LETNI POROCEVALEC 2010 DRUŠTVO SLOVENCEV PLANIKA ZRENJANIN MESTNA HIŠA ZRENJANIN LETNI POROCEVALEC 2010  DRUŠTVO SLOVENCEV PLANIKA ZRENJANIN Predsednica: Martina Drca Sekretarka: Vesna Tucic Blagajnicarka: Andelija Sarvaic Izvršni odbor: Martina Drca, Andelija Sarvaic, Vesna Tucic, Milena Spremo, Robert Rogelj, Dejan Bekic, Milica Mirkon­jev, Rudolf Tot, Emil Gerguric Nadzorni odbor: Stjepan Podgorelec, Snežana Zadravec Avdic, Gabrijela Turzo Lucic Odbor za kulturo: Vera Popovic, Aleksandar Dragar, Gabrijela Turzo Lucic, Daniela Avram Odbor za informiranje: Mag. Milena Spremo, Vesna Tucic,Robert Rogelj, Magdalena Žegarac, Varga Kalman Odbor za logisticno pomoc: Snežana Zadravec Avdic, Milica Mirkonjev, Dragana Injac, Dejan Tolmac, Tanja Krašovec Odbor za skrb clanov društva: Karolj Sarvaic, Martina Drca, Andelija Sarvaic, Stjepan Podgore­lec, Maja Drca Odbor za športno-rekreativno dejavnost: Dejan Bekic, Srdan Tucic, Goran Mirkonjev VSEBINA UVODNA BESEDA PRIREDITVE V OKVIRU VELEPOSLANIŠTVA VSESLOVENSKO SRECANJE USTANOVITEV NACIONALNEGA SVETA OBISKALI SO NAS KARITAS DOPOLNILNI POUK SLOVENŠCINE MIKLAVŽ 2009 KULTURNI DAN: PREŠERNOVA FIGA PUSTOVANJE NAŠA SLOVENSKA BESEDA OB DNEVU DRŽAVNOSTI PLETRŠNIKOVO SRECANJE ŠOLA V NARAVI MLADINSKA POLETNA ŠOLA PEVSKI ZBOR PLANIKA PRVOMAJSKI IZLET NA AVALO NORDIJSKA HOJA NAŠA SLOVENSKA POTICA KOLIKO POZNAM SLOVENIJO? RAZNO OB IZTEKU MANDATA KOZOLEC 3 4 5 6 8 12 14 15 16 17 18 22 24 26 27 28 30 31 32 33 34 35 36 VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE Dositejeva ulica 41; 11000 BEOGRAD Republika Srbija Tel: (+) 381 11 303 84 77 Fax: (+) 381 11 328 86 57 Elektronska pošta: vbg(at)gov.si Konzularni oddelek Veleposlaništva: Tel: (+) 381 11 303 84 70 Fax: (+) 381 11 328 86 55 Elektronska pošta: kbg(at)gov.si Kontakt: Makedonska 11 23000 Zrenjanin Srbija tel./fax..: +381 23 511 249 email: planikazr@yahoo.com web: http://www.planikazr.com LETNI POROCEVALEC 2010  VIII. LETNA SKUPŠCINA Letna skupšcina clanov Društva Slo­vencev Planika iz Zrenjanina je poteka­la 18.12.2009 v dvorani gostinskega objekta Kamel v Zrenjaninu. Skupšcina je imela naslednja delovna telesa: -predsedništvo: predsednica društva Martina Drca, Vesna Tucic, Rudolf Tot -verifikacijska komisija: Gabriela Tur­zo Lucic, Maja Avdic, Magdalena Ko­privica in Dejan Tolmac -overitelji zapisnika: Barbara Rogelj in Ana Ludoški. Skupšcina je sledeci dnevni red spre­jela brez ugovorov in dopolnil: I. Porocila: o delu društva leta 2009 (mag. Milena Spremo), o financnem poslovanju 2009 (Anda Sarvaic), o delu nadzornega odbora (Stjepan Podgore­lec), o delu dopolnilne šole slovenšcine (Vera Popovic), o delu pevskega zbora (Danijela Avram), o delu športno-rekreativne sekcije (Dejan Bekic). II. Nacrt dela in aktivnosti za leto 2010 (Martina Drca): redna mesecna srecanja, redne vaje pevskega zbora, dopolnilna šola slovenšcine, nacrtovanje manjših svecanosti in proslav ob praznikih, gostovanje in sodelovanje pri izvedbi kulturnih programov drugih društev v Srbiji in drugod, kontakti in sodelovanje z Veleposlaništvom RS, udeležba na Vs­eslovenskem srecanju, planinarstvo, tabori, zborovsko petje, sodelovanje med dopolnilnimi šolami slovenšcine in s šolami v Sloveniji, vzdrževanje spletnih strani z ažurnimi informa­cijami, nacrtovanje športnih aktivnosti. Zaradi povecanega obsega dejavnosti nacrt o ustanovitvi odbora za kulturo, odbora za informiranje, odbora za so­cialno skrb, odbora za šport in odbora za logistiko. Nacrtovani projekti: reci­tatorsko tekmovanje “Naša slovenska beseda”, Šola v naravi - tabor 2010, obeležitev dneva državnosti, Slovenci na Z Balkanu - gostovanje Slovenske skupnosti iz Tuzle, tekmovanje v nor­dijski hoji, redne dejavnosti društva 2010. III. Predlog o spremembi statuta (glej spodaj). IV. Predlog o podaljšanju mandata predsedniku NO Stjepanu Podgore­lcu. V. Predlog: Milena Spremo za ele­ktorskega kandidata, ki nas bo zas­topal na elektorski skupšcini sloven­ske nacionalne manjšine. Porocila, nacrt in predlogi so enoglasno sprejeti brez ugovorov in korekcij. Po uradnem delu predvidenega dnevnega reda skupšcine je sledil pri­goden glasbeni program in druženje clanov. Spoštovani rojaki, prijatelji in clani društva! Leto dni je minilo in kot vsak odgov­oren gospodar, ki se konec leta ozre, da bi videl plodove svojega dela, naj vas tudi ob koncu letošnjega leta, ob 9. ob­letnici osnovanja društva in ob volilni skupšcini pozovem, da se skupaj spom­nimo, kaj smo lani nacrtovali, želeli in kaj od tega smo uresnicili. Smo zado­voljni s svojim delom? Ali bi lahko v bodoce še boljše delali? Pred vami je letno porocilo o delu društva in mislim, da imamo razlog za zadovoljstvo. Trudili smo se, vsak po svojih moceh in zmožnostih, da društvo deluje kar se da najbolje. Seveda se vedno lahko naredi še vec in še bolje, zato se bomo trudili tudi v prihodnosti za kvalitetno delovanje društva. Zahvaljujem se Uradu Republike Slov­enije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Veleposlaništvu RS, Pokrajinske­mu sekretariatu za predpise, upravo in nacionalne manjšine, Skupšcini obcine Zrenjanin ter dragim donaterjem za vs­estransko podporo in pomoc. Novo ustanovljenim organom društva želim uspešno delo, mlade clane društva pa pozivam k sodelovanju in prevze­manju društvenih nalog, kajti pravi ra­zlog našega truda vseh teh let je želja, da društvo obstane, mladi pa negujejo tradicijo in kulturo svojih prednikov. Vsem našim clanom društva, pri­jateljem društva, dragim donatorjem in ostalim cenjenim bralcem želim zdravo in uspešno prihajajoce novo leto 2011. Z željo, da se naslednje leto ob 10-letnici društva zberemo še bolj zado­voljni in uspešni, s slovensko besedo na ustnicah, slovensko pesmijo v prsih in Slovenijo v srcu, da si s kozarcem žlahtne slovenske kapljice nazdravimo in zaželimo še na mnoga leta. Martina Drca, predsednica SPREMEMBE V STATUTU V letu 2009 je Skupšcina Republike Srbije, zakonodajalec, izglasovala