Majda Klemenčič LOUIS ADAMIČ IN AMERIŠKA KNJIŽEVNOST Louis Adamič je bd v trideseljh lelih znan, ugleden, predvsem p.i u^pešen amoriškr pisalelj in publi-cist Njegovo delo so spremljali in ocenjevali vodtlni ameriški kritiki tistega tasa (tarey Mc VVilliams, WallerWinchell, Henry S. Canby, VVilliam Soikin, HarTy Hansenl, pa ludi znani pisalelji. kot so Uplon Sinclair, Sinclair Lewi5, Scolt Filzgerald, lack Conroy in Benjamin Stolberg. Ne samo v Anieriki. ludi drugod po svetu je bil bran, o čemcr pričajo prevodi njegovih del v nemičino, svedštino, (inščino, čeJ-čino, sloven«ino, srbohrvaščino in esperanlo. Proti koncu Stiridesetih lel pa ni bil več niti aklualen nili priljublien, za literarno zgcx)ovino pa nepomcmben. Tako ga je ameriSka lilerama zgodovina pozabila, oziroma mu posve^a bore malo pozornosti. Tu nas ne zanima, kaj je bilo bistvo Adamiievega uspeha, temveč na kakšno lilerarno (radici)o, pred-vsem ameriSko, so navezana njegova deU. kakSno meslo zavzema\a v ameriiki literaluri tride5elih le( in katen literami smeri pripadajo. Na lo vpraSanje je izredno ležko odgovorili, saj nili polovico njegovih del (mislim le na knjižne izdaie) ne moremo imeli za literaturo v slrogem pomenu besede. Tudi študij, kč bi se posvetile tem vpra5anjem, ni. Če se jih žedotaknejo, potem omenjajo\e, kaletei/lorje |e Ada-mič bral in so zalo najbrž nanj tudi vplivali. Tako sla najvetkrat ompnjena Uplon Sinclair in Theodore Dreisei kot glavna Adamičeva vzora. Vendar ob n|ima sloji 5e cela vrsla ameii^kih pisateljev, ki jih je Adamit poznal in se ob njth učil. V novi domovini je Adarnič kmalu obtuUI pomanjkanie izobrazbe, zato jo je hotel nadomestiti (alt pridobili) s celodnevnimi ždenji po knjižnicah. Sprva je bral lilerarno plažo in manj pomembna lilerarna dela, ki so mu služila bolj zato, da bi se nauCil angleSkega jezika. Polem |e zatel izbirati. Večkial je povedal in zapisal, da je nanj kol na šeslnajstlelnega defka (? Adamif je večkral preliraval) naredila velik vtis Sinclairjeva Džungla, ki jo je prebtal po naključju. Roman, ki je ptežet z globokimi simpati-jami do delavstva in s slraslno vero v socializem, mu je postaja! nekakina knjiga vodnica po svelu ame-riike literalure. Pa ne samo po sodobni, kaiere avlorji so bili večkfat tudi njegovi ptijatelii ali dobri znan-ci. Adamič je vsaj deloma poznal ameriiko književno^t 19. stoletja. Tako ga je pritegnil Hemun Melville z romanom Moby Dick iz lela 1851. To je simbolistični roman, vendar ga kol lakega Adamič ni razu-mel, ket ga dtugače ne bi zanimal. Lov na kite, nevamost, nape(Q5l in bo| so prikazani i nalanfnostjo in loinosljo podatka; skralka, pntegnil ga je feali Sinclair skuia) vplivati na Adamiča, da bi pisal pravo književnost, ne pa le angažirano polfileraluro. Bil je skeptičen do socialistif ne lilerature (feprav jo je ludi sam delno pisal) in ni « mu zdelo vaino samo to, da je neka stvar pomembna, temveč prataem to, da ima doloiena' zvrst književnosti tudi svojo publiko: roman drugačno in 5ir5o kot knjiga o mednarodnih problemih. Po Sinclairjevem mnenju je potrebno, da se vsakdo odlofi za to, ali hoče bi(i politik ali piutelj. Srednje poti ni. Tudi Adamiču je svetoval, naj siori tako, vendar se mu ta ni puslil kaj doslr