Bazovica, ti predragi si nas dom roke slovenske zveste so te dale drag spomin na tebe nosil bom ponos kvarnerske lepe si ob Slavko Arbiter, »Bazovica« KAŽIPOT mesečnik slovenske skupnosti na Reki In v PGŽ ISSN1845-5034 Kažipot Mesečnik slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ Ureja uredniški odbor: Milan Grlica, Dušanka Gržeta, Marjana Mirkovič,Darko Mohar, Vitomir Vitaz Pod pinjol 43, 51000 Reka, Hrvaška tel.: 324 321, 215 406, faks: 334 977 o,y„ *-> Glavna urednica: Marjana Mirkovič, ■>. ^^ * marjana.mirkovic@ri.t-com.hr 01 ® Tel.: 091 593 6086 ' o . v o ft Priprava, prevodi in oprema besedil Marjana Mirkovič v okviru projekta Si-T Lektorica Darka Tepina Podgoršek Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica, bazovica@bazovica.hr Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka Svet slovenske narodne manjšine PGŽ, vijece-slo. pgz@ri.t-com.hr ISSN 1845-5034 Oblikovanje: Krispin Stock Tisk: Tiskara Sušak Prelom in tehnično urejanje: Krispin Stock Mesečnik finančno podpirajo: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Mesto Reka Primorsko-goranska županija Svet za narodne manjšine RH Naklada je 600 izvodov Na naslovnici: Jasmina Dlačic, Boljun. Karikatura: Bojan Grlica Slovenski dom KPD Bazovica tajništvo, knjižnica in klubski prostori torek in četrtek: 10.00-12.00, 18.00-20.00 MePZ - vaje, ponedeljek: 18.00-21.00 Dramska skupina, sreda, po dogovoru Folklorna skupina, sreda 19.00-21.00 Plesna skupina, torek in četrtek: po dogovoru Dop. pouk slovenščine, torek : 18.30 -21.30 Planinska skupina, torek: 20.00-22.00 Svet slovenske narodne manjšine Reke, sreda: 10.00-12.00 Svet slovenske narodne manjšine PGŽ, ;reda: 10.00-12.00 Mladinska skupina, druga in četrta sobota: 16.00 www. bazo vi c a. h r/m la di n ci Kažipot maj 2009, št. 49, letnik V □ El □ m obvestilo.........................................3 dogodki............................................3 napovednik....................................14 gorski kotar....................................18 iz drugih društev in svetov..................19 J nespregledano................................20 j J aktualno........................................22 študij v RS......................................23 zanimivosti....................................23 OKT : ^QM£Q_ Korr I Z) A z. NlUČE r/ NE DATt l^C^LAHKO OhLJUZIM OBVESTILO Poziv za ustanovitev otroškega/ mladinskega pevskega zbora Vse zainteresirane za otroški/mladinski pevski zbor vabimo k sodelovanju in obveščamo, da bo jeseni 2009, če bo za to dovolj zanimanja, ustanovljen slovenski otroški/mladinski pevski zbor, ki ga bo predvidoma vodila mag. Kristina Riman. Udeležba bo brezplačna. Prijave za slovenske igralne urice v vrtcu Svet slovenske narodne manjšine Primorsko-goranske županije zbira prijave za igralne urice v slovenščini kot prvi korak za organizacijo vrtca, ki ga omogoča zakonodaja. Če bo dovolj prijavljenih, bodo urice predvidoma potekale v enem od reških vrtcev. Informacije na telefonski številki 324 321 (sreda 10.00-12.00) in gsm: 091 593 6086. Marjana Mirković DOGODKI APRIL 4. april Slovenski dom KPD Bazovica Marjan Tomšič, Juzič in Juda, komedija KD Šavrini in Anka Šavrinka Režija Marija Knez Gledališka skupina KD Šavrini in Anka Šavrinka je s svojimi komedijami v ljudskem narečju že večkrat gostovala na Hrvaškem - do zdaj so nastopali v Pulju, Buzetu (Subotina na starinski), Dubrovniku in Splitu, nedavno pa tudi na Reki. Kot je v krajšem pogovoru pred nastopom povedala predsednica skupine, igralka in režiserka Marija Knez, sicer Belokranjka in po poklicu učiteljica, ima skupina sedež v Gračišču, člani pa so doma z različnih koncev. V glavnem so upokojenci, ime Šavrinke pa so si izbrali v spomin na ženske z njihovega območja. Dejavnost Šavrink je opisoval Alojz Kocjančič, ki pravi, da so predvsem v obdobju med obema vojna- ma hodile »dol, v Istro, po jajca«, kupovale in zamenjevale pa so tudi drugo blago (oblačila, »boljše« rute, spodnje perilo, milo ...). Po vojni je ta dejavnost potekala na skrivaj, saj ni bila dovoljena, švercarjem pa so rekli kontra-bantarji. Na to temo je pisatelj Marjan Tomšič, ki je bil prav tako na obisku na Reki, tudi režiral predstavo Kontrabant, sedem skečev na temo prekupčevanja. Po besedah Marije Knez pa so Šavrinke s svojim delom pokonci držale kar pet vogalov v hiši, in to dva v Trstu in tri doma. Danes si kar težko predstavljamo, kako so vse te razdalje prepešačile, noseč jajca v plenjerjih (košarah) na glavi. Foto: Jasmina Dlačic Skupina Anka Šavrinka je začela nastopati po uspešnih in odmevnih udeležbah na pustova-njih. Igrici o zamenjavi jajc avtorice Rožane Koštjan je sledila Ženitev, skupina pa je kmalu prerasla v društvo, in to na pobudo in zahvaljujoč pokojnemu Marčelu Babiču. Danes imajo za seboj že vrsto uspešnih nastopov s predstavami. Na Reki so uprizorili komedijo Južić in Juća. »Iznajdljivost vaškega človeka, nerodna ljubezen, dogodki po vojni s prepletanjem starih verovanj - vse to je Marjan Tomšič spredel v to komedijo,« piše v gledališkem listu. Navdušili so tudi obiskovalce v polni dvorani Slovenskega doma na Reki, jih spodbudili k zavzetemu in živahnemu komentiranju med samo predstavo mestnega jedra. Gre za osrednji kompleks vojnega poveljstva, katerega nastanek sega v drugo polovico tretjega stoletja, zrušen pa je bil stoletje in pol pozneje. Arheološko raziskovanje je potekalo od junija do avgusta leta 2007 na Trgu Jurja Klovića v reškem Starem $radu. Recenzent izredno lepo in pregledno oblikovane obsežne knjige, ki je izšla v hrvaškem in angleškem jeziku, je dr. Mitja Guštin, predstojnik Inštituta za dediščino Sredozemlja znanstvenoraziskovalnega središča Univerze na Primorskem v Kopru. Ob tej priložnosti je v svoji pohvali med drugim poudaril, da je Reka lahko ponosna na vrsto lepih tiskanih publikacij o svoji preteklosti in na to knjigo, v kateri je mlada avtorska ekipa vrhunsko opravila zahtevno strokovno in znanstveno delo. Reški župan Vojko Obersnel pa je med drugim povedal, da je publikacija druga od predvidenih petih izdaj, s katerimi želijo mestne oblasti privlačno in razumljivo predstaviti del reške kulturne dediščine. V njej ima pomembno mesto tudi obnova mavzoleja znanega podjetnika slovenskega rodu Josipa Gorupa na reškem pokopališču Kozala, ki bo, kot so napovedali, predstavljena v četrti knjigi te zbirke. Marjana Mirković ter si zaslužili dolgotrajno ploskanje. Predsednik Slovenskega doma KPD Bazovica Vitomir Vitaz pa je v zahvali za uspešen nastop izrazil še upanje, da »se bomo znova kmalu srečali«. Foto: Jasmina Dlačic Predstavo je posebej pohvalil tudi naš znani reški gledališčnik Alojz Usenik, zlasti »odlično igro obeh najstarejših igralk in vlogo moškega na harmoniki«. Marjana Mirković 6. april Mali salon, Reka »Tarsatički principij« V Mali galeriji na Reki so v sodelovanju s Hrvaškim restavratorskim zavodom iz Zagreba predstavili knjigo in odprli zanimivo razstavo dragocenih najdb arheološkega raziskovanja poznoantičnega vojnega poveljstva vTarsatiki, starorimski naselbini na ozemlju današnjega CLl Na razstavi so bili na ogled različni predmeti, od koščkov keramike in stekla do kovancev in resta vri ranega posodja. Foto: Marjana Mirković Foto: Jasmina Dlačic 8. april Filodrammatica, Reka Žena, razstava fotografij 9. april Slovenski dom KPD Bazovica Minister dr. Boštjan Žekš na Reki Po udeležbi na proslavi v počastitev kulturnega praznika v Splitu 20. februarja je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš aprila obiskal tudi Reko. Spremljala sta ga državni sekretar dr. Boris Jesih in vodja Sektorja za spremljanje položaja Slovencev zunaj RS in za statusne zadeve na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak, srečanja pa se je udeležil tudi prvi sekretar na veleposlaništvu RS v RH Primož Koštrica. Visoki gostje so si najprej ogledali prostore pisarne Euroured Rijeka, d. o. o., ustanovljene lansko jesen v okviru krovne organizacije Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in namenjene spodbujanju in podpori slovenskih društev pri prijavah na razpise za čezmejne projekte in črpanje sredstev iz evropskih skladov, kar je minister pohvalno ocenil kot »pravo pot za spodbujanje čezmejnega sodelovanja«. Po pogovoru z mlajšim delom članstva reškega društva, vodjo pisarne Marijano Košuta, mlado raziskovalko Barbaro Riman in mag. Jasmi-no Dlačic, ki je tudi tokrat prijazno poskrbela za fotografije, je sledilo srečanje v Slovenskem Ta razstava reškega fotokluba Color je četrta klubska razstava in druga pod naslovom Žena. V razstavnem salonu Filodrammatice je fotografije na to temo postavilo na ogled triindvajset avtorjev s precej različnim pristopom, od aktov in portretov do iskanja odgovorov na številna življenjska vprašanja. Od članov KPD Bazovica, obenem tudi članov fotokluba Color, sta sodelovala Istog Žorž in Darko Mohar, ki je osvojil tudi bronasto plaketo za posamezno fotografijo. Kot gostje razstave so s po enim posnetkom zunaj konkurence na letošnji klubski razstavi sodelovali člani fotoskupine KPD Bazovica: Ilija Dadasovič, Jasmina Dlačic, Dionis Jurič, Marijana Košuta in Ira Petris. Takšno sodelovanje dokazuje, da se fotoskupina pod vodstvom Istoga Žorža čedalje bolj uveljavlja v reških fotografskih krogih. Darko