zakon o društvih, ki predpisuje nova pravila o ustanovitvi, dejavnostih in prenehanju delovanja društev. V posebnih clenih zakona se predpisuje dolžnost in rok do kdaj je potrebno usk­laditi posamezne statute po predpisanem zakonu za vsa obstojeca društva, kamor spada tudi naše. Društvo Slovencev Planika je pravocasno izdelalo nacrt o spremembi in dopolnitvi svojega statuta. Sprememb ni bilo prevec, saj smo imeli ob ustanovitvi društva, leta 2001, zelo dober statut. Spremembe tudi niso bile odlocilnega znacaja. Dopolnitve statuta se nanašajo na ustanovitev pet posebnih odborov: odbor za ku­turo in jezik, odbor za skrb o clanih društva, odbor za informiranje, odbor za šport in rekreacijo ter odbor za logistiko. Vsi odbori so vecclanski: vsi clani uprave in odbora so prostovoljci. Dopolnitve statuta omogocajo kontinuiteto in kvaliteto izvajanja osnovnih de­javnosti v posameznem društvu, prav tako zmanjšujejo možnost tveganja indu­vidualne odsotnosti clanov, ohromljeno delovanje ob izteku mandata in podobno. Nacrt je bil v pismeni in utemeljitveni formi podan skupšcini društva oz. vsem clanom društva na letni skupšcini našega društva, v decembru 2009. Skupšcina je nacrt enoglasno sprejela. Uprava društva je postopala po predpisanih postopkih pred pristojnimi državnimi organi Republike Srbije. Posebnih težav nismo imeli. Besedilo: Vesna Tucic PRIREDITVE V OKVIRU VELEPOSLANIŠTVA KULTURNI DAN V PANCEVU Prešernov dan, slovenski državni in kul­turni praznik, je letos v soorganizaciji z Veleposlaništvom Republike Slovenije priredilo nedavno ustanovljeno Društvo Slovencev »Slovenac« iz Panceva, kat­erega predsednik je Ivan Kompare. Pr­ireditve so se iz našega društva udeležili predsednica Martina Drca, Snežana Zadravec Avdic in Zlatko Avdic. Iz­vrsten kulturni program, ki je vkljuceval razlicne glasbene tocke in recitacije, je potekal v dvorani Kulturnega cen­tra, zvezda vecera pa je bila evropsko poznana in priznana, izvrstna slovensko-srbska umetnica, igralka Anica Dobra. _____________________________________________________________________________________ DAN DRŽAVNOSTI V KOLARCU Veleposlaništvo Republike Slovenije v Beogradu je 22. junija priredilo sprejem in koncert v pocastitev Dneva državnosti. Iz našega društva so se udeležili koncerta Martina Drca, Milica Mirkonjev, Gabri­jela Turzo Lucic, Darko Krstin in Milena Spremo. V kulturnem domu Kolarac je nastopila slovenska igralka in šansonjerka Lara Jankovic, ki je s svo­jim žametnim glasom pela pesmi znanega literata Ferija Lainšcka s pridihom ciganskega melosa. Lara Jankovic je mlada slovenska umetnica, ki je za svoje ustvarjanje prejela številna priznanja. Ob koncu pr­ireditve nas je na odru nagovorila tudi gospa Jadran­ka Šturm Kocjan, pooblašcena ministrica in zacasna odpravnica poslov na Veleposlaništvu Republike Slovenije, ki nam je še sporocila, da v mesecu av­gustu koncuje svoj mandat in ob tem napovedala pomenljivo pesem »Non, Je ne regrette rein« oz. »Ne obžalujem nicesar.« Po kulturnem programu je sledilo druženje v sprejemni dvorani ob prigrizku, prisotnim pa bo lep vecer ostal še dolgo v spominu. Besedilo: Mag. Milena Spremo X. VSESLOVENSKO SRECANJE Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je v cetrtek, 1.julija 2010, v veliki dvorani Državnega zbora pripravil X. Vseslovensko srecanje, namen­jeno Slovencem in njihovim potomcem, živecim zunaj meja Republike Slovenije, strokovnja­kom in akademikom iz RS, ki se ukvarjajo s tematikami izseljen­stva in zamejstva. Tega srecanja so se udeležile tudi predstavnice Društva Slovencev Planika iz Zrenjanina in sicer: Mar­tina Drca, predsednica društva, Snežana Zadravec Avdic, clanica NO društva, ter mag. Milena Spremo, clanica IO društva in elektorica v nacionalnem svetu slovenske narodne manjšine v Republiki Srbiji. Rdeca nit X. vseslovenskega srecanja je bil naslov Skupni slovenski kulturni, gospodarski in znanstevi prostor: realnost ali utopija? S svojimi zanimivi­mi prispevki so nas nagovorili razlicni avtorji, Prispevke je moc najti na spletni strani državnega zbora Republike Slovenije. Tudi tokrat smo se skozi pris­pevke ukvarjali s problematiko uspešnega ohranjanja in kre­pljenja slovenske kulture, jezika in narodne identitete ter prišli do zakljucka, da je potrebno upoštevati tudi zahteve in inter­ese mlajše generacije, ki pa danes živi izven ustaljenih društvenih okvirjev, zato smo skupaj prišli do sklepa, da bo potrebno v pri­hodnje upoštevati in vkljuciti v društveno dejavnost tudi mlade. Srecanja se je udeležilo okoli 200 registriranih predstavnikov slovenskih društev, organizacij in posameznikov iz Slovenije, iz zamejstva in slovenskih skup­nosti po svetu ter predstavnikov institucij in društev, ki se v RS ukvarjajo z izseljensko in zame­jsko tematiko. Srecanje se je pricelo s kul­turnim programom Beneškega okteta s sporanistko Eliso Iovele, v uvodnem in pozdravnem gov­oru pa so nas nagovorili dr. Pavel Gantar, predsednik Državnega zbora RS, prof. dr. Boštjan Žekš, minister brez resorja, odgovoren za podrocje odnosov med Re­publiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Re­publiko Slovenijo in Slovenci po svetu, ter Miro Petek, predsednik Komisije DZ za odnose s Slo­venci v zamejstvu in po svetu. Program je povezovala dr. Katja Jerman iz Urada vlade RS za Slo­vence v zamejstvu in po svetu. Besedilo: mag. Milena Spremo USTANOVITEV NACIONALNEGA SVETA SLOVENSKE NARODNE MANŠINE Volitve v Nacionalni svet na Ministrstvu za cloveške in manjšinske pravice Predsedujoci na elektorski skupšcini Dne 6. junija 2010 je bil na Min­istrstvu za cloveške in manjšinske pravice v Beogradu ustanovljen Nacionalni svet slovenske narodne manjšine. Gre za izjemen in zgo­dovinski trenutek, ko smo Sloven­ci v Srbiji ne le pridobili uradno priznan status narodne manjšine, temvec pomeni delovanje nacion­alnih svetov posameznih manjšin visok pravni standard na podrocju zašcite pravic in svobošcin