usmerjati. Med njima ni šlo za ideološko razliko, temve^ za drugačno pojmovanje umetnikovih nalog in umelniškega ustvar-janja nasploh. Adamič je z teti vse bolj postajal politik in se vse manj navduševal za Sinclairja, pa tudi za druge literarne vzore. Odločil se je postati in oslali sam svoj človek. »Theodore Dretser je neke vrste kriterij, po katerem jaz sedaj - prvif merim veličino«, je zapisal Ada-mič leta 1927 v članku za Haldeman-lulius Quarterly. Po Džungli mu je v roke priSel Dreiser in po vrsti je prpbra! njegove najuspešnejše romane: Jennte Gerhart, Genija, Sestro Carrie, Finančnika, Tilana in Ameriško Iragedijo. Vendar še Adamičeva opomba, da se mu zdijo romani težki in nepregledni in da Oreiserja ne bo nihče nikoli razumel, nam da vedeti, da ga je bral površno in ga ni razumel on sam. Adamič ni bil sposoben doumeti ameri5kega realizma in naturalizma. Navduševal se je le za socialno in lendenčno književnost. Dreiserja je občudoval kot socialnega pisatelja nižjih slojev, ve(jih kvalitd pa v njegovem delu ni ne iskal ne naSel. V dvajsetih letih je tradicijo novega realizma nadaljeval Dreiserjpv mlajSi sodobnrk Sinclair Lewis (1885-1951). Kol prvi Amenčan je lela 1930 prejel Nobelovo nagrado. Kriliki ga imajo za slabega ali vsaj manj pomembnega pisaielja, ki v liieraturo ni prinesel nič novega in revofucionarnega. Pisal |e dokumentarno-realistične in satiritne romane o različnih oblikah ameriške dru?be, njenih samopfeva-rah in degeneraciji. Pri svoji kriliki družbe oslaja največkral na poviSini problemov, ki so sicer zanimivi, a ostajajo brez zadovoljivih odgovorov. Za jezik uporablja novinarski žargon brez vsakrinega umelni-Skega napora. Pisania so je naučil kol novinar, zaslovcl pa je z romanom Main Slreel, 1920 (Glavna uli-ca). Mogoče mu \e 5e naibolj uspel roman Babbilt, 1922. kjer je glavni junak prava podoba amenSkega optimizma in materializma malomeščanske samozadovoljnosti tn omejenosti. Adamič jc poznal vsa| glavna Lewisova dela. V Moji Ameriki piše, da sla Glavna ulica in Babbiti neprecenljive vrednosli za kriliten pogled na ZDA. Omenja le Arrowsmilh, Ann Vikers, Work o( Arl (Umetniško delo) in II Can'l Happen Herc (To se lu ne more zgodili), češ da jih pozna in jih |e, razen Work oi Art, vse prebral. Kak5no mnenje je irnel Adamič o Lewiiovih delih, je težko reči. Res je, da jih je največkrat presojal ko! ideolog, ne pa z umetniSkimi kriteriji. Smalral ga (e z,i pomembnega uslvarjalca, vendar se je na podrofju angažiranega pisanja imel za močnejSega od njega. Na lem meslu je treba omenilt Henrvja Lousia Menckena, ča^ mkaTJa. krittka in esejisla, ki je \e\a 1924 skupaj z Georgom |. Nalhanum usianovil lcterarno revijo The American Mercury in jo urejal do 1933. Okrog nje so se zbirali mlajšt lilerati, tudi Sinciair Lewis in Adamit tpt njegovi prijaletji (Dan Hen-sey, Benjamin Stolberg in drugi). Adamič priznava, da mu je bil Mencken od leta 192fa do nekako leia 19 30 glavni vzomik. Obf udoval je njegov cinizem tet ktitiko in satira ameriSkega diuzbenega življenja, razkrinkavanje laži in hinav5čine. V pismu Uptonu Sinclaitju 30. julija 1926 Adamif pi4e: iMotno obtudujem Menckena zacadi n\e-govih bojevitih laslnosti, po^tenosti tn prebrisanosti, njegovi predsodki in napake mi nekako ugajajo...