Mohar Udeleženci in nagrajenci. Foto: Lidija Tuškan Mohar Primož Koštrica, Rudi Merljak, dr. Boris Jesih, dr. Boštjan Žekš in Vitomir Vitaz. Foto: Jasmina Dlačic domu KPD Bazovica. Dobrodošlico ministru in spremstvu je izrekel predsednik društva Vitomir Vitaz in ob tej priložnosti podal tudi precej izčrpno, zanimivo in slikovito predstavitev več kot šestdesetletne dejavnosti. Urednica Kažipota je omenila tudi delo obeh svetov, minister dr. Žekš pa je najprej izrazil zadovoljstvo nad prihodom in poudaril, da je naloga ministrstva tudi, da »manjša razdalje med Reko in Ljubljano«. Zanimal ga je celoten vpogled v položaj slovenske skupnosti, od splošnih podatkov, medijev in ohranjanja jezika do vprašanja državljanstva in študentov - pri čemer je rečeno, da se je zlasti v zadnjem letu močno povečalo število ugodno rešenih prošenj za sprejem v državljanstvo RS kot tudi tistih za pridobitev štipendije. Minister je spomnil tudi na nekdaj bratske odnose med Reko in Ljubljano, vezi, ki bi jih veljalo obnoviti. Zanimal ga je tudi odziv na revijo Moja Slovenija, za katero pa je Alojz Usenik izrazil obžalovanje, ker »ne piše o dejavnosti Bazovice«; po njegovem mnenju je bila prejšnja publikacija, Rodna $ruda oz. poznejša Slovenija, svet, vsebinsko bogatejši časopis. Na vprašanje urednice, ali je zaradi odpiranja slovenskih kulturno-informacijskih centrov v sosednjih državah mogoče pričakovati tudi kakšno novost v tej smeri na Hrvaškem, je odgovor načelno pritrdilen, a zaradi poslabšanih gospodarskih razmer takšne ustanove ni realno pričakovati. Beseda je tekla tudi o zastopstvu v parlamentu, in pri tem je dr. Boštjan Žekš menil, da bi s poslancem dr. Šemsom Tankovičem, ki v hrvaškem saboru (formalno) predstavlja tudi slovensko manjšino, le veljalo navezati stike. Pogovor se je seveda dotaknil tudi aktualnih slovensko-hrvaških odnosov, pri čemer je večina navzočih menila, da - tako v društvu kot nasploh -, ljudje na srečo živimo mimo politike in da ta (še) ni resneje načela dobrih odnosov v vsakdanjem življenju. Minister dr. Boštjan Žekš je po besedah udeležencev vse prijetno presenetil. V spomin na prvo srečanje v Slovenskem domu mu je Vito-mir Vitaz podaril monografijo Bazovica Barbare Riman in mag. Kristine Riman ter knjigo Flumi-nensia Slovenica dr. Irvina Lukežiča, od urednice Kažipota pa je v imenu Sveta slovenske narodne manjšine Primorsko-goranske županije prejel nedavno nagrajeni Rječnik govora ča-barskos kraja Slavka Malnarja, ki obsega dvanajst tisoč besed narečnega, domačega jezika z območja prelepe goranske doline Čabranke. Da bi opozorila, kako to narečje zveni čisto po slovensko, je urednica iz slovarja prebrala pesem Vrata znanega in nagrajevanega pesnika in pisatelja Zlatka Pochobradskega. To pa je spodbudilo navzočega, vselej neutrudnega in legendarnega reškega gledališčnika Alojza Use-nika, da je še sam, »sicer popolnoma nepripravljen«, kot je dejal v opravičilo, a vseeno zelo doživeto prebral pesem Zdomec Slavka Arbitra in bil zanjo nagrajen s toplim aplavzom. Srečanja z ministrom so se poleg že omenjenih udeležili še dolgoletni člani KPD Bazovica: častni predsednik društva in pevec ter član UO Drago Rizman, pevka, igralka, nekdanja plesal- ka in sedanja predsednica pevskega zbora Dragica Rizman, pevka, igralka, nekdanja plesalka in danes povezovalka na nastopih Boža Grlica, nekdanja baletna plesalka v reškem HNK in legendarna vodja folklorne in plesne skupine v društvu ter članica UO Sonja Kern Svoboda, igralka, pevka, nekdanja plesalka in članica UO društva Loredana Jurkovič, vsestranska članica dramske skupine in tajnica društva Zdenka Je-lovčan ter knjižničar, pevec, pesnik, prozaist in član UO Slavko Arbiter. Marjana Mirković 16. april Osrednja knjižnica Srečka Vilharja, Koper Čudeži zdravstva in vere Prof. Ante Škrobonja in Anja Petaros Kot nam je znova prijazno sporočil prof. dr. Ante Škrobonja z reške medicinske fakultete, se je v svojem široko zasnovanem sodelovanju z ustanovami v Sloveniji tokrat vključil tudi v prireditev Eliksir dolgega življenja, srečanja v knjižnici, namenjena zdravju in zdravstvu. Z vrsto zanimivih predavanj v organizaciji Osrednje knjižnice Srečka Vilharja v Kopru in s finančno podporo Mestne občine Koper ter Ministrstva za kulturo RS je potekala od 20. marca do 17. aprila. Prof. dr. Ante Škrobonja se je s sodelavko Anjo Petaros, obetavno mlado reško znanstvenico, s predniki iz Nabrežine pri Trstu, predstavil v okviru knjižnih dragocenosti o zdravju in zdravilstvu. Na Srečanjih v knjižnici Elixir, na Oddelku za italijanistiko, sta pozornost namenila Patoanatomskemu stanju nerazpadlih teles in relikvij v cerkvi Sv. Blaža vVodnjanu. Na prireditvi so med drugim govorili tudi o različnih razvojnih in organizacijskih vidikih zdraviliškega turizma v Opatiji. Prof. dr. Ante Škrobonja je svojo zdravniško kariero začel, kot piše Barba Štembergar Zupan (prispevek Poletna popestritev razstavišča Kliničnega centra, rubrika Novice, revija ISIS, julij 2007) pred 37 leti vVipavi, zato na srečanjih navzoče pogosto nagovori v slovenščini. V okvi- ru sodelovanja z ustanovami in organizacijami iz Slovenije pa dolga leta dejavno navezuje stike, predvsem v okviru reškega Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture. Marjana Mirkovič 17. april Slovenski dom, Zagreb Skupščina krovne organizacije Kot nam je sporočil predsednik Slovenskega doma KPD Bazovica Vitomir Vitaz, so na dnevnem redu srečanja, ki se ga je udeležila večina predsednikov vseh štirinajstih vključenih društev, obravnavali in sprejeli poročilo nadzornega odbora. Njegovo dosedanjo predsednico Marijano Košuta je zaradi nove dolžnosti v Uradu za Evropo na Reki zamenjala članica UO KPD Bazovica Jasmina Dlačic. Sledilo je poročilo o delu v letu 2008, ki so ga prav tako sprejeli brez posebne razprave. Govor je bil še o načrtih za prihodnje in med drugim je sklenjeno, da bo letošnje srečanje vseh društev oktobra v Varaždinu. Predlagano je, naj srečanje obogatita krajši delovni sestanek in pestrejši kulturni program. Pozornost so namenili tudi problematiki društev, v glavnem zaradi zapoznelih dotacij z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu - čakajo se pogodbe in s tem tudi denarna nakazila, dodatne težave povzroča zmanjšan priliv od RH. Marijana Košuta je navzoče seznanila z delom evropske pisarne na Reki, Euro ureda d.o.o., predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Sonc pa Dobra udeležba na seji. Foto: Jasmina Dlačic je prebral pismo Blanke Žibert, vdove nekdanjega prvega predsednika krovne organizacije Vinka Žiberta, glede zasluženega priznanja. Kot nam je povedala Blanka Žibert, je pismo vsebovalo prošnjo, da se med drugim »ovrednoti delo, ki ga je opravljal z velikim žarom in za katero pomembnejšega priznanja, kljub večkrat izrečenim pohvalam z najvišjih ravni, ni bil deležen«. Naj dodamo, da je bil - po neuradnih podatkih -, pok. Vinko Žibert zaradi svojih zaslug leta 2001 predlagan tudi za priznanje predsednika RS. Odgovora na ta predlog menda ni bilo. /Marjana Mirkovič 17. april Slovenski dom KPD Bazovica, Reka Slovenci v BiH skozi pričevanja, spomine in literarne podobe 1831-2007 Članica vodstva KPD Bazovica Barbara Riman je organizirala predstavitev knjige Slovenci v Bosni in Hercegovini skozi pričevanja, spomine in literarne podobe 1831-2007 dr. Vere Krži-šnik - Bukič. O večletnem nastajanju obsežnega dela je v pogovoru z njo spregovorila sama avtorica, sicer znanstvena svetnica na ljubljanskem Inštitutu za narodnostna vprašanja. Pojasnila je vzroke priseljevanja Slovencev v Bosno in Hercegovino, ki so najprej prišli kot vojaki ob av-stro-ogrski okupaciji, zatem pa so bili tja napoteni ali se preseljevali kot uradniki, zdravniki, sodniki, trgovci in drugo. Poznejši pogovor, ki je stekel z maloštevilnimi, a zato zelo pozornimi obiskovalci, pa je bil prav prisrčen in med njimi tudi na Reki in v Istri odkril potomce rojakov, omenjenih v knjigi. Knjiga je na vpogled in dostopna tudi v društvu. V Banjaluki pa je bila dan pred tem (16. aprila) predstavljena monografija Vere Adamič Papež Od prednikov do potomcev: Slovenci v Slatini in Banja Luki, 1923-2008. Zbrana so pričevanja slovenskih družin in predstavljena zgodovina priseljevanja Primorcev v Banjaluko in Slatino. Delo je sad petnajstletnega raziskovanja in zbiranja gradiva avtorice, ki tudi sama izhaja iz slovenske izseljenske družine, v Banjaluki pa je živela vse do leta 1993, ko se je preselila v Ljubljano. Člane tamkajšnjega slovenskega društva Triglav je nagovoril tudi prvi veleposlanik RS v Bosni in Hercegovini Drago Mirošič. Kot je napovedano, bo predstavitev knjige, ki jo je spremljala tudi razstava, potekala tudi v Sloveniji. Več: www.uszs.si Marjana Mirkovič Zdenka Jelovčan. dr. Vera Kržišnik Bukič in Barbara Riman. Foto: Marjana Mirkovič Med obiskovalci je bil tudi dolgoletni aktivni član društva Slavko Arbiter, ki nam je, navdušen nad izredno poučnim in zanimivim večerom, tudi dan pozneje, o svojih vtisih poslal naslednje pismo. Zanj se iskreno zahvaljujemo in ga objavljamo v celoti: Pogovarjali smo se 27. 4. 