PROLETAREC JE DELAVSKI LIS T ZA MISLECE ClTATEUE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. — NO. 2190 Laicrcti u muudcUu. mailer, Dv 6, 1907, M (be poet ufbtc M Chicago, 111., uodcr ik« Art ol Cougr«* of Morel 5. 1179. CHICAGO, ILL., November 23, 1949 Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. 618 LETO—VOL. XLIV. CONGRESSMAN WUPP ly YofUffl PHIT CAMi IflT COST A MILU OH' THSJH8J.ICMVST K*** Wi CAdTAffOKO A WA*i i*C**ASt/* ' _ Provi značaj boja med Moskvo in Titovo Jugoslavijo Ekonomski bojkot in napetost v diplomatskih odnošajih. — Nevarnost obmejnih incidentov.— Volitve v vrhovni svet Z. N. zmaga Amerike Radio CBS je prošlo nedeljo poročal, da so se vodilni predstavniki kominforma zbrali v Moskvi in navzoča sta tudi vodje italijanske in francoske komunistične stranke. Ti dve sta edini izven onih v deželah sovjetskega bloka, ki sta včlanjeni v komunističnem informacijskem biroju. Druge se le ravnajo po njegovi liniji, vštevši ameriška C. P. , Namen konference Ako je poročilo CBS resnično, je namen tega tajnega sestanka razpravljati o novi strategiji ko-minformine borbe proti Titu in njegovi "kliki". Propaganda proti njemu se poostruje in tudi napetost je vedno večja. Svet je radoveden, kak bo izid. Zcto čuješ v ameriškem radiu v novinskih poročilih tudi vselej kaj o Titu in Jugoslaviji in časopisje ima o tem boju mnogo poročil, člankov in komentarjev. V nedeljo 27. nov., 12:30, centralni standard čas, bo» radio forum "Chicago University Round Table" imel razpravo o vprašanju, "ali.se bo Jugoslavija ohranila?" Vzrok temu velikemu zanimanju je, ker je bila Jugoslavija smatrana za eno naj zveste j ših "satelitk" sovjetskega bloka. A v resnici je bil kominform ustanovljen veliko radi nje, da bi se je s to disciplinarno ustanovo držalo pod kontrolo Kremla. Zato je bil prvi urad kominforma v Beogradu. Sedaj jugoslovanski diplomati in žumalisti pojasnu-jejo, da je spor Moskve s Titom že precej stara stvar in nastal je, ker je Jugoslavija kazala preveč samostojnosti, da bi bilo Moskvi po volji. Kardeljeva pojasnjevanja Jugoslovanski vnanji minister Kardelj tolmači, da Moskvi ni bilo prav, ker se ji je zdela jugoslovanska vladna oblika premalo centralistična in ker se je toliko poudarjalo ljudsko fronto namesto zgolj komunistično stranko. Pripovedujejo tudi, da Stalin ni zahteval, da se kralja Petra zavrže, iz vzroka, ker je imela velika trojica med sabo sporazum v tem smislu in da je posebno Churchill insistiral, da si Jugoslavija kralja ohrani. Pa tudi Roosevelt je bil enkrat javno obljubil, da se Peter po vojni vrne na prestol. Lahko, da je Stalin temu prikimal, bila je pač vojna, a znano je, da ni maral kronanih glav in vedel je tudi, da je bil jugoslovanski mo-narhizem pred vojno Rusiji ves čas sovražen in je niti priznati ni hotel. Zato je za Petrom moral tudi romunski Mihael in vržena je bila dinastija v Bolgariji. Vprašanje gospodarstva Velik vzrok postanku boja med Kremlom in Titovo vlado je njena samostojnost v snovanju ekonomskih načrtov. Propagandist! kominforma trdijo, da je bila Titu petletka (v Krem-lu) odsvetovana, češ, da Jugoslavija ne potrebuje velike industrije, ker vse take izdelke lahko kupi ceneje v državah sovjetskega bloka kot pa ako bi jih sama producirala. A v Beogradu so take nasvete ignorirali ter pričeli z delom. Države kominforma so odgovorile z bojkotom in Tito priznava, da je (Konec na 5. strani.) NAVODILA VATIKANA VERNIKOM V POLITIKI IN KATOLIŠKIM SODNIKOM Ameriški sodniki katoliške vere so bili zelo presenečeni nad papeževo izjavo, da kor cerkev razporok ne dovoljuje, sodnik greši, ako jo odobri. Imel je v mislih ne samo katoliške zakonce, kl se tožijo za ločitev, ampak tudi druge, ako so veljavno poročeni. Papežev odlok velja za katoliške sodnike in advokate po vsem svetu. V Italiji jim taksfga nasveta ni treba ker v nji razporoka ni dovoljena. Ako