manjšin v pravni regulativi Republike Sr­bije, ki nacionalnim manjšinam omogoca pravice na posameznih podrocjih, zato lahko postane zgleden primer in vzorcen mod­el za primerjalno zakonodajo v posameznih evropskih državah. Omeniti je potrebno, da je bila ena izmed zahtev v formiranju nacion­alnih svetov tudi dolocena mini­malna kvota zastopanosti po spolni pripadnosti, kar je bilo v prid pred­vsem ženskam, ki so tudi v Srbiji manj prisotne v politiki. V Nacionalni svet je bilo v elektor­skih volitvah izvoljeno 15 clanov in sicer: Vladimir Uršic predsed­nik, Rajko Maric podpredsednik in clani, dr. Maja Đukanovic, Ale­ksndar Gruden, Željko Kljun, Anica Sabo, Zoran Ulic, Slobodan Kode­la, mag. Milena Spremo, Zdravko Starc, akademik dr. Jovan Šetrajcic, Silva Martinec, Zoran Jovicic, Ivan Zavrtanik ter Vera Novkovic. Na­cionalni svet je kasneje odlocil, da bo v svoje delo vkljucil tudi ostale elektorje, ki so veliko prispevali, da je prišlo do formiranja našega or­gana kot tudi tiste ljudi, ki bi lahko znacajno prispevali v delovanju Nacionalnega sveta. Status castnih clanov so dobili, v znanstvenih in kulturnih krogih priznani in uvel­javljeni ljudje, prof. dr. Jurij Bajec, prof. dr. Ranko Derganc in msgr. Sta­nislav Hocevar, beograjski nadškof in metropolit. V odbore in druga konsultativna telesa Nacionalnega sveta pa so poleg clanov imenovani še Dejan Simic, Zoran Mandelc, Mi­roslav Piljušic, Ivan Doberšek, Ivica Gruden, Štefanija Stojanovic in Igor Race. Za sekretarko Nacionalnega sveta je imenovana Vida Popovic. V procesu samega formiranja Na­cionalnega sveta slovenske narodne manjšine sta nas podprla tako Urad Vlade Republike Slovenije za Slo­vence v zamejstvu in po svetu kot tudi Veleposlaništvo RS, ki se jim ob tej priliki posebej zahvaljujemo. Nacionalni svet predstavlja svo­jo manjšino predvsem na štirih podrocjih: izobrazba, kultura, obvešcanje v jeziku narodne manjšine ter uradna raba jezika in pisave. Zakon nacionalnemu svetu omogoca status partnerja in sve­tovalnega telesa, ko gre za odlocanje o vprašanjih, ki se ticejo omenjenih podrocij. Pristojnosti Nacionalnega sveta so številne, npr. ustanavljanje posameznih kulturnih ustanov in inštitucij, gospodarskih družb in drugih organizacij, delegiranje svo­jih predstavnikov v izobraževalne inštitucije, predlaganje ucnih in vzgojnoizobraževalnih programov in nacrtov, ki bi doprinesli k negov­anju nacionalne kulture in ohran­janju jezika, pristojnost na podrocju informiranja in medijev, kjer ob­stajajo razna zakonska dolocila, ki omogocajo nacionalni manjšini upravicenost do sredstev kot tudi casopisno-založniško in radio-tel­evizijsko dejavnost, pristojnost na podrocju uradne rabe jezika in pis­ave itd. Nacionalni svet, v skladu z za­konom, sodeluje z mednarodnimi in regionalnimi organizacijami in us­tanovami, državnimi organi, organ­izacijami in ustanovami v maticni državi ter z nacionalnimi sveti in po­dobnimi telesi nacionalnih manjšin v drugih državah. Navedene pristojnosti Nacional­nega sveta so samo nekatere med številnimi, ki naj bi pripadnikom slovenske manjšine omogocile sodelovanje v javnih zadevah, ohranjanje kulturne in narodne identitete, sodelovanje v razvijanju mednacionalnih in medkulturnih odnosov ter spodbujanju tolerance, v cemer Republika Srbija pra s svo­jim pristopom do manjšin zagotovo predstavlja zgleden primer za ostale države, naš Nacionalni svet pa bo vsa pooblastila in pristojnosti zago­tovo vzel za prednost in verjamem, da jo bomo v štiriletnem mandatu tudi upravicili. Besedilo: mag. Milena Spremo Zbrani elektorji pred volitvami v Nacionalni svet Prvi sestanek clanov Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine OBISKALI SO NAS ROTARY KLUB ZAGORJE KUM Skupinska fotografija ob prejemu slike V petek, 4. junija, so naše društvo pocastili s svojim obiskom predstavniki Rotary kluba Zagorje Kum, gos­pod Janez Lipec, gospod Janez Sencar in gospod Janez Lencl, ter predstavnik Rotary kluba Zrenjanin, gospod Petar Cuk, ki so se te dni sestali v Zrenjaninu, da bi se dogovorili o skupnem sodelovanju. Goste smo docakali v pisarni našega društva, kjer je sledila predstavitev delovanja tako Rotary kluba Kum Zagorje kot tudi našega društva. Zvedeli smo, da je namen velike organ­izacije posameznih Rotary klubov po svetu predvsem humanitarnega karakterja in sledi najvišjim moralnim standardom in eticnim merilom. Clane našega društva je zelo razveselilo, da so v Rotary klubu Zagorje Kum organizirali akcijo zbiranja slovenskih knjig, ki so nam jih podarili. Ob prijetnem pogovoru smo zvedeli še, da se gospod Janez Lipec profesionalno ukvarja z nordijsko hojo in ga povabili, da se nam pridruži jeseni na tek­movanju v nordijski hoji, ki ga tudi letos pripravlja naš odbor za šport. Ob koncu uradnega srecanja je predsed­nica Martina Drca v imenu našega društva prejela kn­jigo Zadnji šiht: 250 let rudnika Zagorje s posvetilom ter prelepo sliko s pogledom na Triglav, ki stoji v pisarni našega društva in nam vedno znova ogreje naše srcke. Vecer smo z našimi dragimi gosti nadaljevali v resta­vraciji »Alaska tajna«, kjer so nas že cakali naši gosti iz Ribnice, Folklorna skupina Loncki v spremstvu gospe Milene Brezec in svetnika gospoda Metoda Jaklica ter gosti iz Slovenske skupnosti Tuzla, ki so se nasled­nji dan udležili naše osrednje prireditve Naša slovenska beseda. Vecer se je koncal ob pesmi in plesu lokalnih tamburašov, ki so se izkazali z igranjem in prepevanjem številnih slovenskih pesmi. _____________________________________________________________________________________ SLOVENSKA SKUPNOST TUZLA Lansko leto so clani našega društva obiskali naše drage prijatelje Slovensko skupnost iz Tu­zle, kjer smo bili sprejeti z odprtimi rokami, še posebej pa navdušeni nad kopanjem v slanih jez­erih in pod slapovi Panonica. Letos smo našim prijateljem vrnili poziv in jih povabili v Zren­janin. Za organizacijo sodelovanja s Tuzlanci sta bili zadolženi Snežana