2009 Hvala in čestitke gospe dr. Veri Kržišnik - Bukič, znanstveni svetnici na Inštitutu za narodnostna vprašanja, za izredno zanimiv pogovor in predstavitev njene knjige Slovenci v Bosni in Hercegovini - skozi pričevanja, spomine in literarne podobe 1831 - 2007, ki sta bila 17. aprila 2009 v Slovenskem domu KPD Bazovica na Reki. Naslednji dan, 18. aprila 2009, pa je avtorica v istih prostorih vodila okroglo mizo na temo Lastna institucionalna opora kot pogoj za ohranjanje slovenstva na Hrvaškem. Na okrogli mizi na to temo so v pogovoru sodelovali še: - dr. Karmen Medica, znanstvena sodelavka in predavateljica na Fakulteti za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem, - Marjana Mirkovič, predsednica Sveta sloven ske narodne manjšine Primorsko- goranske županije Reka, - Klavdija Velimirovič, predsednica Slovenske ga kulturnega društva Istra iz Pulja, - Tomo Šajn, časnikar Primorskih novic iz Ilir ske Bistrice, - Vida Srdoč, sodni tolmač za slovenski jezik iz Reke, - Barbara Riman, raziskovalka na Inštitutu za narodnostna vprašanja z Reke, in Darko Šonc, predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem iz Zagreba. Razpravljavci so na okrogli mizi prinašali svoje poglede na težave in uspešne dosežke iz življenja kulturno-prosvetne dejavnosti v posameznih društvih slovenske skupnosti na Hrvaškem. Posebej je treba še enkrat čestitati in se zahvaliti gospe dr. Veri Kržišnik - Bukič za že omenjeno zanimivo in obsežno knjigo Slovenci v Bosni in Hercegovini. Ta knjiga je ena od kron njenega večletnega raziskovalnega dela, kjer s svojim vsestranskim poznavanjem druž-benozgodovinskih in sodobnih dogajanj z ogromno truda, vztrajnostjo in s sočutjem opisuje težka, včasih neljuba, vendar tudi prijazna in srečna doživetja, vtkana v življenjsko usodo naših rojakov s prebivalci prav tako izmučene Bosne in Hercegovine. Vsaka opisana življenjska zgodba v tej knjigi globoko gane vsakega bralca. Prepričan sem, da nas je mnogo, ki upamo, da bomo še deležni tako zanimivih in poučnih pogovorov. Slavko Arbiter 18. april Slovenski dom KPD Bazovica, Reka Lastna institucionalna opora kot pogoj ohranjanja slovenstva na Hrvaškem V organizaciji društva in koordinaciji Barbare Riman je potekala okrogla miza z naslovom Lastna institucionalna opora kot po$oj ohranjanja slovenstva na Hrvaškem. Moderatorka srečanja je bila dr. Vera Kržišnik - Bukič; uvodoma je med drugim poudarila pomen samoorgani-ziranosti slovenske skupnosti, ki ima prva društva v Pulju in na Reki že na začetku dvajsetega stoletja. Srečanje se je dotaknilo tudi drugih dejavnikov, pomembnih za ohranitev slovenstva, predvsem jezika in medijev. Spodbudno je bilo slišati novost iz obmejne Štrigove v Medžimurju, kjer so starši slovenskega rodu - kar je prvič doslej - izrabili zakonske možnosti v okviru manjšinskih pravic in dali pobudo za pouk slovenščine, ki v tamkajšnji osnovni šoli poteka kot zunajšolska dejavnost. Marjana Mirković Omizje sta spremljala tudi novinarja Primorskih novic Tomo Šajn in dopisnica Dela Dragica Jakšetič. Njen prispevek, objavljen v Delu 20. aprila 2009, objavljamo v celoti: Slovenija jih noče za partnerja Slovenci na Hrvaškem organizirani v 17 kulturnih društev - V politiko se ne vtikajo, s hrvaške strani ne občutijo pritiskov - Vse manj jih je pripravljenih povedati, da so Slovenci - Za slovenske medije nezanimivi Reka - Institucionalna opora ohranjanju slovenstva na Hrvaškem so slovenska kulturno-prosvetna društva. Teh je čedalje več, čeprav je Slovencev na Hrvaškem vse manj. Biti danes Slovenec na Hrvaškem namreč ni lahko. Takšno je bilo osnovno sporočilo okrogle mize na temo lastne institucionalne opore kot pogoja za ohranjanje slovenstva na Hrvaškem, ki so jo v slovenskem Kulturno-prosvetnem društvu Bazovica, delujočem na Reki že 60 let, pripravili v soboto. Po ocenah raziskovalke slovenskih manjšin in skupnosti v nekdanjih jugoslovanskih republikah dr. Vere Kržišnik - Bukič z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani je v slovenskih društvih organizirana približno petina vseh Slovencev, živečih na Hrvaškem, kar je primerljivo z drugimi narodnostmi. Po njenem je zanimivo, da je kljub upadanju števila Slovencev, če sklepamo po popisih prebivalstva, število društev zelo naraslo. Leta 1992 so delovala samo v Zagrebu, Karlovcu in na Reki, danes pa od 17 registriranih aktivno deluje 15 društev. »Nekoč ni bilo pomembno, od kod prihajaš, zdaj pa živimo v drugi državi, v tujini,« je razlog za večje samoorganiziranje Slovencev na Hrvaškem opisala Klavdija Velimirović, predsednica društva iz Pulja. Zaradi napetih odnosov med Slovenijo in Hrvaško je čedalje manj Slovencev, ki so pripravljeni na glas povedati, da so Slovenci. Kot je povedal predsednik Združenja slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc, se Slovenci na Hrvaškem ne želijo vtikati v politične zadeve, temveč je njihov namen delovati na kulturnem področju in s Hrvati živeti v sožitju. »Ne čutimo nikakršnih pritiskov s hrvaške strani,« je dodal, aktivistke slovenskih društev pa so prepričane, da v hrvaških lokalnih skupnostih njihovo delo cenijo in podpirajo. Razpravljavci so bili bolj kritični do slovenskega urada za Slovence v zamejstvu in v tujini ter komisij, ki slovenskih društev na Hrvaškem še vedno ne priznavajo kot partnerja, temveč jim vsiljujejo svoje rešitve. Še vedno odmevno je denimo poučevanje slovenščine v društvih: od leta 1991 so to delo lahko uspešno opravljale učiteljice iz društev, nenadoma pa jih je slovenska stran odslovila in društvom vsilila svoje, »visoko usposobljene kadre«. Dr. Karmen Medica s Fakultete za humanistične študije Koper UP je poudarila, da se manjšina mora identificirati v javnosti, sicer ne obstaja. Njen glas v javnosti ji namreč zagotavlja socialno moč in samozavest. Vendar je veliko kritik na okrogli mizi letelo prav na nezanimanje slovenskih medijev za delo slovenske manjšine na Hrvaškem. Kot je poudaril dolgoletni novinar Primorskih novic in Radia Koper Tomo Šajn, so se medijske potrebe Slovencev, živečih na Hrvaškem, pojavile po letu 1991, a so potem ostale v glavnem neuslišane. Da »manjšinska novica ni novica« oziroma da sta v medijskem prostoru veliko bolj zastopani manjšini v Italiji in Avstriji, pa so pritrdili tudi 18. april Planinsko prijateljstvo brez meje, srečanje v Ilirski Bistrici Gostitelji letošnjega srečanja planincev slovenskih društev iz treh dežel so bili člani PD Snežnik iz Ilirske Bistrice. Srečanje je potekalo na Črnih njivah, nekaj kilometrov v smeri proti Sviščakom. Na travniku je bil postavljen velik šotor, v šotoru kuhinja, mize in klopi, živa glasba. Kuhar Dušan Rolih je pripravil tipično bistriško jed - »krumpir v zevnci s klobaso«, pa še veliko odličnih kolačev je bilo. No, začnimo od začetka. Po prihodu vseh udeležencev iz Trsta, Devina, Bazovice, Reke in Bistrice in kratkem aperitivu za pozdrav se je začel planinski del srečanja, ki ga je organiziral vodnik Marko Lučič in je potekal po planoti med Snežnikom in Zgornjo Pivško dolino. Planinci so se povzpeli na 1099 metrov visoko Veliko Milanjo, obiskali ostanke vojaških utrdb alpskega zidu, ki so jih zgradili Italijani ob takratni rapalski meji. Tem utrdbam lahko sledimo od Reke, kjer so zgrajeni bunkerji na Katarini in Velem vrhu, pa vse do Triglava in vojašnice Morbegna. Vstop v kaverne pod Milanjo je še enkrat potrdil izrek Neskončna je neumnost človekova! Hodniki, vkopani globoko pod zemljo, bivališča, prezračevanje, ostanki električne napeljave - v kavernah je bilo mogoče preživeti nekaj mesecev brez potrebe za preskrbo. Izhod iz podzemlja je bila odrešitev. A zunaj zgodnja pomlad, sonce, zbujena narava, zeleni travniki in prve spomladanske rože. Modrasi so še spali, klopov pa smo le nekaj prinesli s seboj domov. Na področju Gure ali, kot zdaj pravijo, Volov-jih reber, je postavljenih nekaj stolpov, ki merijo stalnost in moč vetrov. Tu naj bi postavili vetrnice za pridobitev električne energije. Komu mar za hektarje uničene narave, to, da so nove ceste na občutljivem kraškem terenu, pa za tisoče pobitih ptic - človekova neumnost traja kar naprej. Pohod je trajal skoraj pet ur. V šotoru po pohodu pa se je dogajalo še marsikaj drugega poleg »krompirja v zevnci«: odprta je bila javna izbira za naziv teh srečanj. Strokovna žirija, sestavljena iz posameznih članov vseh društev drugi razpravljavci. in gospoda Marka Goršiča, podpredsednika Planinske zveze Slovenije, je za zmagovalni predlog razglasila geslo Planinsko prijateljstvo brez meje gospoda Franka iz Trsta. Geslo so z navdušenim ploskanjem sprejeli vsi navzoči. Bilo je tudi nekaj pozdravnih govorov voditeljev in predsednikov, izmenjava daril, plesa in še marsikaj drugega. Vse se je končalo z Nasvi-denje naslednje leto na Reki! Darko Mohar Na Milanji. Foto: Darko Mohar 18. april Gerovo Jubilej Gabrijele Kuss Knez Članica dramske skupine Zdenka Jelovčan nam je poslala pismo o obisku Gorskega ko-tarja na povabilo večletne članice društva Gabrijele Kuss Knez, rojakinje, ki je na odmevnih predstavitvah umetnin iz svoje umetniške galerije v Opatiji nekdaj redno organizirala tudi priložnostni program v slovenščini. Navadno sta nastopala Zdenka Jelovčan in znani Alojz Usenik, ki sta se odzvala tudi tokrat in na svoj način obogatila praznovanje okroglega osebnega jubileja slavljenke: »Prijaznemu povabilu dolgoletne članice društva Gabrijele Kuss Knez na praznovanje njenega rojstnega dneva v soboto, 18. 