prevzame katoliški odvetnik tožbo za ločitev in ako ji katoliški sodnik ugodi, grešita oba, ker sta nekaj razvezala, kar je pred Bogom zavezano do konca življenja vsakega para. Med sodniki v Chicagu, ki predsedujejo tožbam za ločitev zakonov, je en katoličan. Reporterji so ga vprašali, kaj bo storil. Dejal da do takrat le ni imel prilike čitati papeževih navodil juristoln a dodal je, da se mora ravnati po zakonih te dežel0. Ali pa se ga razbremeni tega dela in se mu izroči kake druge obravnave. Težko, da bodo katoliški sodniki llf pravniki papežev odlok kaj prida upoštevali. Prvim je za politične službe in drugim za dohodke in kariero. Bolj učinkovit pa je papežev odlok ta izobčevanje onih katoličanov, ki volijo komunistične ali ki so člani komunističnih ter "sopotniških" organizacij. Katoličane radikalnih nazorov v Italiji je ta firetnja zelo o-strašila. Biti ob zakramente pomeni so vernika, da je obsojen v večno pogubljenje in da bo njegovo truplo ležalo med samomorilci na neblagoetyvljoni zemlji. Tudi Slovaki so se zbali in za svoje duhovnike, ki jih je oblast pozvala na zatožno klop, so se bostavili s silo. Na Češkem pa so duhovniki izobiUi Iz cerkve že precej ljudi. Vlada jim je zapretila z zaporom, ako ne prenehajo s takim delom. Zanimiv slučaj se je nedavno dogodil v mestu Asheville, N. C. Mrs. E. J. Major jo Ma verna članica svoje župnije 22 let. Tisto nedeljo jo šla jr cerkev kakor vsak teden prej. V svoji pridigi jo župn* William Ku-der presenetil navzoče z naznanilom, daje Mrs. Mojo* izobčena iz cerkve, kerfakomunistka. NOvodel je dva "dokaza". Glasovala ff za Wallacea in bore "Daily Workerja". Katoliški sosedje izobčenke se je sedaj ogibajo, boje se, da bi si okužili duše, če bi očovali z njo. In bojo se tudi župnika. V prejšnjih dobah je imel škof za izobčenko še sledečo zakletev: ".. naj bo prekleta v mestu, prekleta na polju, preklet naj bo njen hlev, prekleta naj bo njena prodajalna, preklet naj bo sad njenega telesa in sadeži njene zemlje..." Ta prekletev traja do konca in po smrti; in pogine naj kakor osel. Sicer so nekoč izobčence tudi mučili. Vsakdo se jih je moral ogniti kakor okuženega bolnika. Nekoč so verne Slovence ščuvali proti rojakom, ki bero "brezverske" liste ali ki spadajo v "brezverske" jednote in zveze. Marsikdo teh "obsojencev" je imol med fanatiki težke čase, npr. v tistih katoliških dože-lah, v katerih je ljudstvo zaostalo ter bigotslco verno Pride doba, ko bo civilazija toliko napredovala, da se ljudstva ne bodo več bala takih izobčenj. Kajti od temnega srednjega veka se je v tem oziru žo veliko spremenilo — da le celo v Italijil Vladni deficiti se večajo namesto da bi balancirali budžet V uradu tJnited Press so izračunali, da svezna vlada potroši osem centov na vsak nikel, ki ga prejme na davkih in drugih dohodkih. Deficit je bil že v prvih desetih tednih tekočega fiskalnega leta, ki bo končalo 30. junija 1950, 3 milijarde 304 milijone večji kakor dohodki. Ako se bo primankljaj večal po sedanjem merilu, bo do konca fiskalnega leta znašal nad 17 milijard dolarjev. Vzrok je, da trošimo ogromno za militarizem. Podpore za šolanje bivših vojakov, sa penzije in za vzdrževanje bolnih in ranjenih gredo v visoke vsote. T roški za oborožitev driav severo-atlantskega pakta bo stalo več milijard In potroški, ki jih imamo v državah Marshallovega plana tudi niso mačkine solze. Predsednik Truman je za zvišanje davkov. Večina republikancev v senatu pa zahteva uvedbo ekonomije v vladi—pač največ zato ker oni niso v nji. Toda proti potratnosti v vladi so tudi mnogi demokrati, med njimi Paul Douglas, demokratski senator iz Illinoisa. Prej je bil profesor ekonomije na uni verzi Chicago. Gospodarstvo in ameriške finance ter vladne sisteme gotovo dobro posna, saj je te stvari študiral vse življenje. Douglas pravi, da se bi proračun lahko zmanjšalo za več milijard ne da bi pri