* V drugih pismih ga imenuje tudi zbadaf in razkrinkovalec. Adamič v je zelo pnzadeval, da bi prišel v n|egov krog in bi lahko obiavljal v njegovi reviji. To mu je lela 1928 ludi uspelo. Brez dvoma |e bil Menckenov vpUv za dobršen del Adamtčevega ustvarjanja odločilnega pomena. Pri niem se je učil kaj in kako pisali, da si zanimiv, izzivalen in hkrati aklualen. AmeriSko književnost dvajseiih lei predstavljajo pisci t. i. izgubljene generacije Uosi generation), v katero spada skupina ameri^kih pisateliev in pesnikov, ki so bili po prvi svetovni vojni za kraj^i a!i dalj^i čas naseljeni v Evropi, največ v Parizu, in kt so pretrgali z realistično in naturalislično tradicijo in biti naklonjenr moderrmtičnim in avanigardnim smerem. Eden prvih je b'l Shervvood Anderson 11876-1941), ki je v svojiti delih sicec piikazoval vsakdanje življenje malih Ijudi, posameznika, ki je osamljen, nesrečen in od vseh zapuSčen, vendar se je oprl na simbolizem tn novo pripovedno lehniko novega mmana. Med najpomembneHe avtorje iz izgubljenc geneiaeije spadajo Emest Hetmngway, )ohn Dos Pa»so5, VVilliam Faulknef, John Steinbcck, ob njih pa vsaj 5e Francis Scott Fitzgerald, Thoma* Wol(e in Et*n Caldwell. Adamtč jih (e poznal, vendjr ne kol avtorje nove smeri. V njihovih delih je iskal socialno in soci-ološko lematiko. O dveh delih Sherwooda Andersona je celo napisal »krttična« članka: o Perhaps Women (Morda zenske) in o Puzzled America (Zmedena Amerika). Vendar ju je ocenil negativno, ker ne nakažeta pol za re5itev problematike, ki ju obravnavata. Avtofji izgubljene generacije se mu niso zdeli pomembnj za razvoj ameriške liierature, ki je 5el po njegovem v socialno revolucionarno smer. Ponoven vzpon socialnega romana v tridesetih letih, čemur je bila kriva doba krize, bede, nezapo-slenosti, nezadovoljstva in nemirov, je prinesef v ameriško književnosl polittčno angažiran levo usmer-jen proletanki roman. Poleg lacka Conroya. Roberta Cantwella in lamesa Farrela sta glavna predstav-nika socialnega romana |ohn Dos Passos in |ohn Steinbeck, ki ju pa priStevaio tudi k izgubljeni gene-raciji. Tu nas zanimata predvsem slednja. Dos Passos (1896-1970) je sprva pisal roman« s protivojno lendenco, nato pa se je obrnil k /godo-vinski in aktualni družbeni tematiki. Pisal (e obsežne romane množic, ki V) bili kritika ameri§kega kapi-lalizma. Uvajal je nove pripovedne tehnike: »oko kamere«, s katerim opisuie vsakdanje podrobnosli, »filmski tednik. (newsreeli, v kalerem združi cxjlomke Ijudske pesmi, citate. čaw)pisne naslove, zivlje-njepise (biographies) pomembnih in ilavnih osebnosti te dobe. NajboljSi njegovi romani so Manhattan Transfer, 1925 in tribgija U5A, 1930-1936. John Sleinbeck (1902- 1968) jepisal realističnf romane, večinoma o življeniu malih Ijudi in osocial- nih nasproliih na amefi^kem podeželju. V svojih delih Tortilla Flat, 1935 (Polenlarcka pofkra), Of Mice and Men, 1937 (Ljudje in m!4i), The Grap« o( Wralh, 1939 (Sadovi jeze) prikazuje nepravitnost eko-nomskega in polititnega tislana tridesetih la. Adamtf ic časovno pripadal tudi temu obdobju, obdobju soctalnega romana trideselth Irt. Teme, ki sta jih obravnavala Dm Passos in Steinb«k, so bile tudi Adamifeve