav. Velike so 10.000 ton ter imajo po 34 večjih in manjšili topov. Njihova hitrost znaša 20 raorskih milj na uro. Za temi pridejo precej majijše bojne ladje ,,Habsburg", ,,Arpad" in MBabcnberg", ki imajo le po 7340 ton, 33 topov ter hitrost 19'5 morskih milj na uro. Bojne ladje ^Monarh", ,,Dunaj" in ..Budapest" so pa še manjš& ler imajo le 5600 ton (moderne ladje drugih držav imajo od 16000 do 20000 ton). Topov imajo 32, hitorost znaša pa le 17 morskih milj na uro. Oklopne križarke,ima Avstrija žal le 4 in sicer: ,,Sv. Jurij", ki ima 7300 ton, 28 topov, hitrost 22 milj; ,,Cesar Karol VI." 6300 ton, 24 topov, hitrost 20 milj; te dve oklopni križarki ste glavni. Najslabša je križarka .,Cesariea M-arija Terezija"1. Poleg tega ima naša vojna mornarica 5 zavarovanih križark, namve6 ,,Cesar Frano Jožef" in ,,Cesarica Elizabeta" po 4000 ton in "Zenta". ,,Aspern" ter ,,Szigetvar* po 2300 lon. Torpedovk je: 13 lorpednih rušilcev, 20 Telikih torpedovk in 24 staridi obrežnUi torpedovk. Delajo se tri bojne ladje po 14.600 ton z 32 velikimi in *rec manjšimi topovi. Hitrost bo znašala 20 morskih milj. Nadalje je v delu brza križarka s 3.500 tonami in z velikansko hitrostjo 26 morskih milj na nro. Tudi podvodne čolne dobimo kmalu v naši mornarici. Glavno našo vojno pristanišče je Pulj: poleg tega je važen Sebenik in Boka Kotorska. d Artilcriia. Ob dobavi novih topov izpremene imena artilerijskim polkom in oblegovalniin baterijam.. Korni artilerijski polki dobe naslov: Poljski havbični polki, divizijski artilerijskii polki pa ime: Poljski topniški polki. Dosedanje oblegovalne -čete dobe naslov: Težka havbična divizija, MoMlne oblegovalne čete, ki so imele do zdaj le kadre, dobe določeno število topov in moštva.