4., smo se z veseljem odzvali. Zakonca Usenik ter jaz s soprogom Milošem smo se odpeljali v vasico Gerovski kraj v Gorskem kotarju. Dan je bil lep, sončen, pot prijetna. V družinski počitniški hiši nas je na terasi dočakala slavljenka Gaby s svojo družino - hčerko Mojco, zetom Totom in vnukinjo Ano - ter s sorodniki in prijatelji. Bolj ko je mineval čas, številnejši so bili povabljenci, in kmalu nas je bilo okoli 50. Tudi harmonikar Matija Turk, sicer znanec našega društva, nas je zabaval z veselimi napevi. Lani spomladi je gostoval tudi v KPD Bazovica v programu koncerta ŽPZ Jasna DU Loška dolina. Pogostitev pri Gaby je bila razkošna, zabava sproščena. Prijetno vzdušje je popestril naš dramski ustvarjalec Alojz Usenik, ki je pripravil kratek dramsko-recitacijski program in požel navdušene aplavze. Sama pa sem Gaby z veseljem pozdravila in ji za rojstni dan čestitala tudi v imenu našega društva ter prebrala pesem Gabrijela, ki jo je leta 2003 napisal in Gaby posvetil njen zet Toto. V večernih urah smo se poslovili in se s prijetnimi občutki odpeljali domov. Gaby, še veliko veliko srečnih rojstnih dni ti želimo!« Alojz Usenik je v svojem dramsko-recita-torskem nastopu predstavil pesem Moj avtoportret avtorice Irene Hribar Buzdovačič, objavljeno v spomladanski številki glasila zagrebškega Slovenskega doma Novi odmev, pa monolog Cankarjevega Hlapca Jerneja, odlomek iz Piknika Andreja Jelačina in pesem Zdomec Slavka Arbitra. 25. april Kulturni dom Hrpelje-Kozina Primorska poje Mešani pevski zbor KPD Bazovica je pod vodstvom dirigenta Franja Bravdice tudi tokrat uspešno nastopil na priljubljeni reviji Primorska poje. Spored smo objavili v prejšnji številki Kažipota. Nastop si je ogledal tudi aktivni član društva Alojz Usenik in povedal, da so pevke in pevci prejeli zaslužen aplavz in na zahtevo zadovoljnega občinstva morali odpeti dodatni program, posebej pa je pohvalil njihovo podobo na odru. Marjana Mirkovič 25. april Nekje pod Velim vrhom Prva obletnica PD Obzova Na naših otokih se je v zadnjem času marsikaj spremenilo. Bodulom (otočanom) se ni več treba bojevati za obstoj. Tako so dojeli, da lahko med številni drugimi lepimi rečmi, ki jih človek lahko počne v življenju, tudi planinarijo. Zato so na otoku Krku pred enim letom ustanovili planinsko društvo s sedežem v Omišlju, ga poimenovali po najvišjem vrhu otoka Obzovi in začeli hoditi po hribih. V društvo so začeli prihajati prebivalci vseh mest na otoku, kar pomeni, da so povezovalni dejavnik šestih otoških občin in enega mesta. Pridni, delovni in zanesenjaški so hitro organizirali tudi šolo planinstva, naredili tečaj za markaciste in začeli vzdrževati planinske poti po otoku. Organizirali so tudi nekaj predavanj s planinsko tematiko. Prvo obletnico so proslavili delovno in uredili piramido na Obzovi, vse skupaj pa se je končalo z družabnostjo na ranču pod Velim vrhom. Planinci KPD Bazovica jim čestitajo, jih vabijo k sodelovanju in želijo varen planinski korak in veliko uspeha v prihodnjem delu. Darko Mohar S srečanja. Foto: Darko Mohar 26. april Grimalda Voda v nedrju Istre Na skupinski razstavi dvaintridesetih avtorjev in dvainpetdesetih fotografij Voda v nedrju Istre so v slikoviti istrski vasici Grimalda predstavili izbor del na to temo in razglasili nagrajence tretjega fotografskega natečaja Grimalda 2009, ki ga organizira Mladinsko društvo Pagu-bice. To so: Robert Pilepič (Napoleonova voda), Karlo Dragan Došen (Pozor) in Nataša Povrza- novič (Voda), za zbirko pa je bil nagrajen Marijan Blažina. Kot med drugim piše v obrazložitvi, drugona-grajeno delo reškega umetniškega fotografa, tudi aktivnega člana KPD Bazovica, Karla Dragana Došena, problematizira predvsem ekološki vidik. Avtor tako zaznava posege v naravno okolje, njegov umetniški pogled pa lovi naključni dotik in zbliževanje umetnega, v tem primeru sintetičnega opozorilnega traku, z naravnim, tokom vode. Več: www.culturenet.hr Marjana Mirkovič Karlo Dragan Došen, Pozor 28. april Izlet v Slovenijo Slovenski jezik - jezik sosede OŠ Pečine Skupina sedemindvajsetih osnovnošolcev iz vseh treh skupin, ki na OŠ Pečine večkrat tedensko (najmlajši trikrat, drugi dve skupini dvakrat tedensko po dve šolski uri) obiskujejo prostovoljni pouk slovenskega jezika, je tudi to šolsko leto sklenila z izletom v Slovenijo. Pod vodstvom ravnateljice Irene Margan, ki pouk že vsa tri leta tudi organizira in vodi, so se tudi tokrat odpravili v Lipico, si tam ogledali kobilarno in vaje s konji ter šli Postojnsko jamo, kjer jih je - poleg dinozavra, seveda - zlasti navdušil vivarij. Zanimivo, da je ravnateljica v vodički v Lipici prepoznala svojo nekdanjo sošolko, Desanko Rakič, po materi iz Lipice, tako da je bilo srečanje še posebej prisrčno. Nepozaben spomin je zapustil tudi ogled Predjam-skega gradu in kosilo v tem izjemnem okolju. Pri organizaciji izleta je na pomoč znova priskočil Zavod RS za šolstvo, posebna zahvala, po besedah ravnateljice Marganove, velja Veroniki Pirnat. OŠ Pećine pa že več let sodeluje z OŠ Kidričevo in konec junija pričakujejo, da bodo na dvodnevni obisk na Reko znova prišli vrstniki iz Slovenije. Kot je rečeno, bo pouk slovenskega jezika jeseni uvrščen na redni program izbirnih predmetov in dostopen za vse razrede, razpis za to delovno mesto pa bo izšel poleti. Ravnateljica tudi poudarja, da se nihče ni izpisal in bodo vsi pouk nadaljevali jeseni. Marjana Mirković 29. april Slovenski dom KPD Bazovica, Reka Konzularni dan Na konzularnem dnevu je bilo tokrat zanimivo srečanje z rojakinjo Sonjo Milharčič s Trsata. Sonja Milharčič je namreč Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani želela podariti Zgodbe svetega pisma, I. del, ki jih je »Slovencem priredil in razložil dr. Frančišek Lampe«, založila pa Družba sv. Mohorja v Celovcu davnega leta 1894. To je - po nasvetu konzularnega oddelka veleposlaništva Republike Slovenije v Republiki Hrvaški -, storila z njihovim posredovanjem. V posvetilu zanimivega darila je ob tej priložnosti med drugim zapisala, da gre za »knjigo, ki je bila v naši hiši svetinja in mi jo je v varstvo kot dragoceno zapuščino zaupal moj stari oče po materini strani (Pepca Žakelj), Anton Žakelj (1872, Hruševje-1945, Hruševje). Knjigo mu je uspelo rešiti s kupa, pripravljenega za eno od številnih grmad, na katerih so fašisti leta 1932 sežigali knjige v slovenščini, zaplenjene po slovenskih domačijah. Podarjam vam jo v upanju, da jo bodo v roke radi vzeli tudi bodoči rodovi.« Sonji Milharčič se je za darilo zahvalila vodja konzularnega oddelka Katarina Gradič Režen. Marjana Mirković 29. april Slovenski dom KPD Bazovica, Reka Miodrag Karadžić, Biznismen Vojo Krivo kapić Monodramo Biznismen Miodraga Karadžića je režiral Goran Bulajić, na nastopu v našem društvu pa jo je uprizoril igralec Vojo Krivokapić. Komedija je prejela dve nagradi občinstva, na Prvem črnogorskem festivalu monodrame leta 1995 in na mednarodnem festivalu malih gledaliških nastopov v Sarajevu. Igralec Vojo Krivokapić je sicer član gledališča v Nikšiću in direktor gledališča Zahumlje z že 111 -letno tradicijo; v njem je tudi začel svojo umetniško pot, danes pa ima za seboj že vrsto opaznih vlog v gledališču, filmu in na televiziji. Nastop monodrame, organiziran v sodelovanju z društvom Skupnosti Črnogorcev z Reke, je v dvorano našega društva pritegnil številne njihove člane, tako da je bila nabito polna, bilo pa je tudi nekaj naših stalnih obiskovalcev. Najprej sta nastopila člana dramske skupine KPD Bazovica, Alojz Usenik in Loredana Jurko-vić, ki sta svoji vlogi tudi tokrat seveda odigrala dobro in, kot vedno, uigrano. Njuna uprizoritev odlomka iz komedije Glej, kako lepo se začenja dan avtorja Zvonimirja Bajsića in v režiji Alojza Usenika je znova nasmejala dvorano. Sledila je gostujoča komedija, katere vsebina obravnava spopad različnih razmišljanj in pogledov na življenjske razmere oz. konflikt med generacijami. Oče, ki izhaja s podeželja, pride Najprej sta nastopila Alojz Usenik in Loredana Jurković. Foto: Dragan Lakić na obisk k sinu, biznismenu in njegovi družini, ki živi v sodobnem, velikem mestu. Ne more se načuditi njihovemu načinu življenja, zlasti odnosu do hišnih ljubljenčkov, psov in vsega, česar so ti deležni, od garderobe in frizur. Igralec nas je nasmejal z doživeto igro in čas je hitro minil; občinstvo je bilo, kot po navadi, tudi tokrat navdušeno, aplavz pa dolg. Večer so sklenili čestitke nastopajočim in krajše druženje z njimi. Po gledališkem listu in zapisu Zdenke Jelovčan prevedla in priredila Marjana Mirkovič P ►"M f% Vojo Krivokapič. Foto: Dragan Lakič NAPOVED MAJ 5. maj, 18.00 Hrvaški kulturni dom na Sušaku, Reka Teorije sodobnega gledališča in performansa Predstavitev knjige Alda Milohniča V okviru reškega Festivala malih odrov bo potekala tudi okrogla miza o angažiranem gledališču z naslovom Kritični potencial sodobnih scenskih umetnosti. Sodelovali bodo teatrolog Marin Blaževič, režiser Oliver Frljić, performer in režiser Janez Janša in teoretik Aldo Miloh-nič. Moderator bo Davor Miškovič. Omizje bo spremljala predstavitev knjige Teorije sodobnega gledališča in performansa avtorja Alda Milohniča, ki je nedavno izšla v založbi ljubljanske Maske. Ta je poleg reškega društva Drugo more in v sodelovanju z Mestom Reka in hrvaškim ministrstvom za kulturo tudi organizator dogodka. Kot piše v napovedi, je knjiga Alda Milohniča vznemirljivo branje in pomemben prispevek k teorijam sodobnih scenskih umetnosti, saj vrsto problemov ugleda v novi luči, prinaša zanimive, izvirne in provokativne poglede, z mnogimi lucidnimi terminološkimi rešitvami, z izvirnim avtorjevim konceptom performativne-ga gledališča vred. Marjana Mirkovič TEOSLE SODOBNEGA gceoaužća :n performansa 13. maj, 18.00 Mestna hiša, Buzet Edo Merlič, Buzetska priča o starim razglednicama V Mestni hiši v Buzetu bodo predstavili najnovejšo knjigo Eda Merliča, namenjeno buzet-skim zgodbam o starih razglednicah. Avtor jo je objavil pred kratkim v samozaložbi. O knjigi bosta poleg njega spregovorila še buzetski župan Valter Flego in Slobodan Simič iz Pirana. Organizator dogodka je Odprta ljudska univerza Buzet, pokrovitelj pa mestne oblasti. Več: www.buzet.hr Marjana Mirkovič 18.