Zadravec Avdic in Milena Spremo. Naši prijatelji so sodelovali na naši prireditvi »Naša slovenska beseda«, njihov ženski zbor Soncice pa nas je s svojim kulturnim programom zelo navdušil. Veseli smo, da smo uspeli navezati stik in poglobiti prijateljstvo s Slovensko skupnostjo Tuzla pod vodstvom Alenke Savic, po naših dogovorih pa najverjetneje naslednje leto sledi pobratenje obeh društev. Nastop Soncic iz Tuzle OBISKALI SO NAS DELEGACIJA IZ RIBNICE V okviru našega projekta Naša slovenska beseda nas je obiskala delegacija iz obcine Ribnica, ki sta jo predvodila gospod Metod Jaklic, svetnik obcine Ribnica, in gospa profesorica Milena Brezec, ki je bila nekoc sodelavka naše clanice in organizatorice raznovrstnih kulturnih projektov, profesorice srb­skega jezika v gimnaziji in uciteljice slovenskega jezika Vere Popovic. Ob tej priložnosti je bil or­ganiziran sprejem obeh omenjenih predstavnikov obcine Ribnica v Mestni hiši Zrenjanin. Sprejemu so prisostvovali predsednik Skupšcine mesta Zren­janin gospod Aleksandar Marton, pomocnik župana gospod Imre Fazekaš, clan Mestnega sveta gos­pod mag. Vojislav Matic ter predstavniki našega društva: predsednica Martina Drca, organizatorja dogajanja Vera Popovic in Aleksandar Dragar ter mag. Milena Spremo. Predstavniki obcine in mesta Zrenjanin so našima gostoma iz Ribnice predstavili Zrenjanin, seznanili z aktualnimi politicno-ekonom­skimi vprašanji in potenciali v obcini, veliko je bilo govora tudi o možnosti tujih investicij v novi indus­trijski coni. Svetnik gospod Metod Jaklic je pred­stavil obcino Ribnica, ki ima sicer destkrat manj prebivalcev kot Zrenjanin, kjer pa vendar uspešno poslujeta dve vecji podjetji, strojna industrija »RIKO« in lesna »INLES«, v ekspanziji pa so tudi številna obrtniška in mala podjetja, ki so bila poz­vana na sodelovanje z Zrenjaninom. Ob tej priliki je bilo zapisano v lokalnem tedniku List Zrenjanin, da Društvo Slovencev Planika Zrenjanin predstavlja most sodelovanja in povezovanja na vseh podrocjih življenja, predvsem v kulturi, izobraževanju, športu in gospodarstvu. _____________________________________________________________________________________ DELEGACIJA IZ PIŠEC Ob dnevu državnosti nas je obiskala delegacija iz Pišec. To so naši prijatelji h katerim odhajamo clani našega društva vsako leto na izpopolnjevanje svojega znanja slovenšcine ter se družimo z ro­jaki iz celega sveta in prijatelji iz Slovenije. Del­egacijo, ki nas je obiskala, je predvodila srcna in velikodušna dama, gospa Marjanca Ogorevc, preds­ednica Društva za varovanje maternega jezika, nar­avne in kulturne dedišcine Maks Pleteršnik iz Pišec in gonilna sila Pleteršnikovih ljudskih pevcev, ki ohranjajo ljudsko izrocilo skozi pesem, predstavl­jajo Pišece, obcino Brežice, našega rojaka Maksa Pleteršnika, ki je “dal narodu slovenskemu zaklad – odkril bogastvo mu slovenskega jezika”. Društvo s svojo sekcijo ljudskih pevcev se poklanja temu velikemu slovenskemu jezikoslovcu in slovarpiscu tako, da neguje spomin nanj z organiziranjem in udeležbo na raznih srecanjih in simpozijih slavis­tov, skrbi za urejenost domacije, Pleteršnikovega groba, sodeluje na raznih kulturnih prireditvah, ve­lik poklon Slovencem v zamejstvu in po svetu pa je povabilo in možnost, da pridejo vsako leto k njim v Pišece na Pleteršnikovo srecanje za kar se jim še posebej zahvaljujemo. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO VORALBERG IZ AVSTRIJE IN SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO IZ ŠVICE S slovenskim planinskim društvom iz Avstrije smo navezali stik že leta 2008, ko je potekala na Bledu kon­ferenca slovenskih planincev iz sve­ta in Slovenije, ter jih ob tej priliki vljudno povabili, da pridejo kdaj tudi k nam na obisk, saj v ravni Vojvodini leži Fruška gora, kjer se lahko plani­nari. Ker smo z našim dragim gospo­dom Štefanom Felbarjem, predsed­nikom omenjenega društva, vse od takrat bili v kontaku, smo se zaradi usklajevanja terminov in casa clanov v obeh društvih, naposled dogovorili, da se vidimo poleti, meseca avgusta leta 2010. Ker planinsko društvo iz Avstrije velikokrat sodeluje tudi s sloven­skim planinskim društvom Triglav iz Švice, sta se društvi tudi tokrat dog­ovorili, da skupaj organizirata obisk Zrenjaninu in pohod po Fruški gori, kar nas je zelo razveselilo, da nas s svojim obiskom pocastita kar dve slovenski društvi iz tujine. Naše prijatelje smo po dogovoru 3. avgusta pricakali v prostorih našega društva, kjer smo jim razkazali pros­tore, kjer društvo deluje in kjer so se malce odpocili od naporne poti. Naši prijatelji so bili posebej navdušeni nad našo pisarno, ki jo krasijo razne slike, kipci in simboli naše dežele, zato so komentirali, da imamo v naših prostorih pravi mali muzej. Sl­edil je ogled mesta, naše prijatelje je po mestu vodila gospa Nada Ben­jocki, ki se ji ob tej priliki posebej zahvaljujemo, kajti gospa Nada vse­lej popelje goste našega društva po mestu in jim na koncu pokaže muzej. V poznih popoldanskih urah smo se z gosti odpravili proti Novemu Sadu, saj smo imeli rezervirana prenocišca v planinskem domu Vojvodina na Fruški gori in upamo, da so se gostje tam prijetno pocutili. Naslednji dan je sledil pohod po Fruški gori, kjer se nahajajo številni pravoslavni samostani oz. »manas­tiri«, nekatere smo si tudi ogledali in imeli priliko degustirati samostanska vina, ki so izvrstna. Popoldan smo goste peljali še na trdnjavo Petrova­radin, od koder se razprostira cudovit razgled na Novi Sad. Na trdnjavi so gostje vecerjali v znani restavraciji Osam tamburaša. V prijetni družbi vse hitro mine in že je bil na vrsti zadnji dan, ki smo ga pred odhodom naših gostov hoteli dobro izkoristiti. Goste smo popeljali po centru Novega Sada, jim pokazali tamkajšnjo tržnico in Donavski park. Naj omenim, da so nekateri naši gosti Novi Sad dobro poznali še iz mladih casov, ko so tu služili vojaški rok oz. so ga spoznali ob razlicnih priložnostih, ko te