leme. Dos Passosovo ne^pomo kri-" tftnost. naperjeno prati kap«la(K4ični družbem ureditvt, večkial umenja in ptavi. da |e eden redkih piia-feljev, ki gredo v svoji kritiki do dna. Toda, ko je Adamič prebiral njuna dela, ie njegova lilerama dejav-nosl že slopala v ozadje. Adamif pa |e poslajal vse bolj polilik in ideolog. Naibrž n|una dela zanj niso bila dovolf >angažirana«, da bi jih z zanimaniem prebral in visoko cenil. Takrat si je že izoblikoval leorijo, da morajo ameriški pisalelji poslali vzgojilclii delavskih množic; bil je prepričan, da je dobra le tisla književnosl, iz katerp se braiec lahko kaj nauči, ki ga sili k razmiiljanju ati celo k dejan|em, k spre-minjanju sveta. Zaključki, ki sledijo temu pregiedu, bi btli nekako takile: Adamit je sicer poznal amertfko knjižey-nosl, tako slarejšo kot sodobno, vendat jo je botj prebiral kot resnično bral. Svojo pozomosl je usmefil na pisce socialne literature, ptsanja pa se je u^il predvsem pri realistih in naturalistih. Da se je obrnil k delavski problematiki, «) najbrž prtpomogli tudi prevodi Cankarjevih del. Na začetku literarne po(i se ie sicer še navduševal nad Uptonom Sinclairjem in Theodorjem Oreisefjem, ki sta nanj brez dvonia vpli-vala s socialno in sociološko tematiko tef z dokumentamo-reali5tičnim slogom pisanja, pozneje pa 5e je z vso vneino okenil H. L. Menckena in dokumenlarno-informativncga aktualnega ptsania. To doka-zuje tudt Adamičev pisaleljski razvoj: od zgodn)ega pisatelja - fabultsta, ki pa se (e že preizku^al ludi kol publicisl in literami kritik v letih 1922 do 1931, se je razvil v pisalelja - esejista, tudi zgodovinarja in poiopisca. Na vprašanic, kateri literarni smeri pripadajo in kak^no mesto zavzemajo Adamičeva dela v ameri^ki litefalurj tridesetih let, lahko odgovofimo le delno. Omejiti sc moramo namreč le na Adamičevo zgod-n|e obdobje (er na Dinamii in Smeh v džungli, ki sla še najbolj čisli liletarni deli. Tako s politično anga-žiramm pisanjem o socialnih in družbenih problefnih sodobne amerike (Dinamil) vsekakor sodi nied pisce socialno-realisličnega romana tridraelih let. Tudi z ronuneskno ali novelislično zaokroženimi por-treti Iragičnih ali komičnih oseb, ki iščejo v Doju za obstanek svoj prostor v džungtski Ameriki (Smeh v džungli), si je Adamič zaslužil oznako socialni maliaični pisdleli Oejstvo, da se je v poznejiih delth posvetil izseljeniški probtematiki in rrfevanju kulturnih in social-nih problemov etičnih manjiin, pa ga poslavl|ajo v disto posebno kalegofijo Tudi knjige, ki obravna-vajo lugoslavijo, Vrnilev v rodni kraj, Moja rojstna dežda, Orei in kor^nine in delno Moja Amerika, so v ameriiki knjiievnosti nekaj posebnega Tislo, kar ga zanes lofi od socialnega romana, |c mofda prav obrat k sfari domovini - da bi lahko v novi luči videl svojo Ameriko. Botis Patemu v Sludiji Nailajanje Adamičevega sesuva vrednol ob Ameriki in lugoslaviji ugotavlja, da lelo 1932/33 pomeni močno, morda ceio usodno zarezo v Adamičevem ?ivljen|u; pomeni nekakien kontrapunkt v njegovem mišljenju in delu. Ob obisku v jugoslaviji ga je vznefnirilo nekaj lem, ki jih je že v Ameriki obravnaval kol publicist in časnikar, toda le so se mu zazdele tako pomembne, da se je z njimi ukvarjal vse do smrti: kultura