-22. maj Slovenski etnografski muzej in Kinodvor, Ljubljana Dnevi etnografskega filma Zahvaljujemo se Marku Smoletu za opozorilo in program te letošnje prireditve, ki v glavnem delu napoveduje 31 filmov in prav toliko avtorjev, v študentskem 6, in posebej program, posvečen ruskemu etnografskemu filmu. Tradicionalna sekcija Dnevov etnografskega filma so že od začetka Gradiva s komentarjem, v katerih raziskovalci sami predstavljajo svoje aktualne vizualne produkcije. V tem okviru bo prvega dne predstavljen tudi film Tomaževi ji niha šiša raziskovalca Marka Smoleta in v njegovi produkciji za Etnološko zbirko Palčava šiša, Plešce, 2009. Kot omenja katalog, so Tamažavi hišno ime rodbine, ki je živela v Tamažavi hiši v središču vasi Plešce v obmejni dolini reke Čabran-ke. Nekdaj so bili eni največjih kmetov v vasi, poleg kmetije pa je hiši pripadal tudi mlin ob potoku v neposredni bližini. Hišo iz leta 1822 (z letnico, preklesano na 1882) je občina ob predelavi ceste leta 2007 podrla in na njenem mestu zgradila osrednji trg pred cerkvijo. Film je bil posnet leto prej še v stari hiši, kjer so Tamažavi - dva brata, sestra ter njen mož, pripovedovali o spominih na življenje doma in v vasi v obdobju večinoma po drugi svetovni vojni. Film je posnet kot razgovor v narečju, ki ga govorijo prebivalci z obeh strani meje, da bi dokumentirali hišo in življenje v njej ter narečje, ki je še vedno ena najpomembnejših kulturnih sestavin. Snemanje je potekalo v notranjosti zdaj podrtega objekta, v mlinu, ter na območju mlinskega potoka in jezu. Film je prvi v vrsti štirih filmov, ki so bili dokončani in javno predvajani v tem letu v okviru projektov Etnološke zbirke Palčava šiša, posnetih v lokalnem narečju, ki ga govori le še nekaj tisoč ljudi. V rednem programu bo predstavljen tudi film s Hrvaške Kdo je lahko zvončar avtorja Iva Kuz-maniča za HTV, ki govori o zvončarjih iz Kasta-vščine, Matuljev, Zvoneč in Rukavca. Slovensko etnološko društvo bo v četrtek, 21. maja 2009, podelilo letošnjo plaketo Nika Kureta za etnografski film, ki jo bo posthumno prejel akad. dr. Andrej O. Župančič. Po podelitvi plakete bo prikazan izbor nagrajenčevih filmov, od katerih bodo nekateri prvič javno predvajani. Andrej O. Župančič (1916-2007), slovenski pa- tofiziolog, antropolog, akademik in partizan, sin slovenskega pesnika in pisatelja Otona Župančiča; dr. med., redni in zaslužni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani; leta 1941 med organizatorji OF na zdravstvenem področju, pozneje v partizanih, kjer je delal v bolnišnicah na Dolenjskem in Notranjskem, 1944 pri ranjencih v južni Italiji, član Sanitetne uprave Vrhovnega štaba JLA, odlikovan s partizansko spomenico 1941; po vojni docent in predstojnik inštituta ter katedre za patološko fiziologijo na MF v Ljubljani; izpopolnjeval se je tudi v tujini (Leningrad, London, ZDA); redni član SAZU (1970) in uglednih mednarodnih združenj ter prejemnik številnih nagrad in priznanj. Snemati je začel s filmsko kamero leta 1964, v Bizoviku, kjer so znamenite bizoviške perice takrat še prate perilo v potoku in ga razobešale na travniku pred vasjo. Zanimala ga je slikovitost teh prizorov in na njih je preizkusil svoj snemalski talent. Isto kamero je leta 1970 vzel na ekspedicijo v Gornji Orinoko, kjer je raziskoval ekologijo tropskega deževnega gozda in prišel v stik s skupinami Yanomamov, posnel njihovo življenjsko okolje in vsakdanje življenje ter izdelal neme filme: Redes, Aguas, Fu-egos. Tja se je vrnil v letih 1976 do 1977, ko je kot znanstveni sodelavec Centra za tropsko ekologijo v okviru projekta Amazonas posnel filmsko gradivo o ekologiji tropskega deževnega gozda. Na TV Ljubljana so iz tega gradiva izdelali nenavadno serijo Iz tropskega deževnega gozda (1978). Njegov filmski projekt Favna na Slovenskem je nastajal več let v okviru dejavnosti Medicinskega inštituta SAZU. Gradivo je montažno urejala Olga Meglič, po zamisli in načrtu avtorja, in če bi bil dokončan, bi se imenoval Živalski krog na Slovenskem. Andrej Župančič je zaslužen za razvoj etnografskega filma v Sloveniji. Bil je eden prvih Evropejcev, ki so s filmsko kamero posneli življenje Yanomamov. Župančič je našel smisel filmskega snemanja v zmožnosti filma, da prikaže povezavo med svetom narave in svetom kulture, v oba se je znal vživeti kot človek, kot raziskovalec in kot snemalec. Pokazal je, da s kamero lahko ustvarjamo pomene pojavom in rečem, ne da bi uporabljali besede. Razen v omenjenih krajih je v sedemdesetih letih snemal potopisno še v Himalaji, v Indiji, Nepalu, v Izraelu in v izlivu reke Rone, v znameniti Ca-margui. Kot predsednik sveta Avdiovizualnega laboratorija je bistveno pripomogel, da je ta oddelek lahko polno zaživel na ZRC SAZU. Več: www.etno-muzej.si Marjana Mirkovič 20 maj, 19.00 Filodrammatica, Reka Tito brez maske V dvorani Filodrammatice bosta predstavljeni knjigi Tito brez maske in Ženske v Titovi senci avtorja Mira Simčiča, doma iz Šapjan, nekdanjega ljubljanskega študenta, novinarja in publicista, v zadnjem času tudi pisatelja, ki živi in dela v Ljubljani. Marjana Mirkovič 20. maj, 19.00 Klub Sušačanov, Reka Nenavadne podobe Sušaka V Klubu Sušačanov bo odprta razstava fotografij znanega reškega fotografa Istoga Žorža, člana fotokluba Color in Hrvaškega društva likovnih umetnikov ter mentorja mladih članov fotografske skupine v KPD Bazovica. V besedilu v spremljajočem katalogu je Daina Glavo-čič med drugim zapisala, »kako navdihujoče je lahko lastno, sicer dobro znano vsakdanje okolje, posebno če ga pazljivo opazujemo in znamo gledati, kar dokazuje Istog Žorž s svojim opazovanjem vsakdanjih prizorov Sušaka, ki ob kancu njegove domišljije in bogate izkušnje postanejo nenavadni«. Marjana Mirkovič 21. maj-21. junij Umetnostna galerija Maribor Strip/ilustracija/dizajn/multimedija 1975-2009 V okviru 11. mednarodnega festivala kreativne komunikacije Magdalena 2009 in v sodelovanju z reškim Muzejem za moderno in sodobno umetnost bo v Umetnostni galeriji Maribor odprta razstava Mirka Ilica. Kot je v napovedi zapisala kustosinja Meta Kor-diš, se Mirko llič s to retrospektivno razstavo znova vrača v Maribor, kjer je preživel zgodnje otroštvo. Že v času študija na zagrebški Soli uporabnih umetnosti je začel objavljati stripe in ilustracije, s skupino striparjev Novi kvadrat tesno sodeloval z rokovskim gibanjem Novi val v Zagrebu in v tej navezi oblikoval ovitke plošč za vodilne jugoslovanske rokovske skupine, kot so Bijelo dugme, Prljavo kazalište, BOA in druge. Leta 1986 je zapustil Jugoslavijo in kariero uspešno nadaljeval v ZDA. Več: www.mmsu.hr Marjana Mirkovič 22. maj, 18.00 Hrvaško narodno gledališče Ivana pl. Zajca, Reka Kretanja, predstavitev revije V foajeju gledališča bo potekala predstavitev enajste številke revije za plesno umetnost Kretanja, posvečeneMilku Šparembleku, baletnem plesalcu, omenjenem tudi v knjigi Zagrebški Slovenci avtorice Melite Forstnerič Hajnšek. O umetniku in njegovem več kot šest desetletij dolgem izjemnem in ustvarjalnem opusu bodo spregovorili Iva Nerina Sibila, v imenu uredništva teatrolog dr. Darko Gašparovič in novinarka Novega lista Svjetlana Hribar. Istega večera ob 19.30 in dan pozneje bo na programu predstava Epitaf za Frederica, baletni večer Chopin-Šparemblek, Čudežni mandarin Bele Bartoka. Omenjena številka revije Kretanja je nastala po simpoziju v Hrvaškem narodnem gledališču leta 2008 v počastitev umetnikovega 80. rojstnega dne. Zbrani so prispevki šestnajstih znanih plesnih umetnikov, kritikov, dramaturgov, teatrologov in sodelavcev tega velikana baletne umetnosti. Namen simpozija je bil, da preraste v redno letno srečanje, na katerem bi z različnih vidikov odpirali teme Šparembleko-vega pa tudi plesnega gledališča nasploh. Med avtorji je tudi slovenski plesni prvak Vojko Vidmar, ki je s slavljencem realiziral kar 19 baletnih naslovov. Revija dodatno vsebuje tudi DVD s krajšimi odlomki, uvod pa je nastal na podlagi filma Spa-remblek! režiserja Jakova Sedlarja, posnetega ob šestdesetletnici dela in obnovitve predstave Pesmi ljubezni in smrti v Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu. Več: www.novilist. hr Marjana Mirkovič 23. maj Kastav 2009 Mednarodni festival pihalnih orekstrov Na 13. mednarodnem festivalu pihalnih orkestrov Kastav 2009, ki ga organizira Glasbeno društvo Spinčići, se bo na ulicah tega slikovitega