življenje popelje marsikam. Nato smo jih odpeljali do znane restavracije Carda Liman ob Donavi, kjer so se pred odhodom okrepcali, saj jih je cakala dolga pot do doma. Upamo, da so se naši gostje z nami lepo imeli, mi pa se jim ob tej priliki zahvaljujemo za njihov obisk in up­amo, da se kmalu kaj vidimo, tokrat morda v Sloveniji, kjer organiziramo skupaj kako planinsko turo. Še pose­bej se zahvaljujemo tudi Dejanu Bekicu za organizacijo in Karolju-Karciju Sarvaicu, ki nas je vsak dan vozil iz Zrenjanina do Fruške gore in prevzel vecji del izvedbe organiza­cije nase. Mag. Milena Spremo V SODELOVANJU Z MARIBORSKO NADŠKOFIJSKO KARITAS Letos poteka že cetrto leto uspešnega sodelovanja društva Planika in Nadškofijske Karitas iz Maribo­ra. Kakor vsako leto so nas tudi letos aprila obiskali v prostorih društva visoki predstavniki omenjene humanitarne organizaacije, g. Branko Macek, predsednik Nadškofijske Karitas Maribor, in g. Darko Bracun, generalni tajnik Nadškofijske Kari­tas Maribor, ki sta spremljala kontigent humanitar­ne pomoci namenjen na podrocje Aleksinca in Niša. Ob tej priložnosti sta nas seznanila z nacrtovanimi programi in projekti za tekoce leto. Poleg tega sta nam v imenu Karitasa ponudila letovanje za dve družini slabšega materialnega statusa v njihovi hiši v Portorožu. Letovanje je bilo realizirano v mesecu avgustu, v Portorožu pa si je nabralo novih moci 8 naših clanov - tri družine. Drugi obisk vodecih predstavnikov je bil 1.10.2010, ko sta spremljala drugi kontigent humanitarne pomoci za slovenska društva v Srbiji in vse os­tale prebivalce na podrocju Banata, ki jim je ta vrsta pomoci potrebna. Pomoc je prispela v obliki 350 kartonskih škatl, kjer so se nahajala oblacila, obutev, šolske potrebšcine, invalidski pripomocki in kopalniška oprema, skupna teža pomoci je znašala 56oo kg. Kamion je prispel v zrenjaninski Karitas. Po koncani carinski proceduri je bila pomoc razdeljena v enakem sorazmerju clanom Društva Slovencev ,,Kula,, iz Vršca, clanom Društva Slovencev ,,Plan­ika,, iz Zrenjanina in Karitasu Zrenjanin. Podelitev pomoci našim clanom društva je bila organizirana v soboto in nedeljo,16 in 17. oktobra. Del pomoci smo v imenu clanov našega društva odstopili humanitar­ani organizaciji ,,Duga,, za potrebe njihovih clanov s posebnimi potrebami, kakor tudi Specialni šoli 9. maj v Zrenjaninu. Razen clanov društva in njihovih družin so billi deležni pomoci tudi obcani, za katere smo vedeli, da jim je ta vrsta pomoci dobrodošla. Razen omenjene pomoci smo prejeli tudi denarno pomoc. Prispevek bo porabljen za otroke ter nabavo osnovih prehrambenih artiklov za najbolj ogrožene. Še enkrat se iskreno zahvaljujemo Nadškofijski Ka­ritas Maribor za nesebicno pomoc. Besedilo: Martina Drca Raztovarjanje kamiona s humanitarno pomocjo Društvo Planika neguje tradicionalne verske svecanosti: Božic i Uskrs. U redovima sveštenstva biskupata rimokatolicke crkve u Zrenjaninu ima sveštenika koji su rodeni u Sloveniji i govore slovenacki jezik. Izražavamo veliku zahvalnost crkvi na organ­iziranju ponocne i uskršnje mise na slovenackom jeziku, kao i za prigodno druženje na­kon verskog obreda u rimokatolickim hramovima za sve verski opredeljene clanove. POSETA KARITASU U MARIBORU Slovesna zahvalna sveta maša ob 20-letnici NŠKM Prvi dan oktobra 2010. Stigla je pomoc clanovima Društva Slovenaca »Planika« od Nadškofijske Karitas Maribor (NŠKM). Tom prilikom su supruga i mene poz­vali da ih posetimo u MB, jer smo mi sutradan krenuli u privatnu posetu rodacima. 1. dan: U sredu 6. oktobra naša rodaka Dragica Vecek (soc. rad. vodi 2 materinske kuce) radi u NŠKM, došla je po nas. Naše nezaboravno druženje sa Karitasom upravo pocinje. Nakon razgledanja lepo uredenog prostora oko zgrade, same zgrade i dobro opremljene ambulante za ljude bez zdravstvenog osiguranja u ulici Štrosmajerova 15, uz prijatan razgovor sa sekretarom Darkom Bracunom pozvani smo da prisustvujemo misi povodom 20. god. postojanja NKŠM. Istog dana posetili smo i 2 materin­ska doma. U mestu Žalec mat. Dom se nalazi u samom centru u prostorijama kat. crkve. Tu smo zatekli 2 ma­jke kako spremaju rucak za svoju decu, koja su bila u školi. Druga materinska kuca nalazi se u mestu Mozirje na malom lepom brežujku. Kucu okružuje lepo ureden vrt sa cvecem i baštom punom povrca koje gaje majke za svoje potrebe. U mat. Domu smo zatekli 3 majke sa cetvoro male dece. U oba doma svaka majka ima svo­ju lepo opremljenu sobu, dok su zajednicke prostorije kuhinje, dnevni boravak i sanitarne prostorije. Za razliku od sigurnih kuca (koje pripadaju Centru za soc. rad i ko­jima je adresa nepoznata) mat. domovi su otvorenog tipa, poznate adrese a pod pokroviteljstvom Karitasa. 2. dan: 9. oktobra u 15 casova u Stolnoj crkvi Sv. Janeza Krsnika održana je slovenska zahvalna sv. misa ob 20- letnici Nadškofijske Karitas Maribor. Somaševanje vo­dio je nadškof i metropolit dr. Franc Kramberger koji je 12.10.1990. god. kao tadašnji mariborski škof pot­pisao akt o osnivanju NŠKM. Nakon sv. mise preds­ednik NŠKM Branko Macek poceo je recima: »Danes je praznik za našo hišo in za vse, ki delajo tu /.../«, a njih je u 89 župniskih Karitas ukupno sa volonterima 1528 koji su u prošloj godini dobrovoljno odradili oko 60.000 casova i pomogli približno oko 30.000 socialno ugroženim ljudima. I posle 20 g. NŠKM pomaže ljudima dobrovoljno i hu­mano na svim nivoima u skladu sa zakonom crkvenog prava i civilnim zakonima. Njihovu pomoc smo i mi do sada 4 puta dobili i zato im najlepše hvala. Hvala im i za nezaboravne dane provedene sa njima u Mariboru, Mozirju i Žalcu. Besedilo: Andelija Sarvaic PUTOVANJE ZA PORTOROŽ Posle 23 sata putovanja stigli smo u Portorož. »Sencna pot 36« je žuta trospratna zgrada sa ogromnom terasom pokrivenom leksanom i velikim stolom za kojim je sedelo 48 osoba. Bili smo lepo docekani i ispraceni. Gospoda Dragica nas je zabavljala raznim radionica­ma, a gospodin župnik je ujutru