tem trpele razne ljudstvu koristne in potrebne posluŽbe, in oborožena sila tudi ne bi trp*l*> a odpraviti je treba lahkomiselno razmetavanje denarja. Douglas je Trumanov prijatelj in je za njegov "fair deal", a ko so predsednika vprašali, kaj misli o Do oglasov ih nasvetih, je rekel, da so njegovi argumenti "nepraktični". Deficit se bo torej še večal in če mu ne bo konca bo spravil deželo v finančni bankrot. ! KOMENTARJI j •eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee* Zbira in presoja urednik Iranski šah (kralj) je Trumanov gost. Iran (Perzija) je dežela v Aziji, meji ob Sovjetsko zvezo in je izredno bogata na olju. Pridobiva ga anglo-ameriški oljni kartel. Iran je ob enem zelo strategična dežela. Ko je lani sovjetska vlada pritiskala nanjo za oljne koncesije, so ji bile na nasvet ameriške vlade odrečene. Ko je potem sovjetska diplomacija vlado v Teheranu še pestila naj ji da oljna polja v izrabi jen je na severu dežele, ki so še nedotaknjena, je iranska vlada že jela popuščati a na prigovarjanje Američanov je ostala pri prejšnji odklonitvi ob enem pa Rusijo obdolžila, da skušajo njeni agenti povzročiti nemire, in da sovjetska armada ob meji ogroža neodvisnost dežele. Angleška in ameriška vlada sta šaha zagotovile, da bosta Iran branile z vojaško silo, ako bo napaden in Moskva je odnehala. Po šaha je v daljni Teheran šel Trumanov aeroplan, kakor pred nekaj tedni po predsednika indijske vlade. Tako si Amerika gradi svoj vpliv v inozemstvu na vse možne načine. In res si ga je v nekaterih deželah precej pobila, a izgubila pa ga je na Kitajskem. George Pirinsky je bil ali je morda še tajnik Ameriškega slovanskega kongresa. Delal j e skupno z L. Adamičem in Z. Bal kaj prepira in razdrti j.Sel je ZOJSA in šel je Ameriški slovanski kongres, čeprav na papirju še obstoji, a so v njemu ostali sa-kominformovi pristaši. Zrcalo nezavednosti Čikaška Tribuna je priznano glasilo "militantnega" kapitalizma. Proti delavskemu gibanju in delavstvu v obče se bori odkrito in brez zavijanja, V svoji reklami naglajp, da ima nad 950,000 naročnikov. Med temi je najmanj 700,000 proletarcev. Ce bi delavci čitali in naročali delavske liste z enako vnemo, bi bilo kmalu konec sedanje krize in onih, ki so jo povzročili. mo Narodni Glasnik v Pittsburghu je objavil v minulih letih o Louisu Adamiču veliko slavospevov. Sedaj ga napada v člankih v N. G. na prvi in na notranjih straneh. V številki z dne 15. nov. pravi, da se je Adamič znašel v družbi najhujših hujskačev proti Sovjetski zvezi. V istem članku pravi o njemu, da je bil Adamič nekaj časa liberalec, zaradi tega menda ker je bil tudi Roosevelt liberalec in stremel je po višji družbi. Tako je nastala "Večerja v Beli hiši" in da je bil Adamič vedno eden izmed onih, ki je vidno pokazal znake, da je uplaŠen pred reakcijo. V uvodu je tudi Nje-gušev verz, da "v dobrem je lahko biti dober, a v muki se poznajo junaki." Louis Adamič pripoveduje v svoji reviji "T. and T." kako je skušal dobiti na svojem potovanju iz Amerike najprvo vizo za pot v Sovjetsko zvezo. Trudil se je dolgo, storil vse mogoče, a nI je dobil. Nedvomno se mu je to zamerilo, toda Rusija ne dopušča tujcev iz drugih dežel, pa tudi če so še tako simpatično govorili in pisali o nji. Pred Adami- kovičem ter drugimi za Titovo če™ [e skuušal vjetski ambasadi urednik tednika "In Fact", George Seldes. Da- Osebno svoboda Kapitalistično časopisje v boju proti socializmu argumentira, da bo pod socializmom isebna svoboda uničena in privatna inciativa odpravljena. Socialisti do gotove meje priznavamo krivdo. Na primer, pod kapitalizmom ie vsakemu prosto, da se v krizi preživlja kakor se najboljše more. Tudi prositi sme na gotovih krajih, prezebati in umreti od glada^ Pod socializmom ne bo te "svobode". Vsakdo bo' moral delati, mogoče štiri ure, morda šest na dan, pet dni v tednu ali tudi manj, če bo produkcija