y naj-iiiiem sinislu, delo koi (emelina vrednota, svoboda ko( čiovHka in družbena zadeva ter revotucija kot neizbežna nujnosl. Začel pa w jc tudi zavedati svoiega odnosa do nacionalnega. V ameriiki kulluri |e skuial videlt »odscv vseh tistih nacionalnjh lastnosti - ne samo slovenskih, marvei vseh prihajaiočih m v Ameriko se doseljuiočih narodov - ki so tvorile njegovo in amefi^ko kuhuro in umetnost«.' To odkri-vanje pa je vodilo AdamiLa k prepričanju, da mora biti pisatelj nujno tudi javni in politični delavec. V n(egovem ustvarjanju jc lo pomenilo /ares vetiko zarezo. Vse njegovo poznej^e deio so eseji, ana-lize, zbirke podalkov; «e z namenom sporočalr in osveSčati, slorili kar največ za pravitno uredilev sve-la. Lilerarno delo na| bi po niegovem bralcu dalo kar najbolj popolno inforniacijo o prcdmetu, ki ga obravnava. Svoje življenje in delo je tako povsem podredil prikazovanju resnice, ludi zgodovinske. Dtii ugotovitev, da so tisla Adamičeva dela, ki jih je sam najbolj cenil, zbirka časnikafskih vesti. Njegovo osebno jilvfenje se je preptetalo z njegovim javnim, tako o enem kot o drugem pa je poročal svojim bralcem, skupaj s piiedrnetom, ki ga |e lakral irenutno najbolj vznemirjal. 5 lomulno estelskimi probtemi se ob nastajanju svojih knjig ni ubadal, prav lako se ni ukvarjal s te-or&ičnimi vprašanji, ki zadevaio književnost. Zanimale so ga le konkretne stvari, za absiraktna razmi-iljanja ni imel potrpljenia AJi kakor pravi H. A. Chris)ian: >Glavna mof in znatilnosl Adamifevega osebnoporočevalskega sloga je bila v njegovt sposobnosti, da dobro prisluhne in nalo poustvari tako besede kof »osebnos(> dogodka.«2 Adamiievo delo predSavlja v ameriiki socialni liieraturi Iridesetih let specifičen primer. Dejstvo, da je bi! Adamif takorekof slaven pjsalelj ali vsaj zelo uspešen, postavl|a njegovo delo v posebno luč: žur-nalizefn kol lileratura. Adamif je bil nekakšen predhodnik tisJega, kar se je v ZDA okoli lela 1960 prt-čelo imenovati »The New Journalisem« in ki so ga zasJopali pisci kol Kurt Vofinegul ml., Nofman Mailer pn James Agee. Tudi s lega stal&a je Adamičevo delo pomembno za ameriško lileamo zgodovino. Zahteva pa seveda temeljitejk} (rofetično obdeJavo. 1 Bori* Patemu, Nastajanje Adami^evcga sestava vrednot ob Ameriki in lugoslaviji, Simpozij, 1981, slr. «-100. 1 H. A. Christian, IzbVana pisma Louisa Adamiča, slr. 11. UTERATURA Christian A. Henry, Izbrana pisma Louisa Adamiča, Cankarjeva založba, Ljubliana, 1981. Chrislian A. Heray, Louis Adamic A. Chccklisi, Kenl Siale Univwsity Press, Ohio, 1971 Petrič Jerneja, Svetovi Louisa Adamiča, Cankarjeva založba, Ljubljana 1981. Gottesmann Ronaid, Louis Adamtc and Upton StncUir: The record o( a (rteodshtp, Acta Neophiiogtca, 1968. Simpozii Louis Adamič, Unneru Edvarda Kaidelja, Ljubtiana, 1981. Povijest svjetske književnosti VI, Američka knjiievnost, Zagreb, 1976. Stanovnik Majda, Literami leksikon; Angloameri^ke smefi v 20. stoletju, Oržavna založba Slovenije, 1980. Ttie Lit«ary Hislory o( the Unitcd Stale, New York. 1962. Tvventielh Century Authorc, A Biographical Diclionary of Modeme Uterature, Slanlcy J. KuniLz, New Yofk, 1955. The Reader's Enciklopedia of American Li:eralure, (. Herzbefg, New Yofk, 1963. Tbe Oxf