mesteca nad Reko tudi letos predstavilo na tisoče pihalcev. Prireditev bo tokrat spremljala razstava fotografij z dosedanjih srečanj, napovedana pa je tudi objava programske knjižice z vsemi nastopi organizatorja. V Kastvu bodo nastopili tudi glasbeniki iz Slovenije, KD Pihalni orkester iz Izole in Mladinski pihalni orkester iz Pirana. Več: www.kastav.hr Marjana Mirković 25. maj Kros po dolini Kolpe Kros Novega lista po dolini Kolpe je namenjen tekmovalcem od 7 do 77 let iz raznih krajev Slovenije in Hrvaške. Kot napoveduje organizator - društvo za šport in rekreacijo Kolpa, v sodelovanju z založniško hišo Novi list in PGŽ se bodo pomerili najmlajši, iz vrtcev vse županije, v spremstvu staršev pa tudi otroci z Do-wnovim sindromom, zatem osnovnošolci, dijaki srednjih šol in aktivni športniki. Ob udeležbi iz Slovenije bo potekala tudi polmaratonska dirka drugega kola hrvaškega pokala In line v kotalkanju, in to na 21 km dolgi stezi od Broda ob Kolpi do naselja Gašparci. Več: www.novi-list.hr Marjana Mirković 27. maj, 12.00 Mestna hiša, Reka Irvin Lukežič, Reški kvartet V mestni hiši bo oddelek za kroatistiko reške filozofske fakultete predstavil knjigo Reški kvartet (Riječki kvartet) iz zbirke revije Fluminen-sia. S tem delom priznani raziskovalec kulturne zgodovine Irvin Lukežič dodaja nov prispevek k ustvarjanju nekdanje podobe mesta. Knjiga, ki jo je avtor nedavno podaril urednici, pozornost namenja štirim vidnim predstavnikom meščanske kulture na Reki v drugi polovici devetnajstega in na začetku dvajsetega stoletja. Med njimi je tudi književnik Avelin Ćepulić, s kate- rim se je med svojim službovanjem v Varaždinu seznanil in intenzivno družil slovenski pisatelj Janez Trdina ter o njem zapisal, da sodi med najznamenitejše hrvaške razumnike. V tej zvezi knjiga na več straneh objavlja tudi Trdinova pričevanja in citate iz njegovih Hrvaških spominov in drugih del. Marjana Mirković 27.-30. maj Trst, Koper, Umag 10. Forum Tomizza Crossover - prepletanje kultur, identitet, jezikov Obmejno srečanje Forum Tomizza bo potekalo že jubilejno, deseto leto. Številni znanstveniki in književniki, ki bodo sodelovali na simpoziju, bodo tokrat, kot napoveduje program, razmišljali o novi dinamičnosti med nacionalnimi kulturami, dotiku in prepletanju identitet in jezikov ter spoprijemanju s posledicami novih limesov. Govor bo seveda tudi o opusu velikega književnika z naslovom Tomizza: ten years after. Vodja projekta, znani publicist in pisatelj Milan Rakovac v napovedi poudarja, da so ponosni in zadovoljni, ker so dosledno ostali na liniji konvivence in antifašizma. Na teh srečanjih se je do zdaj zvrstilo več kot dvesto govorcev iz naših krajev, pravi, sto pesnikov in glasbenikov iz Hrvaške, Italije in Slovenije, in vse to je okronano s tristo literarnimi deli. Na programu letošnjega srečanja bosta med gosti iz Slovenije znani sociolog in univerzitetni profesor Rastko Močnik ter publicist in poslanec Franco Juri. Marjana Mirković 30.maj, 19.00 »Hotel« Prezid Cluster, Rakek Koncert Koncert skupine Cluster iz Rakeka organizira Slovensko kulturno društvo Gorski kotar iz Prezida. Kot nam je sporočil njegov predsednik Bernard Godeša, bo prireditev potekala »v vsakem primeru«, vstopnine pa ne bo. Skupaj s Sašom Ožboltom bosta pozneje tudi posebna gosta večera, nastopila bosta v akustični izvedbi avtorskih pesmi. Po koncertu se bo druženje nadaljevalo ob harmoniki in domačem petju pred gostilno Škrjanc. 31. maj Jadran 2009, Kastav 5. mednarodni festival gledaliških amaterjev 49. festival hrvaških ljubiteljskih gledališč bo tudi tokrat spremljal mednarodni festival gledaliških amaterjev. Srečanje bo potekalo od 28. do 31. maja, na njem pa se bo predstavilo tudi gledališče Moment istoimenskega kul-turno-umetniškega društva iz Maribora, ki bo uprizorilo predstavo Počitnice? avtorja Tina Grabnarja in v režiji Zorana Petroviča. Več: www.kastav.hr Marjana Mirkovič no teh območij. Kot je v Novem listu zapisal Željko Malnar, sta poleg Marka Smoleta (v imenu etnološke zbirke Palčava šiša) obiskovalce vodili še profesorici Vera Smole in Irena Orel, skupaj z asistentom Matejem Šekijem. Izlet se je začel v Prezidu, kjer sta študente sprejeli mlada raziskovalka na zagrebški filozofski fakulteti Marija Malnar ter vodja Domoznanske zbirke in Goranske hiše Vesel, Bože-na Leskovar, ki jih je seznanila z značilnostmi razstavljenih predmetov in zgodovino tega mesteca. V Čabru sta jih v mestni hiši sprejela ravnatelj srednje šole Vladimir Nazor, prof. Kristijan Rajšel in mag. Veronika Pochobrad-sky, ter jih seznanila s prizadevanji za ohranitev izvirne domače govorice. Ogledu dvorca Zrinskih, Domoznanske zbirke, zbirke lovskih trofej Marijana Filipoviča in Galerije Vilima Svečnjaka je sledil še ogled lesenega nakita Zlatka Pochobradskega ter seveda obisk etnološke zbirke Palčava šiša v Plešcih. O obisku nam je Marko Smole poslal zapis, za katerega se iskreno zahvaljujemo in objavljamo nekoliko skrajšanega: Najprej zahvala predvsem Kristijanu Rajšelu in Veroniki Pochobradsky ter njunim dijakom za pomoč in vse, kar so nam pripravili za dobrodošlico. Prispevali so dragocen delež k organizaciji in veseli nas, da so tako prisrčno predstavili te naše kraje in šolo. Na žalost z vremenom nismo imeli sreče, vendar je bilo po dežju več časa za obisk nekaterih krajev. Po odzivu študentov in profesorjev slovenistike in dialekto-logije na ljubljanski filozofski fakulteti je bil izlet zanimiv in bo ostal v spominu ... S predstave mariborskega gledališča. Foto:www.jskd.si GORSKI KOTAR Palčava šiša, Plešce Ekskurzija V organizaciji zbirke Palčava šiša iz Pleše in ljubljanske filozofske fakultete je skupina več kot tridesetih študentov slovenskega jezika na začetku aprila obiskala Čabar in okolico ter Belo krajino, da bi se seznanili z jezikom in dedišči- V Prezidu so se seznanili z zbirko in Hišo Vesel ter s pesniškim ustvarjanjem Božene Leskovar in Marije Malnar, v zaselkih v okolici Trstja s tamkajšnjo rudarsko zgodovino, v srednji šoli v Čabru s predstavo dijakov ter dejavnostjo šole pri ohranjanju narečja, v dvorcu Zrinskih pa z njegovo zbirko, zahvaljujoč vodstvu Mari-nele Mihelič. V prostoru galerije pa je odlično prišel do izraza razstavljeni nakit Pochobrad-skyjevih in v mestu Čabru je to idealno okolje za predstavitev tako kakovostnih okrasnih izdelkov. Upajmo, da bodo to tudi v prihodnje izkoristili in vsem obiskujočim skupinam nakit predstavili tako zanimivo. V Čabru je sledil še ogled središča mesta s cerkvijo in pokopališčem, v ekološkem gospodinjstvu - hvala Aniti in njeni sestri - pa so si za marendo privoščili domač obrok. Obisk v Plešcih je ponudil zbirko Palčava šiša, vedno deležno precejšnjega presenečenja in spoštljivega ogleda, zatem pa Salankin mlin, ob katerem smo prisluhnili Bibi in recitaciji pesmi o Petru Klepcu avtorice Anke Žagar. V Za-mostu smo se ustavili ob Malinaričevi žagi in gledali, kako iz hlodov izdelujejo deske, naposled pa je celo prenehalo deževati. Sprehodili smo se do Jezire in si ogledali kompleks Je-zirčeve žage in kovačije ter strme stene izpod Svete Gore. In na koncu vedno dobra domača kuhinja pri Šuštarjavih, Vladki in Miru - prež-ganka, krumpirjeva palinta ji žile, naduavajni ji štrudl, kompot uad jabuk ji suhih sliv. Brez Gorana in Matije na harmoniki, petja in plesa pa bi bilo škoda zapustiti Plešce ... prisrčna hvala vsem. Posebej velja omeniti, da nas je v Plešcih zvečer obiskal tudi Zlatko Pochobradsky, pesnik, dramatik in pisec v domačem narečju. Prvi in najboljši. Poleg njegove predstave srednješolcev smo prisluhnili tudi delu njegove poezije, v kateri izraža duh in otožnost našega kraja in njegovih prebivalcev, pogovarjali pa smo se tudi o njegovem ustvarjanju, načrtih in zapisovanju narečja. Hvala Zlatku, bilo bi škoda, če ga ne bi spoznali. Na meji pri prehodu avtobusa ni bilo nobenih težav, prenočitev je bila Pri Kovaču v Osilni-ci. Po odličnem zajtrku in domačih dobrotah se je obisk nadaljeval z ogledom galerije Staneta Jarma in izliva Čabranke v Kolpo, pa zatem ob njej in Sv. Egidiju do Goršetove kovačije, z demonstracijo kovanja in lastnikovo zgodbo o kovaški tradiciji v teh krajih. Sledila je Sveta Ana, z vedno lepimi razgledi na zgornji del doline Kolpe - dežele Petra Klepca. V Kostelu so nas na Lukčevi domačiji sprejeli Likarjevi in poleg zgodovine tega naselja prijazno predstavili tudi krošnjarsko tradicijo in njihovo preostalo ponudbo. Po dolini Kolpe smo nadaljevali pot čez Poljansko goro do Vinice in zbirke pesnika Otona Župančiča, pa Črnomlja, kjer so nas sprejeli marljivi avtor slovarja tamkajšnjega narečja in mladi zgodovinar, ki nam je pojasnil dolgo zgodovino Bele krajine in mesta. Na koncu, v Semiču, obisk domačije književnika Lojzeta Krakarja, očeta predstojnice katedre za slovenski jezik, v okviru katere je bila organizirana ekskurzija. Obisk je sklenil ogled novega, podjetno zasnovanega kulturnega doma v Semiču, večer pa se je končal ob harmoniki, bršljanovem listu in glasbeni tradiciji Kočevarjev. Iskrena hvala vsem, ki so pomagali organizirati obisk, ki je znova pokazal, da je regija sposobna ponuditi kakovostno ponudbo obiskom iz katere koli od poglavitnih treh smeri, ki nas opredeljujejo že stoletja: doline Kolpe, Loške doline ali iz Črnega luga. In