zadostna v krajšem času. Krušne vrste ne bodo dovoljene, bera-štvo odpravljeno in dobrodelnost bo vržena med drugo kapitalistično šaro. Take "omejitve" bodo delavcem položaj temeljito izboljšale, prikrajšana pa bo svoboda tistih, katerim zdaj pravimo kapitalisti, ker jim bo pravica izkoriščanja absolutno vzeta. Jugoslavijo do znane izjave kominforma proti Titu. Slednja dva sta ostala na Titovi strani. Pirinskv pa je ostal zvest svoji partiji, ki je s kominformom. Pi-nnskega hoče zvezna oblast de-portirati. Dolži ga, da je član partije, kar je javno priznal, in da kot "foreigner" ruje proti vladi in ameriškim ustanovam. V svojem nedavnem govoru v Jugoslovanskem domu v New Yorku je Pirinsky nazval titovce za "agente provokatorje", in prijema Adamiča in Balokoviča — češ da bi tega dejstva niti ona dva ne mogla zanikati neglede kako pereta Tita. Boj Moskve si ga tu označujejo za komunista je tudi on ni dobil. Ker ni dobil dovolenja za pot v Rusijo, je Adamič svoj potovalni načrt spremenil, kar opisuje v omenjenem svojem listu in nedvomno bo to storil tudi v svoji novi knjigi "Tito". Pristaši Kominforma se bodo še hudovali nanj. Tudi Smile Vojdanov seje vrnil iz Jugoslavije, kjer je bil na obisku. Posetil je svojo rodno Makedonijo in s svojo skupino je bil v Skoplju sprejet od množice kakih 4,000 oseb, ki so no-vodosleče obsipali s cvetjem. proti Titu je torej tudi med ame- Razkazavali so jim, kako ljud-riškimi Jugoslovani napravil ne- Konec na 5. strani Premogarji imajo v svojem boju težke čase Ali vam je naročnina potekla...? Tokofe »»»vilko Proletarca 2190 Ake je številka tik VAftEGA Imena n* NASLOVU na PRVI strani nižja, to pomeni, da vam je naročnina potekla ia toliko tednov kolikor je številka v vašem oklepaju nižja od gornje. Prosimo, obnovite jo! Prihranite nam s tem pri delu ln na poštnini! Organizacija premogarjev UMWA je že dolgo glavna tarča napadov z vseh strani. Letos so vsled stavk "prostovoljnih počitnic" in izprtja izgubili ie mnogo šihtov in zaslužka, ftihte bi več ali manj Izgubili sicer vseeno, ker se premogovniška industrija vrača v nekdanje čase, ko so se zaloge prpmoga pre-nakupičile in posledice so bile odslovltve, In pa po dva do tri dni dela na teden. Premogu vedno bolj konkurirajo olje, naravni plin in hidrocentrale. Lokomotiv, ki so bile nekoč skoro vse kurjene s premogom, je čezdalje manj. Nadomeščajo jih diselni stroji. UmevnOf da je boj v takih okolščinah za premogarje težji kot pa bi bil ako bi premoga primanjkovalo. Vrh tega ima ta unija opra- viti z zelo trmoglavimi družbami — posebno v južnih driavah. Toda Trumanova administracija ni nanje napravila še nobenega pritiska kakor ga je ie večkrat na unijo, npr. v stavki leta 1948, ko je vlada tirala unijo In njenega predsednika na sodišče, z obtožbo, da premogarjev ni poslala nazaj na delo kakor jI Je bilo ukasano. Federalni sodnik T. Alan Goldsborough jI je vsled tega naložil $1,400,009 globe, predsedniku Lewlsu pa $20,000 še posebej. Unija je vloilla priliv na vrhovnem sodišču, ki je potrdilo odlok prve instance. Unija je vsled tega globo morala plačati, kar je storila IS. novembra. Zanimivo je, kako lahko je sodnikom izrekati sodne prepovedi in nalagati kasni unijam ter njihovim vodstvom, dočim se delodajalce v bojih proti organiziranemu delavstvu na sodišča h podpira. Res je ta pa tam bila kaka obravnava preti korpora-cljam ker so goljufale vlado ali kršile kak drag sakon. Kasni, kolikor Jih dobe, pa so majhne. A da bi Jih kak zvezni sodnik obsodil na poldrug-milijon dolarjev globe, te jim fte na misel ne pride. Pol d rug milijon dolarjev Je tudi sa tako unijo kot je UMW visoka vsota. Tudi penzljskl sklad, v katerega plačujejo kompanije po 20c od vsake tone nakopanega premoga, se nI ebneeel. Ml smo tu od začetka rekli, da unija upa preveč od njega. Sedaj se mnogi operatorji sploh branijo kaj plačevati vanj, češ, ker ni