oko pola osam držao misu. Družili smo se sa porodicama iz okoline Maribora. Svi su bili izuzetno ljubazni i trudili su se da pricaju srpski sa nama, a mi slovenacki sa njima. Na kraju smo razmenili mejlove i telefone i nadam se da cemo se sa nekima i družiti. Najbolja od svih je bila ku­varica (prvoklasna) Ana koja nam je super kuvala i animatori koji su zabavljali decu i služili nas. Pet dana je brzo prošlo u veselom raspoloženju. Ovo nam je još jedna predivna uspomena u životu. Milica Mirkonjev DOPOLNILNA ŠOLA SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE V šolskem letu 2010/2011 je že 9. šolsko leto organiziran pouk slov­enskega jezika in kulture za otroke in odrasle clane Društva Plaika iz Zrenjanina. Pouk izvaja uciteljica Vera Popovic, prof. in sicer v prostorih Zrenjanin­ske gimnazije v Zrenjaninu. Za iz­vajanje pouka dobi Društvo prostor brez denarnega nadomestila. Pouk poteka v treh skupinah in sic­er: - ob ponedeljkih od 19.00 do 21.00 imajo pouk najstarejši, letos jih je v skupini 8; najvecji problem je redno obiskovanje pouka prijavljenih - ob sobotah od 9.30 do 11.30 pridejo k pouku najstniki od 12. do 17. leta starosti, letos skupina šteje 6 deklic; ti ucenci so najbolj redni pri pouku; - ob sobotah od 11.30-13.30 pri­hajajo k pouku najmlajši, letos je najmlajši otrok star 5 let, skupina pa šteje 8 otrok. Opremljeni smo z belo tehniko, ka­setofonom, racunalnikom, ucbeniki. Z medmrežja lahko poberemo gradi­va, ki nam pridejo prav pri pouku. Beremo, rišemo, pišemo, govorimo, pojemo, pripovedujemo, pripravl­jamo razstavice naših izdelkov za Društvo, razlicne nastope, tekmu­jemo, vadimo in se igramo. Sestavila Vera Popovic, prof. KAKO JE NASTALA SLOVENIJA? Ko je bog ustvarjal Zemljo, je imel tri vrece: v eni je bilo morje, v drugi gore, v tretji pa ravnine. Bog je bil zelo utrujen in se je usedel, da bi si odpocil. Pogledal je v vrece in videl, da mu je ostalo še malo morja, malo gora in malo ravnin. Vrgel je to na Zemljo in rekel: “Naj bo to Slovenija!” Tako ima Slovenija malo morja, malo gora in malo ravnin. SLOVENIJA JE DEŽELA NA SONCNI STRANI ALP. Slovenska ljudska pripoved Zapisala po spominu: Vera Popovic Pripovedovala: Teodora Lucic Filip Rogelj MIKLAVŽ 2009 V Miklavža preoblecen igra­lec Aleksandar Dragar in Vera Popovic, prof. srbskega jezika in naša uciteljica slovenskega jezika, sta otrokom priredila prelep vecer s prepevanjem in deklamiranjem slovenskih pesmi in podelitvijo praznicnih daril. Sveti Miklavž, ljubitelj dobrote, celo jesen že pece piškote, da pridne otroke, vse dobre ljudi vedno na god svoj on obdarii! Vesele božicne praznike in srecno Novo leto Vam želi Društvo Slovencev Planika POBARVANKA 8. februr: kulturni praznik V našem društvu so letos ob 8. februarju, kul­turnem prazniku, naši clani poleg spremljanja kulturnega programa, ki nas je duhovno nahranil, še prav posebej uživali ob Prešernovih figah, ki jih je za celo društvo pripravila naša blagajnicarka Andelija Sarvaic, društvu poznana tudi kot izvrstna kuharica, ki nas marsikdaj preseneti s svojimi dobrotami. Ker je kultura tudi kulina­rika, tokrat kot kulturno specialiteto ponujamo kar recept za Prešernove fige, ki naj nas spomni na našega najvecjega in velikodušnega pesnika, ki je razveseljeval otroke prav s figami. Sestavine: 1 kg fig 400 g bele cokolade 400 g jedilne temne cokolade 20 žlic olja Priprava: Vsaki figi odtrgamo peceljcek, kamor potem zabo­demo zobotrebec. Fige z zabodenim zobotrebcem zložimo na pladenj, ki ga postavimo v hladilnik. V dovolj globok lonec damo 400g bele cokolade, v cokolado dodamo 7 do 8 žlic olja in jo stopimo. Vsako figo na zobotrebcu posebej potopimo v cokolado in jo z zobotrebcem vrnemo na pladenj. Pladenj s predhodno v beli cokoladi potopljenimi figami postavimo ponovno v hladilnik za 10-15 minut. Medtem, ko fige stojijo v hladilniku, ponovi­mo postopek še s temno jedilno cokolado. V dovolj globok lonec damo 400g temne jedilne cokolade, dodamo 12 žlic olja in cokolado stopimo. Pladenj s predhodno potopljenimi figami v beli cokoladi vzamemo iz hladilnika, fige pa ponovno s pomocjo zabodenega zobotrebca potopimo v stopljeno temno cokolado in jih vrnemo na pladenj. Pladenj s poto­pljenimi figami v temni cokoladi ponovno postavi­mo v hladilnik za 5 minut. Potem vzamemo plad­enj iz hladilnika, zelo pocasi z navrtavanjem med prsti izvlecemo zobotrebce iz fig. Fige postavimo v okrasne papircke. Na luknjico, ki ostane po odstran­itvi zobotrebca, pa dodamo stopljeno belo ali crno cokolado, da se ne vidi. Prešernove fige serviramo ljubiteljem Prešernove poezije ali ljubiteljem dobre hrane. Andelija Sarvaic PUSTOVANJE V NAŠEM DRUŠTVU Na pustni torek v mesecu februarju je društvo priredilo ples v maskah in s tem obudilo staro slovensko tradicijo »Pust«, cigar namen je odganjanje zime, vesel­ijo pa se ga predvsem otroci in seveda »otroci po duši«. Na ples so prišle do­bre vile, macke, carovnice, ciganke, bolnicarka, indijanka, dimnikar, okost­jank, Spiderman, Zoro, celo Kekec in še druge pustne šeme. Pravega pusta ni brez pustnih krofov, za kar so poskr­bele naše clanice in dobre kuharice v društvu. Ob dobri slovenski narodnoza­bavni glasbi smo v prostorih našega društva poskrbeli za dobro vzdušje, k dobri volji pa je prispevala tudi izvrstna domaca kapljica. Pustni ples je trajal do poznih vecernih ur, pred bojaznijo da se naše zlate kocije ob polnoci ne spremenijo v buce, smo se razgretih src in židane volje vrnili domov v upanju, da se tudi naslednje leto preobrazimo v kakšno pustno šemo. Besedilo: mag. Milena Spremo Foto: Robert Rogelj Bolnicarka in dimnikar Spiderman, okostnjak in Zoro Ali ste jih prepoznali? NAŠA SLOVENSKA BESEDA Naša slovenska beseda je recitatorsko tekmovanje, ki ga je letos že cetrtic priredilo Društvo Slovencev »Planika« iz Zrenjanina v Srbiji. Prireditve se udeleži vsako leto vse vec predstavnikov slovenskih društev in skupnosti iz Srbije ter sosednjih držav, ki