to za daljše, ne te enodnevne izlete, če bi v ponudbo vključili tudi izvir Kolpe ali hribe na slovenski strani. Meja je res problem, vendar le takrat, ko je v glavah. Ob skrbni organizaciji je obiskovalec sploh ne bi občutit, kajti od tistih, ki delajo na njej, smo pri prehajanju skupin do zdaj doživeli le pomoč. Ko bomo resnično prenehali ustvarjati razmejitve v dolini, ki je bila vedno povezana, se bo našla tudi pot do boljših rešitev za vse nas. Morda pa je prišel čas, ko bi turiste na dvodnevno ekskurzijo zdaj lahko pripeljal kdo iz osrednjehrvaške strani, prek doline Kolpe? Dokler je ta še v sedanji podobi, neokrnjena in s svojo ohranjeno kulturno in naravno dediščino. Po zapisu Marka Smoleta prevedla in priredila Marjana Mirković IZ DRUGIH DRUŠTEV IN SVETOV SKD Lipa, Zadar Slovensko kulturno društvo Lipa v Zadru bo tudi letos sodelovalo v organizaciji Mednarodnega dneva kulturne raznolikosti v tem mestu. Narodne manjšine v Zadrški županiji - albanska, bošnjaška, madžarska, makedonska, slovenska, srbska in italijanska -, že štiri leta povezano delujejo v okviru Delovne skupine narodnih manjšin. Skupni cilj je predstaviti jih kot pozitiven in priznan del družbe in v tem smislu sodelovati z vsemi pristojnimi ustanovami, od lokalnih do državnih oblasti. Prvi skupni projekt je publikacija Most prijateljstva, ki bo znova izšel, kot nam je sporočila predsednica KD Lipa Darja Jusup, tudi ob letošnji prireditvi, napovedani za 23. maja v Domu hrvaške mladine. Darja Jusup Slovenski dom, Zagreb Zgodbe z meje (Priče s granice) V Slovenskem domu v Zagrebu bodo 13. maja predvajali dokumentarni film Zgodbe z meje in organizirali pogovor z avtorjema, režiserjem Želj kom Saričem in scenaristom Davorjem Ši-šmanovičem. Film o vroči temi - odnosih med Slovenijo in Hrvaško - govori prek pričevanj in vsakdanjih izkušenj obmejnega prebivalstva. To je med seboj povezano z najrazličnejšimi vezmi, od družinskih do zaposlitvenih, in si - v nasprotju z visoko politiko, ki se v dveh desetletjih ni zmogla kaj dosti dogovoriti - prizadeva, da bi življenje, ki je ob meji pogosto zapleteno, čim bolj poenostavilo in uredilo. 0 birokratskih ovirah pa so se kmalu prepričali tudi sami ustvarjalci filma: nekajdnevno snemanje v Žumberku, Zagorju in Prigorju je po besedah scenarista Davorja Šišmanoviča, potekalo pod budnim nadzorom obmejne policije in bilo kar pravi podvig. Prebivalci pa se, če sklepamo po vedrem in duhovitem filmu, s težavami spopadajo v tragikomičnih položajih, kot so npr. plačevanje televizijskih naročnin v obeh državah, zaklepanje zapornic na mostičih, ki povezujejo njihove posesti, ali pa omejitev -za Zagorce menda prav škandalozna -, ki do soseda z druge strani meje dovoljuje prenos le litra in pol vina. Več: www.culturenet.hr Marjana Mirkovič NESPREGLEDANO Kaj si želimo Slovenci na Hrvaškem? Spomladanska številka glasila Novi odmev, ki ga v Zagrebu izdaja KPD Slovenski dom, v prispevku z naslovom Kako bodo manjšini pomagali slovenski poslanci, objavljenim na strani 15, v delu pod podnaslovom Kaj si želimo Slovenci na Hrvaškem med drugim povzema obisk in pričakovanja o vlogi slovenskih poslancev v okviru Komisije državnega zbora RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, kot sta to podala čelna moža krovne organizacije slovenskih društev na Hrvaškem, Darko Sonc in Franc Strašek, na decembrskem sestanku omenjene komisije. Kot piše podpredsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Franc Strašek, gre za štiri predloge, ki jih je strnil v prispevku in jih objavljamo v celoti in nelektorirane: "1. Komisija naj pride na uradni obisk na Hrvaško in se sestane s sorodnim odborom hrvaškega sabora. To bi zagotovo prispevalo k izboljšanju meddržavnih odnosov in reševanju odprtih vprašanj, ki jih slovenska manjšina na Hrvaškem občuti kot neprijetno breme. 2. Z zakonskim dopolnilom naj se vsem Slovencem v Republiki Hrvaški prizna enotni status Slovencev v zamejstvu. Možnost, da bi spremenili zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, je omenil državni sekretar Boris Jesih. To priložnosti bi bilo treba izkoristiti za odpravo nesprejemljive delitve Slovencev na Hrvaškem na zamejce in Slovence po svetu. 3. Poslanci naj podprejo znanstveno-razisko-valni projekt o Slovencih v Zagrebu, ki bi ga skupaj izpeljali znanstveniki in raziskovalci iz obeh držav. Prepričani smo, da bi skozi takšen projekt zbrali številne dragocene podatke o neizmernem prispevku zagrebških Slovencev k razvoju Zagreba, ki je danes močno gospodarsko, znanstveno, politično, diplomatsko in kulturno središče Republike Hrvaške. Slovenci v Zagrebu delujejo in ustvarjajo že več sto let. 4. Predlagamo sklenitev dvostranskega sporazuma s Hrvaško o zaščiti manjšine. Takšne sporazume ima Slovenija sklenjene z Avstrijo, Italijo in Madžarsko. Tak sporazum bi med drugim moral predvideti, da imajo Slovenci na Hrvaškem pravico do zaposlitve v javnih ustanovah, policiji, vojski, sodstvu in diplomaciji. Te položaje na Hrvaškem že zdaj zaseda nekaj Slovencev, vendar jih je zaradi zaposlitvenih možnosti večina zapostavila svojo slovensko pripadnost in se izrekla kot Hrvati." Glede prvega predloga bi, po vsem sodeč, v po-štev prišlo saborsko delovno telo Odbor za Hrvate zunaj RH, ki med drugim sprejema iniciative in predloge Hrvatov iz sosednjih držav, kar nakazuje morebiten skupni nastop slovenske in hrvaške skupnosti iz obeh držav. Kar zadeva znanstvene in raziskovalne projekte, velja dodati, da so tovrstne potrebe izražene tudi v drugih okoljih, npr. na Reki in v Pulju. Za narodnostno opredeljevanje pa je znano, da se to lahko po želji spreminja. Vsekakor so predlogi zanimiva iztočnica za morebitno razpravo o teh vprašanjih, priložnost bo morda že na »srečanju na vrhu«, predvidenim oktobra v Varaždinu. Marjana Mirković Velikonočna butarica Na pobudo znane reške mojstrice ikebane, Ksenije Grabusin, smo imeli na začetku aprila v sobi za druženje razstavljeno košarico s pirhi, butarico in oljčnimi vejicami ter kratko predstavitvijo, povzeto po Slovenskem etnološkem leksikonu: Velikonočna butarica, del velikonočne simbolike, predstavlja snop tradicionalno obarvanih oblancev in zelenja. Blagoslov butaric v katoliških cerkvah na cvetno nedeljo sega v 9. stoletje, navada pa je poznana na območju srednje Evrope, v Nemčiji, Avstriji in na Češkem ter po vsej Sloveniji. Za butarico obstajajo različna imena glede na posamezna slovenska območja in kraje: na Dolenjskem jo imenujejo pušelj ali žegen, v Beli krajini drenek, v Prekmurju in na Štajerskem snop, presmec ali pegelj, na Gorenjskem be-ganica, v Kranjski Gori prakelj, na Primorskem veja in vivnik, v okolici Ljubljane pa butarica ali tudi samo butara. Na cvetno nedeljo bogoslužje obnavlja spomin na Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem nekaj dni pred smrtno obsodbo. Ljudstvo ga je pričakalo s palmovimi vejami, ki so jih metali na pot, kjer je Jezus jezdil na oslu. Zato verniki na to nedeljo nosijo v cerkev blagoslovit snope, pletene iz oljčnih vej, ali same oljčne vejice, kot je za to našo priložnost pripravila Ksenija Grabusin. Njena butarica je darilo akademskega slikarja Rudija Španzla in izdelek pridnih rok kmeta Rudija Žabjaka iz Sostrega. Marjana Mirković 18. april Klub Sušačanov, Reka Sušačka revija, predstavitev V Klubu Sušačanov so predstavili 65. številko publikacije Sušačka revija, ki občasno prinaša tudi zanimive prispevke o reških ustvarjalcih slovenskega rodu. Glasilo za kulturo in družbena dogajanja v Kvarnerju, primorju in Gorskem kotarju, kot je navedeno, v prvi letošnji številki med drugim piše o znanem reškem arhitektu Zdenku Sili, menda edinem Plečnikovem učencu na Hrvaškem. Zdenko Sila je ves čas delal na Reki in tu zapustil bogat ustvarjalni in znanstveni opus, med drugim tudi spomenike, med najbolj znanimi sta spomenik Šestindvajsetim zmrznjenim partizanom na Matić poljani pri Mrkoplju v Gorskem kotarju in Spominska kostnica na Trsat-skem parku na Reki. Zdenko Sita je, kot v prispevku z naslovom Pod krošnjama crnike piše Kim Cuculić, zaslužen tudi za prepoznavno podobo reške Rive z drevoredom črnega hrasta, crnike, ter načrt oživitve Starega grada in regulacijo Rive. Velja za pionirja urbanizma in prostorskega načrtovanja na Reki in okolici. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je vodil Urbanistični inštitut na Reki in že leta 1955 izstopal pri načrtovanju obnove in gradnje Reke, istrskih, primorskih in severnojadranskih otoških mest in naselij, zaslužen pa je tudi za napredne rešitve v urejanju okolja in oživljanja starih mestnih jeder. Njegov pristop in ustvarjanje odlikujejo izrazita humanost, kultura, občutljivost in domišljija. Zanj so obstajale samo duhovne vrednote, se kolege spominja reški arhitekt Vladi Bralić. Ksenija Grabusin. Foto: Marjana Mirković Zdenko Sila se je rodil v Pragi 1915 očetu tržaškemu Slovencu, ki je tam študiral, in materi Čehinji, učiteljici. Šolal se je v Pragi, tam preživel mladost, maturiral pa je v Mariboru, kamor se je družina umaknila pred nacizmom. Hrvaško je spoznal na potovanjih. Študiral je na ljubljanski fakulteti za arhitekturo, pod vodstvom znamenitega Jožeta Plečnika, ki ga je pred sprejemom navdušil s svojim poznavanjem njegovega dela v Pragi, in postal eden njegovih najljubših študentov. Več: Marjana Mirkovič Čmrlj Krispina Stocka deležen čestitk Urednica je prejela več čestitk, izrečenih osebno in po telefonu, za naslovnico Kažipota št. 48, z risbo našega likovnega oblikovalca Krispina Stocka. Krispin je prejel tudi naše pohvale, upajmo le, da mu bodo številne študijske in druge obveznosti tudi v prihodnje dovolile uspešno sodelovanje! AKTUALNO Programski svet RTV Slovenija Programski svet RTV Slovenija je sprejel predloge Komisije za programske vsebine, namenjene Slovencem v sosednjih državah, ki jih je svetu posredoval njen predsednik Janko Malle. Svet RTV je podprl prizadevanja za izboljšanje medijske podobe manjšin, ki živijo v sosednjih državah RS in ki jih je treba obravnavati kot pozitivne subjekte. Svet se je opredelil za imenovanje koordinatorja za multimedijsko uredništvo (radio, televizija, spletna stran) in na tem področju bodo tudi poiskali primerno kadrovsko okrepitev, RTV pa naj bi se bolje povezovala z mediji, ki delujejo v manjšinskem prostoru. Z njimi naj bi se tudi dogovorila o izmenjavi mlajših novinarjev, kar je prvi pogoj za kvalitetno rast celovitega slovenskega medijskega prostora. Te sklepe je v posebnem tiskovnem obvestilu posebej podprla tudi Slovenska kulturno-gospodarska zveza iz Trsta in njen predsednik Rudi Pavšič. Marjana Mirkovič Temeljni dohodek utegne v Sloveniji postati realnost Na ministrstvu za finance RS o univerzalnem temeljnem dohodku (UTD) razmišljajo, toda finančni minister že napoveduje 500 evrov mesečno, kar naj bi uvajali postopoma. Vse je sicer še na začetni stopnji, zato ni znano, kdaj bo o tem razpravljala vlada. Kot je rečeno, neki del UTD v Sloveniji že obstaja, saj vsi, ki nimajo virov za preživljanje, že zdaj dobijo najmanj 200 evrov mesečno. Omenjena je tudi bojazen, da bi UTD lahko začel negativno vplivati na delovno storilnost, zato bi minimalne plače vseeno morale biti opazno višje kot UTD. Uvedbo UTD v času krize načeloma podpira tudi ekonomist Jože Mencinger, ki je že naredil okvirni izračun: če bi vsak državljan Slovenije, ne glede na starost in socialni položaj, prejemal 200 evrov mesečno, bi to znašalo 4,8 milijarde evrov letno, kar je enako kot velikost pokojninske blagajne. Mencinger tukaj poudarja, da bi UTD prišel v poštev, če bi nadomestil druge socialne transferje, denimo otroški dodatek. UTD, angleško Universal Basic Income, je nepogojen dohodek, ki pripada vsaki polnoletni osebi in naj bi bil temelj večje družbene pravičnosti in izravnavanja družbene neenakosti. To je neki stalen (verjetno mesečni) dohodek, ki ga država brezpogojno izplačuje vsem svojim prebivalcem - neodvisno od drugih dohodkov, zaposlitve, premoženja, družinske situacije, pripravljenosti sprejeti ponujeno delo ali kakršnih koli drugih podobnih pogojev. Pomeni večjo stopnjo varnosti in odpravo strahu, ki je bistvo vseh sredstev manipulacije kapitala s posameznikom. Gre za ponovno prerazporeditev denarja in novo redistribucijo. Prvo dejstvo, ki mu govori v prid, je ta, da je pravica do dela vedno težje uresničljiva, in tako bi UTD predstavljal del premostitve. Upravičenost se lahko pogojuje z državljanstvom ali pa s stalnim bivališčem, lahko tudi z določenim časom stalnega bivanja ali kaj podobnega. Odločitev o tem bi bila verjetno ena od dilem ob uvedbi takega sistema. Več: www.gibanje.org,www.rtvslo.si Marjana Mirkovič Nagradni natečaj Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ZANIMIVOSTI Slovesna podelitev nagrad za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovenciev v zamejstvu in po svetu je potekala 3. aprila v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kot je med drugim poudaril minister, pristojen za to področje, prof. dr. Boštjan Žekš, gre za dogodek, ki ga Urad organizira že sedmič, strokovna komisija strokovnjakov z etničnih študij pa je pri ocenjevanju upoštevala izvirnost teme in pristopa, uporabnost v smislu ohranjanja slovenske identitete zunaj meja RS ter strokovnost, zahtevnost in interdisciplinarnost dela. Na natečaju, katerega namen je spodbujanje raziskovalne dejavnosti na področju zamejske in izseljenske tematike., so bili nagrajeni Nataša Gliha Komac, Katja Jerman, Ana Peršič, Barbara Medved - Cvikl, Dominik Janez Her-le in Kristina Toplak. Vsa nagrajena dela so prejela priporočilo Urada za objavo, skupna vrednost denarnih nagrad pa je 4000 evrov. Več: www.uszs.si Marjana Mirković STUDU IN STIPENDIJE V RS Objavljen razpis za Fulbrightove štipendije Veleposlaništvo ZDA v RS objavlja razpis za Fulbrightove programe za študijsko leto 2010/2011. Rok prijave je 29. maj 2009. Več: w w w . s k l a d - k a d r i . si/ index. cgi?jezik = slo&kat = 702 Razpis za študijska dela s področja delovanja OZN Društvo za Združene narode za Slovenijo razpisuje nagrade za najboljša diplomska, magistrska in doktorska dela s področja delovanja Organizacije združenih narodov (OZN). Rok za oddajo del je 5. oktober 2009. Več: www.sklad-kadri.si/index. cgi?jezik=slo£tkat=712 Marjana Mirković Slovenski gledališki letopis na spletu V Sloveniji pripravljajo digitalizacijo Slovenskega gledališkega repertoarja in Slovenskega gledališkega Letopisa. Trenutno je na spletu dosegljiva digitalna verzija celotne slovenske teatrologije oziroma gledališke produkcije od leta 1867 do zadnje sezone, imenovana Rep-teatris (http://www.repertoar.sigledal.org/). Digitaliziran Letopis, doslej je digitaliziranih 140 sezon, je ogrodje, kamor bo v naslednjih letih mogoče dodajati relevantno gradivo, pričakovati pa je, da bo v nekaj letih projekt tako daleč, da bodo na enem mestu zbrani vsi pomembni podatki o dogajanju v slovenskih gledališčih. Za ime Rep-teatris so se odločili, ker gre za veliko zbirko podatkov s področja gledališča, torej za teatrologijo in po analogiji s kooperativnim online bibliografskim sistemom in servisi COBISS, bazo pa bo urejal in sestavljal Slovenski gledališki muzej, v sodelovanju z večjimi gledališči. Več: www.rtvslo.si, www.sta. si, wwwsiol.net Marjana Mirković Umrl Božo Kos V 78. letu starosti je aprila umrl znani ilustrator Božo Kos, eden najbolj prepoznavnih in inovativnih slovenskih ilustratorjev, znan kot izvrsten satirik in dolgoletni urednik revij Pa-vliha in Ciciban. Čeprav je bil Božo Kos po izobrazbi fizik, je njegovo življenje najbolj zaznamovalo ukvarjanje z ilustracijo. Tej in humorju se je zapisal pred svojim tridesetim letom, ko je leta 1957 postal glavni urednik satiričnega časopisa Pa-vliha. Največ ljudi njegovo ime še vedno povezuje z revijo Ciciban. Zanjo je ustvaril nešteto ilustracij, kot njegov poseben prispevek pa lahko štejemo tudi rubriko, s katero je med malčke želel zasejati tudi strast do raziskovanja sveta. Šlo je za na videz drobne skice, ki pa so v vsaki številki z vedno zabavnimi slikami seznanjale najmlajše z različnimi zabavnimi poskusi in pojavi iz sveta tehnike in narave. Revijo Ciciban je Božo Kos zaznamoval tudi kot urednik. Sodeloval je tudi s Televizijo Slovenija in to sodelovanje mu je za oddajo Živalski karneval prineslo nagrado Prešernovega sklada. Živalski svet in znanost sta bili stalni Kosovi spremljevalki in tudi bistvo njegovega plodnega sodelovanja s sinom Miho Kosom, direktorjem Hiše eksperimentov, s katerim je tudi ustvarjal revijo Petka. Veselje do raziskovanja sveta je otrokom poskušal vcepiti tudi kot ilustrator mnogo slovenskih učbenikov. Predvsem pa je Božo Kos otroke zabaval. Njegove ilustracije najdemo v več kot 40 knjigah, od katerih naj omenimo le Piko Nogavičko Astrid Lindgren, Butalce Frana Milčinskega, Velikega in malega kapitana Leopolda Suhodolčana, Bratovščino Sinjega galeba Toneta Seliškarja, Gospoda Hudournika Frana Šaleškega Finžgarja in mladinski roman Uhač in njegova druščina Branke Jurca. Pisal je tudi sam. Kos, ki je ilustrator postal, potem ko je svoje novinarske članke za mariborski Večer občasno dopolnil z ilustracijo, je ustvaril tudi nekoč zelo priljubljen strip Kavboj Pipec in Rdeča Pesa, objavljen v Pionirskem listu (1959-1991) in zatem v otroškem mesečniku Petka. Nikakor pa ne sme- mo pozabiti Kosovih karikatur. Bilo jih je mnogo, privrženost temu žanru pa je pokazal tudi kot organizator ljubljanskega mednarodnega bienala karikatur Brez besed (1969-1975). Več: www.vest.si,www.dnevnik.si,www.rtvslo.si Marjana Mirkovič Veleposlaništvo Republike Slovenije v RH Alagovičeva 30, 10 000 Zagreb, RH Veleposlanik: dr. Milan Orožen Adamič Uradne ure: ponedeljek-petek od 9.00 do 12.00 tel.: + 385 1 63 11 000 faks: + 385 1 61 77 236 el. pošta: vzg@gov.si spletna stran: http://zagreb.veleposlanistvo.si Konzularne informacije tel.: + 385 1 63 11 014, + 385 1 63 11 015 faks: + 385 1 46 80 387 konzularni pult (v uradnih urah za stranke): tel.: + 385 1 63 11 013, + 385 1 63 11 026 Državljanom RS je v nujnih primerih zagotovljen kontakt z dežurnim diplomatom: med tednom: od 16.30 ure v času vikenda in praznikov: 24 ur tel.: +385 98 462 666 Konzularni dan na Reki, Slovenski dom KPD Bazovica: Predvidoma 6. maja 2009 od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 Generalni konzulat RS, Split Častni konzul Branko Roglič Tel./fax: +385 21 389 224 e-mail: generalni, konzulat, rep.slovenije@st.t-com.hr uradne ure konzulata: ponedeljek-petek od 9.00 do 13.00 Številka je bila zaključena 30. aprila 2009.