fte pogodbe, jih klavzula o pensijah več ne veie. Stvar je bila dobra In stari premogarji so jih bili veseli. Sedaj so plačila is tega sklada ali zelo zmanjšana ali pa ukinjena. Is Washingtona je bilo poročeno, da so v pensijskem uradu odslovili med 300 do 400 kler-kov. Penzljskl sklad ima tri direktorje: enega od unije, enega od operatorjev, tretji ps je nevtralna oseba. Ta je senator Bridges, republikanec Iz N. H. On je izjavil, da se mora ispla-člla is penzijskega sklada ustaviti, "ker so nelegalna". Tak je torej poloiaj na premogovnih poljih in v Washingtonu. Premogarjem se obeta še veliko boja predno bo v tej industriji nastal m)r In strpni odnošaji med delavci In delodajalci. Xekaj o naših stvareh Iz upravnikove kolone v tej številki je razvidno, da ima notice iz mnogih krajev v različnih državah. Dobro je, da pile svojo kolono vsak teden. Nekateri agitatorji se potožujejo, da jim je vsled starosti ali pa slabega zdravja teiko delajo, a vzlic temu vztrajajo. Žal, na nimamo več takih, ki se oglašajo s širom dežele z naročninami, oglasi, s prispevki v tiskovni sklad in z dobrimi željami. Joško Oven piše v svoji koloni o pokojnemu Jožetu Radiju. Zelo opešal je na agitaciji Tone Zornik, ki je vse ondotne naselbine neštetokrat prehodil. Nič več ni v upravnikovi koloni že dolgo John Terana, ki je agitiral največ na Elyju, Minn., za Koledar in Proletarca. Sedaj je že dolgo težko bolan« Iz bolnltnice na Elyju je bil v poletju poslan v okrajno bolnišnico v Virginiji. Iz New Yorka poročajo, da je banket v potest jugoslovanski delegaciji pri organizaciji Združenih narodov lepo uspel. Nad 600 gostov je bilo novzočih. Glavni govornik je bil načelnik delegacije, minister vnanjih zadev Edvard Kardelj. Drugi govorniki so bili član jugoslovanske vlade Milovan Djilas, ambasador Sava Kosanovič, AleK Bebler, Josef Vilfan, Louis Adamič, Etbin Kristan, Joice Borden-Balokovič, Josephine Zakrajšek, predsednik "Novega Usta" Aleksander Jurič In več drugih. Predsedoval je Zlatko Balokovič. Za "Novi list" so napravili precej agitacije. Opis vsebine Ameriškega družinskega koledar|a bo v prihodnji številki. ' Krožek št. 9 Progresivnih Slovenk piredi bazar v soboto 3. decembra v Slov. del. centru v Chicagu. John Tancek iz Girarda je poslal obširno poročilo o minuli jeklarski stavki. Za to številko ga v tiskarni niso utegnili postaviti. Bo objavljeno v prihodnji. Isto velja za dopis Toneta Shularja iz Kansasa. \ proletarec jjgT IA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA V8AKO SREDO Iidaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba. Chicago, Ul GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih driavah aa celo leto $3 00; xa po) leta $1 75; za četrt leta $1.00 _Inozemstvo: za celo leto $3 50; za pol leta $2 00 Vfi rokopisi ln oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do petka popoldne za priobčitev v številki naslednjega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday bj __Inc. 1 Editor: Frank Zaitr the Yugoslav Workmen's Publishing Co., stablished 1006 Business Manager: Anton Udovich SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3 00; Six Months $1.75; Three Months $1 00. __Foreign Countries: One Year $3.50; Six^Months $2 00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23. ILL. Telephone: ROckwel! 