se med seboj pomerijo v recitiranju slovenskih pesmi, ki vedno znova obudijo obcutke povezanosti z maticno domovino. Slovensko društvo “Planika” iz Srbije je na pobudo clanov in organizatorjev projekta, gospe Vere Popovic in gospoda Aleksandra Dragarja, priredilo v mesecu juniju recitatorsko tekmovanje “Naša slovenska beseda”, ki je že cetrtic potekalo v Zrenjaninu, in sicer v Kulturnem domu v Mužlji. Tekmovanja so se tako kot vsako leto udeležila sloven­ska društva in skupnosti iz Srbije in sosednjih držav, ki so se potegovala z mocjo pesniškega nagovora v sloven­skem jeziku za najvišje mesto. Vsako društvo pa je im­elo letos tudi nalogo, da prinese s seboj nekaj slovenskih izdelkov, spominkov oz. posebnosti, ki smo jih razstavili ob odru. Ne le da s tem ohranjamo kulturno identiteto in našo besedo, temvec vsako leto tudi ugotovimo, da so med nami pesniške duše, ki nas s svojo lastno rimo vedno znova ocarajo. Ob tej priložnosti smo letos prvic gostili tudi goste iz Ribnice, svetnika gospoda Metoda Jaklica in gospo Mileno Brezec, otroško folklorno skupi­no Loncki iz Dolenje vasi ter ženski zbor Slovencice v okviru Slovenske skupnosti Tuzla, ki ga vodi predsed­nica Alenka Savic. Vse prisotne je najprej nagovorila in pozdravila preds­ednica našega društva gospa Martina Drca, nato je sl­edilo povabilo žiriji naj zasede svoje mesto ter prebere propozicije tekmovanja. Sledil je žreb nastopajocih po društvih. Udeležence smo razvrstili v tri starostne sku­pine in sicer: otroke do 14. leta, najstnike do 19. leta in odrasle. Tekmovanje je popestril bogat kulturni program z nastopi zborov Slovenskega društva”Planika” iz Zren­janina in Slovenskega društva “Triglav” iz Tuzle, s svoji­mi plesnimi tockami pa nas je razveseljevala tudi otroška folklorna skupina Loncki. Oder je krasil miniaturni kozolec Gospa Jadranka Kocjan Šturm z Veleposlaništva RS Naposled smo le nestrpno docakali razglasitev rezulta­tov. Med otroci je zmagal Filip Rogelj iz Zrenjanina, med mladostniki sta si prvo mesto priborili Maja in Mil­ica Cvejic iz Novega Sada, med odraslimi pa Gabrijela Turzo Lucic iz Zrenjanina. Glede na skupno uvrstitev je tokrat najvišje mesto dosegla Slovenska kulturna skup­nost “Ivan Cankar” iz Zajecarja. Najstarejši udeleženec tekmovajna je bil izvrsten recitator gospod Janko Brezo­var iz Beograda, najbolj ljubek in najmlajši Vanja Pavlovic iz Beograda, najbolj originalen nastop pa so izvedli decki Mihajlo Micic, Marko Randelovic in Petar Popovic iz Be­ograda. Naše tekmovanje je pocastila s svojo prisotnostjo gospa Jadranka Šturm Kocjan, pooblašcena ministrica in zacasna odpravnica poslov na Veleposlaništvu Republike Sloven­ije v Beogradu, ki nam je sporocila, da v mesecu avgustu zakljucuje mandat službovanja v Beogradu, kar nas je kar malo razžalostilo, saj je gospa Jadranka službovala v ob­dobju zacetnih težav, s katerimi so se srecevala slovenska društva v nastajanju ter bila z nami vse do zgodovinskega trenutka, ko smo uspeli formirati nacionalni svet sloven­ske narodne manjšine v Republiki Srbiji, zato verjamemo, da je imela veliko dela, neizmerno smo ji hvaležni za ves njen trud in upamo, da ji ostanemo v lepem spominu. Po zakljucenem tekmovanju smo se družili z našimi dragi­mi gosti ob dobri slovenski glasbi do poznih popoldanskih ur, ko so nas zaceli najprej zapušcati rojaki iz najbolj odd­aljenih krajev v Srbiji, polni lepih vtisov in želja, da nas obišcejo tudi v prihodnje. V pricakovanju na naslednjo recitatorsko prireditev pa vabimo rojake in prijatelje ter pozivamo slovenska društva in združenja, ki so zaintere­sirana za tovrstno druženje in povezovanje v prihodnosti, naj se nam brez zadržkov oglasijo in pridružijo. Besedilo: mag. Milena Spremo Foto: Giga Razstava s tradicionalnimi slovenskimi izdelki in spominki Folklorna skupina Loncki iz Dolenje vasi SEM ‘Z RIBN’CE URBAN Sem ‘z Ribn’ce Urban, po cejlem svejti znan; jest brihtne sem glavjé, pa žlice imam novjé. Vre, vre, vre, mi smo Ribn’canje! Cev tejden smo okul’ hodil’, v nedeljo smo boga prosil’, da b’ loncev ne pobil’. Sem rjeku: kjer je veselica, bi se predala ‘kova žlica; sem semkaj se podav, da bi jih kej prodav. Vre, vre, vre, mi smo Ribn’canje! Cev tejden smo okul’ hodil’, v nedeljo smo boga prosil’, da b’ loncev ne pobil’. Jest hvalit’ se ne smejm, le tülku vam povejm, da take roube nej, ne ljati ne dr’gej. Vre, vre, vre, mi smo Ribn’canje! Cev tejden smo okul’ hodil’, v nedeljo smo boga prosil’, da b’ loncev ne pobil’. De boum jest Urban pri vas še bolj poznan, le-tu vam zdej povejm, k’nej znanu vsem l’dejm. Vre, vre, vre, mi smo Ribn’canje! Cev tejden smo okul’ hodil’, v nedeljo smo boga prosil’, da b’ loncev ne pobil’. Slovenska narodna pesem Recitiral: Filip Rogelj DELAVCEVA HCI Lepa sem, pravijo — »lepa ko roža«! Pesem to sladko mi moški pojó; dan na dan slišim jo, kjer se prikažem. Naj jim verjamem, da res je tako? Kaj pa ti praviš, zrcalo? Ne lažeš? Lep je li bledi moj tale obraz? Lepa ta usta, k poljubu vabeca? Lepših nobena res nima že las? Lepe li takšne oci so velike, crne ko temna brezmesecna noc? Takšne ko moje — do moškega srca res, da caróvno imajo naj moc? Lepa? ... Nemara bo nekaj resnice! O, ko moj oce bi bil bogatin, ženini snúbili bi me bogati, bila lastnica bi krasnih grašcin ... Delavec oce moj, delavka mati! Z delom kruh služim svoj sama si jaz ... O Rojenice! Zakaj pac mi v zíbel dote nasule ve niste svoj cas? Dote?! — Oh, saj jo tu nosim na licih! Pręvec, še pręvec za revno deklč ... Revi lepota opasna je dota; sama bojim se, da bo mi v gorjé ... Anton Aškerc Recitirala: Gabrijela Turzo Lucic BULVAR BANKROT Natakar! Placam! Na ulici, kjer sta parfum in kri, kjer narod ploska in krici, v avtu najstnik zafiksan spi, v lokalu se TV-svet godi. Kjer znoj je smrad prastarih dni, car casa, ki v knjigah ždi, šestletnik za oglom cik kadi, zraven dama lišpa si oci. Spi, dete sladko, spi, le zate se tu svet vrti, nic ne maraj, nic ne