PolitiČni ogled. Adresna ko m i sija goapodske zbornice je imela 8. t. m. svojo prvo sejo. Schuierling, Lichtenfels in G. Auersperg so strašoo budo divjali proti ministerstvu, posebno zato, da ua Ceskem pre vlada anarbija. C. Auersperg je posebno grajal vlado, da še ,ni odstarila českega deželnega nadmaršala, ki je sicer voljeo r državui zbor, ali vendar nočepriti. Ministerstvo so zagovarjali Potocki, Taafte, Stremayer in Tschabuschnigg. Trdi se, da so miniatri vsa očitanja prav dobro odbili. Gospodske zbornice adresni odbor je oznanil svojo adreso do cesarja, v kteri se ne nahaja nič posebnega novega. Na eni sc v nji nahaja starih ustavovernib tožeb proti vezdajnemu ministerstvn, kake so se že daloej brale v duoajskib listib. Nobena pot ni zaznamovaoa, po kteri bi se država mogla rešiti iz nevarnosti, ktere ustavoverneži povsod vidijo. Ceotralistična stranka si v tej adresi obeta, da mora ta adresa pokopati ministerstvo že zato , da bode pod Dovini mini8ter8tvom mogoče voliti v delegacije, kajti čakati z volitvarai v delegacije, bi bila graje vredna labfcomiselnost. nMoramo bitro naprej, da nas ne najde nepripravljenib nevibta, ki jasno stoji na obnebju" — vzbodno vprašaoje — pravi nN. fr. Presse". DržavDi zbor je imel sejo 9. t. m., in k tej seji je že tndi prišlo nekoliko neposrednje voljenib in nstavovernib českib poslancev ter je storilo navadno obljubo. Voditelj kapčijskega ministerstva je predložil postavne načrte, med ktere spadajo tudi ti, da se naj napravi železnica iz Lvova do gališko-ogerske meje, in železnica med Beljakom in Trebiž-oai, dalje je tudi predložil neko kupčijsko in brodarsko pogodbo s Španijo. Volil se je odbor, ki ima pregledati volitve v Ceski. Potrdil se je tndi nasvet Paskontinijev, naj se odgovori na preatolai govor z adrcso. V seji 10. t. m. je mioisterski predsednik predložil postavo, po kteri bi se stneli davki naprej pobirati in po letošoji finančni postavi denarji trošiti za dobo od 1. januarja do konca marca 1. 1871, na dalje nazoanja, da so delagicije sklicane v Pešt na 21. novernbra t. I., in da oaj zbornica predsedništvu preskrbi, kar je v ta namen potrebno. Minister uka, g. Streraayer je predložil tri postave o učiteljskib zadevab. 5 nemško-beruskih poslancev je spet prišlo v državni zbor in atorilo navadno obljubo. Volil se je tudi adreani odbor. Voljeno je 12 nstavovernežev in trije Poljaki. Paskontini je nasvetoval, da bi soieli vsi poslanci se vdeležiti debate adresoega odbora. Predlog je padel, Stremayer je glasoval proti njemu. Petrino pa za njega. Ministerska kriza ješe ziu.rom na doevnem redu, in pravi sc, da bode novo ministerstvo imenovano prej ko se bode začela adreana debata v državnem zboru. Na Dunaju se je že razglasila ta-le ministerska lista: Potocki, predsedoik; Rechbauer, notranje; Hopfeo, finance; Unger, pravosodja ; Giskra, deželue brambe; Rokitanski, uka; Mayerbofer, knpčijstva; Groholski, kmetijstva ; Sapieba, rainister za Galicijo. Na českem so neposredne volitve v državni zbor končane. V velikem posestvu se vendar po volitvi ni tnoglo priti do cilja, in eo se zato morali poslanci izžrebati , ker nobeden ni dobil potrebne absolutne večine , in ker vladni komisar ni dovolil ožejše volitve. Na to nepostavno zahtevanje so neki konservativoi odšli. Pri izžrebaoju je bilo voljeno 8 konservativcev in 7 ustavovernežev, zadnji so šli v državni zbor. 8e pred volitvijo so konaervativci c. k. nameatniku izrofcili protest proti veljavnoati peposrednih volitev, kteri ao se le sanio zato udeiežili, da bi se samorlastnosti česki ne godila kririca. Tekoče leto so tedaj čehi morali 4krat voliti, in ven- dar se zato niso ustavne zmešnjave v Avstriji niso celo nič popravile. Volitve so zadost jasno kazale, da decemberska ustava dozdaj v Česki še ni našla tleb, temuč 8 zadnjo volitvo se je vezdajnemu ministerstvu res podpisal popotni list. — B e u s t je poslal v Berolin neko pomirajočo noto zaBtrau irancoske vojske, to vtikanje Beusta v ptuje zadeve, se je v Berolinu in Versailles-u slabo spiejelo, in Beustu se je jezno odgovorilo, da se on nima nič utikati v te zadeve, ker je avstrijska vlada taki iz početka boja se tudi začela na boj pripravljati in poprek se naj briga za svojo hišo. — Med Prusko in Avstrijo še tedaj prijatelstvo ni utrdjeno. Severno-nemški dr/.avni zbor se bode sošel v Berolinu pa ne v Versailles-u, kakor je bilo rečeno. Zastran zedinjenja NemSke seše ztnirom ne mprejo pogoditi. Bavarska še naiureč zmirom nasprotuje in tirja, naj se sedajna severno-nemška ustava spremeni v drž-ivno ustavo za vso Nemčijo. Bismark vendar noče popustiti svojib pruskib ustav. Berolinski časniki zato ostro pišejo proti Bavarski, in jej žngajo 8 silo, ako se nebi podala z lepega- Če Bavarci tedaj ne bodo popustili, jih bodo Prusi silili, to bode tedaj lepa hvala za vezdajno postrežbo. Bavarski uiioistri se pričakujejo iz Versailles a nazaj. Francoska vladaje poslala tujim vlastina okrožno pismo v ktcriui razlaga, da je Prusija s tim, da je zavrgla začasno pomirje, spet dokazala, da hoče vojsko edino in samo iz osebnih razlogov nadaljevati, in da jej ni mar niti za koristi svojih podložnikov, še uiaDJ pa za koristi onib drugib Netncev, ktere je 8 seboj potegnola v vojsko. VLondonu je zadnja ruska okrožnica zastran parižke pogodbe napravila strašeu brup, in pravi se, da je angleška vlada poslala taki energično uoto v Petrograd, v kteri je izrekla, da nikakor ue bode zapustila Turka, temuč, če bo potreba, ga bode tudi z orožjem podpirala. Zadoji telegrami iz Londona kažejo vendar, da si jeAngleška to stvar vendar nekoliko bolj preiuislila, in da se zdaj že govori o nekem kongresu, pri kterera bi se ta stvar naj poravnala. Ruska je zdaj sklicala sve svoje odpuščeae vojake k armadi, ktero zbira blizo mesta Skulan v Besarabiji. Že više i naesece so se delale v Ruski vse mogoče priprave za vojsko in fabrike za orožje, iu aiunicijo so delale noč in dan, tudi topovi 80 se marljivo zlivali. Italijanski kralj boče 1. decerabra priti v Rim. Hrvaški zbor se ni raogel odpreti, ker ni prišlo zadosti poslaucev.