2-28*4 Ameriške železnice znova v krizi V depresiji po prvi svetovni vojni je prišlo mnogo velikih ameriških železniških družb v konkurz. Reševala jih je zvezna vlada s posojili in pa delnice onih dni so izgubile vso vrednost; namreč vso vrednost v pirzadetih železniških družbah. Med minulo vojno pa so železnice imele tako ogromen promet, da so vse obogatele. Namreč tisti, ki so bili na vrhu, so obegateli na njihov račun. Sedaj pa se v železniškem prometu kriza znova pojavlja. Ameriške žclezpice so bile v početku industrialnega razvoja te dežele pa do postanka konkurenčnih sistemov najmogočnejše izmed vseh korporacij v tej deželi. Odločevale so s svojimi bankirj tudi v politiki obeh starih strank. A zdrave ekonomije niso poznale. Vzele so iz prometa kolikor največ mogoče sproti ne da bi magnati kaj mislili na bodočnost. Medtem se je poleg tovornega avtnega prometa razbohotil tudi aeroplanski potniški in tovorni promet in vlaki na marsikaki progi so spet na pol prazni. Dočim v drugih deželah grade novo železnice, jih tukaj podpirajo. Vse se tako zdi, da ako se bo to stanje nadaljevalo — in se bo — bo nekega dne prevzela železnice vlada, kakor jih je v Angliji, lastnikom plačale zanje visoko vsoto in mali ljudje pa bodo plačevali — kakor sedaj plačujejo za bankrotirane proge v Angliji. Joško Oven RAZGOVORI Zahvalni dan! y tisočih domovih ga običajno praznujejo z obilno pojedino — puran je na mizi in vsake sorte druge dobrine. A so tudi izjeme — enako letos. Kajti tisoče družin je bilo na Zahvalni dan brez purana in brez vseh takih prikuh, ki spala jo zraven. Nedavno poročilo delavskega department* podaja o tem zelo temno sliko. Skoro štiri milijone delavcev je brezposelnih, nevštevši stavkarje . . . Draginja še vedno narašča, In kajpada, kljub nazadovanju produkcija v minulem poletju pa so profit! veletvrdk enaki — oziroma v mnogih slučajih celo večji nego so bili lani. In lani so bili dobički vseb teh mogočnih korporacij- višji kot še kdaj prej. Delavstvu se torej vzlic zmagi unije jeklarskih delavcev ne napovedujejo kaki zlati časi. Kadar si delavec pribori nekaj po-viška k mezdi, ga mu takoj vza- ta avantura končana, katera je nas stala $130,000,000, in pa še tisto prijateljstvo, katerega smo imeli do tedaj z mehiškim ljudstvom. Villa je odšel v svoja stara shajališča v gorati Dumngo in se nekaj let pozneje pobotal z vlado, katera mu je oddelila lep kos zemlje. In tako je ta v resnici izredni človek postal iz revolucionarnega generala in bandita — mirni kmetovalec. In na tej farmi ga je nekdo leta 1923 zahrbtno ubil. Pač žalosten konec. Carranza ni bil nikdar revolucionar. Njegove politične teorije kot njegovo mišlenje je bilo meščansko, konservativnoJCljub temu je moral sklicati konven--cijp za izdelanje nove konstitucije. Sam je izdelal zelo skromen načrt kakšna naj bi bila ta ustava, Ali konvencija bila dru-gega mišlenja. Konvencija je bila sklicana dne petega februarja 1917 v mestu Queretai» v gledališču Iiurbide, v isti dvo- me večja draginja. Poleg pa visi k*er bl1 cesar Maksi' nad njegovo glavo večni Damo- m,ljan obsoien na smrt 2e ta-klejev meč — strah, da bo pah-i koj v ^^ » ie uvidelo, da njen med brezposelne. To je tista negotovost, ki te spremlja, kakor senca, vse tvoje žive dni. Kapitalistični sistem je ne bo nikoli odpravil. Sveti oče lis diktatorji Nedavno se je Sveti Oče v Hi mu zelo razjezil nad totaliriz-mi, ki danes tlačijo svet Človek Kdaj bomo zmagali? Marsikateri delavec pravi, da mu je socialistični program všfeč, toda kaj pomaga, ko pa ne bomo nikoli zmagali. Ko se je vršil dolgotrajni boj za odpravo telesne sužnosti, je bilo stotisoče sužnjev, ki so trdili enako. V borbi za odpravo fevdalnega sistema, z njegovo tlako, desetino, z ječami in rablji v vsakem gradu, je nešteto tlačanov istotako jamralo, da bi bila osvoboditev lepa reč, toda kaj pomaga, ko pa nikdar ne pride. CIO JE IZOtsca^A LfcVMJAKJK m enako Isvtfcria tako čistko kar sproti AFL. Nič boljše ni v IMWA, v bratovščinah železničarjev, v uniji tiskarjev itd. Torej smo s "komunisti" in s "sopotniki" teasel ji le pomedli A vendar, čemu vslic tem« toliko Uko dolgotrajnih, tako dragih stavk? Mar voditelji ameriških delavskih unij nikakor a* morejo razumeti, da smo imeli razredni boj fl*U in lota predno se je dogodila v Rušili boljša viška revolucija ia ga bomo imeli tudi ako Moskvo spremenimo v prah z atomskimi bombami. Kako in s. kom trgujejo Švicarji bo zmagovalo levo krilo. In tukaj se je torej sprejela ustava, katera spada med najnaprednejše v tistih in v sedajnih časih. Le škoda, da je največ ostala saneo na papirju. (Dalje v prihodnji številki.) Grobovi tulijo ... Ni ga tedna, da ne bi zmanj-bi mu rad pritrdil, če bi bilo, kalo koga iz med nas. Komaj je mogoče pozabiti nekdanjega zatisnil oči naprednjak in kulr Dclfussa in Mussolinija, ki sta turni delavec Jože Terbižan v oba vladala po božji volji in z Clevelandu, je odšel za njim blagoslovom svetega očeta. Pa Jože Radelj. Jožeta sem poznal saj ni treba posegati nazaj v mnogo, mnogo' let. Pa kdo ga ni zgodovino. What's wrong with poznal? Saj je bil Jože vedno v Francisco Franco? Ali ni on pra- prvih vrstah. Dobil si ga na sho-vi diktator, kot se "spodobi"? dih, konvencijah, sestankih in Ali ni v civilni vojni pobil s po- veselicah. Bil je agitator za na- ■ -. - -.................- - ,.,... . . _ | močjo Mussolinija in Hitlerja predno časopisje. Dopisoval je Holandska da bo izgnal vse tujerodce iz ter pozneje stot&oče poštenih v Proletarca in v Prosveto ter Francija 5,9 odst., 5,6 odst., Brazilija 4,7 odst., Ve- ; Nemčije, vse Žide in sploh vse, španskih delavcev? In "na tiso- vedno ostai zvest socialističnim lika Britanija 4,2 odst.* Indija ki niso nordi, kajti edino le če jih ima še danes v temnicah! načelpm. Jožeta bomo pogrešali Po podatkih švicarskega ca l P?®*** "čistokrvni ' Nemci so upra- j^j p, Salazar na Portugal- kot g« bo pogrešala njegova rod- 7r T' ------ r--- , , . , rJ^e^avnaSva ^T tZi CSR' Avstn^ do kruha in službe na skefn? Poročali ^ ^ ^ £eli bina. Eno je. Smrt mu je bila V borbi za volilno pravico so stotisoči delavcev bili indife- J* tina, nato po 1,4 adst. Poljaka, nemški zemlji. ^ pred ^^ t*5om htm u^ka — v spanju je preminul. rentni, češ, gospoda, ki vlada in davke plačuje, nam ne bo nikoli sv,ws*° ^podarstvo obcuUlo Madžarski in FLR^l, končno Ka- V Pahokee —..........^^ J 1 dala volilne pravice. V boju za enakopravnost žensk smo sreča-' ^_UJ^Vt** nad*.. P - , Švicarski izvoz v ,prekomor-ske države je v letošnji prvi po- v Floridi je prišlo 25. julija 1932 nad dve sto "belih" Amerikancev, ki so spo- ' I—"-*"—' 1 I " t I j A « , Y . . —— J .jm . • J/v , ročili filipinskim farmarjem, ka- Socialisti bodo zmagali in socializem je bodoči ekonomski ^>l?ov ,0™ V iJlTtv ]orici nazadoval, povečala pa se»terih jo btfo 58, da morajo do ve- adxor v is«8>, izvoz pa 1637.9 je ^^ b|aga cvropskim dr- čera zapustiti svoje kmetije in vali enake pesimiste. In tako v vsaki borbi za socialni napredek Uv<« in ljudske pravice. * dosegel vrednost 1964 5 mihr red tako gotovo kakor pride po vsaki noči dan. Ampak treba se je zanj vsposobiti, treba se je zanj boriti in zmagali bomo, kadar bo dovolj pametnih delavcev, ki se bodo združili v ta namen. In ne pozabimo, da je temelj socialistični uredbi položen že na velikem delu sveta v Evropi in v Aziji. Kamna, ki ga vržeš čez vodo, ne moreš prinesti nazaj; niti ne moreš vzeti nazaj besedo, ki jo izrečeš v nepremišljenosti ali v jezi. Včasi je težko imeti vero v človeka, a vseeno življenje je veliko težje brez take vere. Gotovo ste že čuli o dekletu, ki se je bala miši, nato pa šla v avto z volkom. Zdaj Ni čas Za Spore Temveč Za Resno Delo Razredno zavedno delavsko gibanje v vsakem posameznem kraju je odsev aktivnih ljudi, ki vedo ne samo CESA NOČEJO [temveč tudi kaj HOČEJO. In ob enem je lahko tudi odsev onih, |ki vedo le česa NOČEJO in zato je njihova edina zmožnost prerekanje. » Delavci, ki so v boju proti kapitalizmu indiferentni, a porabljajo vsako priliko v kritiziranju aktivnih sodrugov ln sodružic, J pomagajo vedoma ali nevedoma reakciji, nazadnjaštvu in kapi-; talizmu. Kritika je potrebna in. koristna, če ni zlobna, nego ima namen izboljšati DELO za DOBRO stvar. Kritik pa, ki nagaja iz hudob-•nosti, iz sovraštva do neljubih oseb, ali vsled svojih osebnih raz-Jprtij doma ali kjerkoli, splph ni kritik, nego človek, ki podira kar jzgrade drugi in rusi ljudem vero v ideale, katere jim opljuje. Iskati napake na drugih je igrača. Težje je videti svoje in oni, kateri jih kažejo le na svojih bližnjih, jib imajo sami največ. Ce bi delavstvo — naše, ameriško ali katerikoli drugo, sku-Jšalo delati vzajemno in sporazumno, Če se bi delavci potruditi j razumeva ti drug drugega, bl bile delavsko gibanje ne samo enotno nego egromno in bi imelo za seboj že veliko več zmag kakor jih •ima danes. Stara resnica je, da je največji sovražnik delavstva delavec !sam. Spijoni ia skebi, rablji in priganjači, izdajalci in biriČi se Srekruttrajo iz delavskih vrst, NE IZ KAPITALISTIČNIH. Tem Slabostim so podvrženi, ker ao nevedni, ker jim jo suženjski •sistem umoril značaj, ker jim je PREPRIČANJE nekaj neznatnega, ker ne vedo, kaj je SAMOZAVEST Razumni delavci — zavedni delavci — nimajo sovražnika )samo v kapitalističnem razredu, NBGO TUDI V SVOJEM kapitalisti ne bi mogli zmagali ne v stavki, ae v volilnih bojih, fiiti nikjer drugje BREZ POMOČI DELAVCEV. Zdaj. v tej krizi, ki pretresa svet, je naloga zavednih delavcev toliko VEČJA. Zato> je neodpustljivo, da bi si svoje moči in energije tratili z med teboj kakrinih ni, k brezplodnimi prerekanji in osebnimi boji. Armada, ki ni enotna, armada, ki Mi di vi^liairana, armada, ki ae kaj hoie, NIKDAR NE ZMAGA. milijonov šv frankov Nasproti Uvmn ki tvori „ tem iaiU 61 u brj|ti ^ kjsr ^ riili istemu času lan. bil uvoz sa ^ > a93ft _ 7„ ™ai s satjrses ».ME^^^S&S Zed države bi jim v odgovori razen z Nemčijo, ni napredovala povedale vojno in isto bi storile "UMJU,:UV " JC ~ mnogo, pač pa narašča blagovni druge državV jonov sv. frankov manjši kakor nrn * ♦ ~ Jlh^A** i%t \ , , , oni v pft • promet z vzhodno F.vropo (v Ce bi domačini na Filipinskih v istem času. Po vojni je: 1947 _ 316 ^^ šv fr.jotokih ^ .belim. 1948 — 378 mili j. šv. fr). Svi- no m, da naj se poberejo v teku carski uradni krogi računajo, da n€kaj ur "od kjer so prišli", bi bodo v bodoče še povečali svoj izvoe proti Vzhodu. milijonov šv. fr. je za 900 milijone lani imela Švica le leta 1945 aktivno trgovinsko bilanco za 308,1 milijonov švicarskih frankov. Vendar je Švicarski izvoz po vojni neprestano naraščal: od 618,4 milijonov šv. fr. v letu 1938 na 1150,9 milijonov šv. fr.; v letu 194« na 1592,6 milijonov šv. fr. v letu 1947 in 1637,9 milijonov šv. fr. Švicarski izvoa tvorijo skoraj | Korporacije in bogati posa-v celoti izdelki: od letošnjih mezniki prispevajo v vsaki vo-1637 9 miltf. šv. fr. odpade na liln* kampanji republikancem in nje 1513,4 milij. šv. fr.! Kaj iz- demokratom visoko vsote v kam-važa švicarska industrija? Izvoz- panjske fonde. Marsikateri milino blago delimo v proizvode tek- jonar in mnogotere korporacije stilne industrije, klobučarske, prispevajo obema strankama. S čevljarske, kovinske industrije, pomočjo ogromnih vsot. ki jih kemične in farmacevtske ter in- trošijo v agitaciji za svoje kan-dustrije živil. Med tekstilijami didate, imajo Kontrolo v kon-so na prvem mestu (v letošnji gt*gU, legislating in občinah, prvi polovici) izdelki ia svile in| v povračilo dobivajo kompamje se izkrcale ameriške čete in bi proglasile p reki sod. Po zakonih imajo pod zvezdnato zastavo enake pravice vsi, ki so državljani ameriške Unije. Dogodki dan za dnem dokazujejo, da je Cemu prispevajo bogataši v kamoaniske fonde? •br*tD0 Rumpanpue runae r | ^ VSe dale pete casn.kTki so bili J?*? novice svojim vernikom dostikrat združeni z novicami v podobah, česar se je posluževal i ter jim jih razlagal po svoje. Poštar je bil tako rekoč glav- narod zlasti tedaj, ko je pripo-i ~ 'sko^af.lroke so ^ vedoval o čudežih oovodniih zunanJ" obvestila m poro- 30 r dr^0*' t "S p svet nima ljudske slikanice, ki ... , , bi se moela tudi od daleč meriti Ce*>riv 81 čl°vek «*<>ro ne mo-di se mogla tuai