baraj, nic ne hiti. Nicesar ti ne zamudiš, saj ko se prebudiš - svet bo manjši, svet bo tanjši, svet bo grši, svet bo slabši, svet bo gorši! Od cudežev Sveta Gospa živi, tako kot na zemlji revni vsi, prav vsi drve po bližnjici in sproti odganjajo skrbi. Nekoc modreci z bradami, zdaj kramarji s kravatami se krohotajo na ulici, Bulvar bankrot oklicani. Spi, dete sladko, spi, le zate se tu svet vrti, nic ne maraj, nic ne baraj, nic ne hiti. Nicesar ti ne zamudiš, saj ko se prebudiš - svet bo manjši, svet bo tanjši, svet bo grši, svet bo slabši, svet bo gorši! Jani Kovacic Recitirala: Vesna Tucic IZPOSOJENE SANJE V vrtu stoji rožica, z grede hoce in se joce - iz zemlje noce nožica. Po vrtu teka deklica, rožo hoce in se joce - ne da ji je mamica. V vetru plava rožica, ko se sklanja, se ji sanja, da je mala deklica. V vrtu spancka deklica, sredi spanja se ji sanja, da je mala rožica. Po vrtu teka rožica, iz zemlje raste deklica, veter veje in se smeje - kakšna kolobocija! Jože Snoj Recitirala: Ana Jovana Pernat NEZAKONSKA MATI Kaj pa je tebe treba bilo, dete ljubó, dete lepó! meni mladi deklici, neporoceni materi? - Oca so kleli, tepli me, mati nad mano jokáli se; moji se mene sram’váli so, tuji za mano kazali so. On, ki je sam bil ljubi moj, on, ki je pravi oca tvoj; šel je po svéti, Bóg ve kam; tebe in mene ga je sram! Kaj pa je tebe treba bilo; dete ljubó, dete lepó! Al te je treba bilo, al ne, vender presrcno ljúbim te. Meni nebö odprto se zdi, kadar se v tvoje ozrem oci, kadar prijazno nasmejaš se, kar sem prestala, poza­bljeno je. On, ki ptíce pod nebam živi, naj ti dá srecne, vesele dni! Al te je treba bilo, al ne, vedno bom srcno ljubila te. France Prešeren Recitirala: Jovana Bekic ŽABE SVADBO SO IMELE Žabe svatbo so imele, zbrane iz sosednjih mlak, jedle pile so in pele: rega, rega reg, kvak, kvak. Skokica nevesta mlada, ženin bil je dolgokrak, rajala oba sta rada: rega, rega reg, kvak, kvak. “Živi ženin naš z nevesto!” glas povzdigne krakov svak; zagrmi jih kakih dvesto: rega, rega, reg, kvak, kvak. Po vecerji zavrte se, ko je bil že pozen mrak; rajajo da vse se trese: rega, rega, reg, kvak, kvak. Slovenska narodna pesem Recitirala: Isidora Rogic S KOM SE MAMA RIMA Mama se zelo težko rima. Lahko se rima z rama, lahko pa tudi s sama – ampak to samo takrat, ce je mama zares za vse sama. Pravzaprav se mama z nicemer pametno ne rima – še takrat, ko se ti zdi, da si našel pravo rimo za mamo, se izkaže, da rima nikakor ni prava. Na primer: rima nima iste barve oci, kot jih ima mama. Pravzaprav porabiš kar mnogo casa, preden se rodi prava rima zlata in preden ugotoviš, da je še najboljša rima za mamo – ata! Vinko Möderendorfer Recitirala: Dragana Rogic OB DNEVU DRŽAVNOSTI Nastop folklorne skupine Duplo iz Pišec v Ljudskem gledališcu Toše Jovanovic v Zrenjaninu Dne 24. junija je bila v našem društvu ob pocastitvi dneva državnosti Republike Slovenije organizirana pro­slava pod vodstvom Gabrijele Turzo Lucic in Rudolfa Tota. Prireditev s kulturnim programom je potekala v Veliki dvorani ljudskega gledališca Toše Jovanovic v Zrenjaninu. Poleg nastopa našega zbora in recitatorjev Teodore Lucic in Filipa Roglja, so našo prireditev pocastili clani pevskega zbora Maks Pleteršnik iz Pišec, clani Folklorne skupine Duplo iz Pišec ter pevski zbor Mladi veseljaki iz Ptuja, kulturni program pa sta povezovali Barbara Tašin Rogelj in Milena Spremo. Naše goste je prisrcno pozdravila predsednica društva Martina Drca in se za­hvalila za njihov obisk in precudovit program, ki so ga pripravili. Vecer smo nadaljevali v restavraciji Alaska tajna, kjer smo uživali do poznih ur ob dobri glasbi in pesmi lokaln­ih tamburašov kot tudi naših gostov in glasbenikov iz Slovenije ter na koncu celo zaplesali polko kar na cesti, ko smo se poslavljali od naših prijateljev iz Pišec, ki so se še isti vecer odpravili na dolgo pot v Slovenijo. Naslednji dan, 25. junija, sta gostovala s svojim kul­turnim programom v Barocni dvorani Skupšcine mesta Zrenjanina moški pevski zbor Mladi Veseljaki iz Ptuja in mešani pevski zbor Pomlad iz Novega mesta v soor­ganizaciji Kulturnega centra iz Zrenjanina in Internac­ionalnega glasbenega centra. Koncert je bil precudovit in je navdušil tako clane našega društva kot tudi ostale sokrajane, ki so se udeležili koncerta. Recitatorja Teodora Lucic in Filip Rogelj Nastop mešanega pevskega zbora Pomlad v Barocni dvorani Mestne hiše Zrenjanin Nastop našega pevskega zbora Planika Pevski zbor Maks Pleteršnik iz Pišec Po koncanem koncertu smo povabili clane obeh zborov v prostore našega društva, kjer smo peli še pozno v noc, ko smo se ganjeni in polni lepih vtisov naposled le poslovili. Znane pesmi in plesi so nam v teh dneh prinesli duh dežele, obudili nostalgijo po domovini in nam pricarali magicne trenutke v katerih smo neskoncno uživali. Ob tem se še enkrat zahvaljujemo dragim gostom, ki so se kljub napornemu potovanju udeležili naše proslave in upamo, da nas še kdaj obišcejo. Besedilo: Gabrijela Turzo Lucic Moški pevski zbor Mladi Veseljaki iz Ptuja 3. PLETERŠNIKOVO SRECANJE LJUBITELJEV SLOVENŠCINE Poletne dni, med 10. in 18. julijem, smo nekateri clani našega društva preživeli v Pišecah na že 3. taboru ljubiteljev slovenskega jezika imen­ovanem Pletršnikovo srecanje, ki ga je organiziralo Društvo za varovanje maternega jezika, naravne in kul­turne dedišcine “Maks Pleteršnik” iz Pišec. Program je vodila Rut Zlobec, pri or­ganizaciji pa so ji pomagali številni prostovoljci. Udeleženci, ki se nas je letos zbralo okoli 20, smo preživeli teden dni v odkrivanju Pišec, oko­lice in spoznavanju Posavja. Svoje znanje slovenšcine smo mocno iz­popolnili, saj smo se lahko le tako sporazumeli z našimi rojaki, s kat­erimi smo navezali stike in upam, da bo to prijateljstvo trajalo za vedno. Tabor je bil zelo koristen, saj smo se naucili marsicesa, praksa pa je bila letos usmerjena na zidanice, kmet­ije in življenje na podeželju. Pišece so kraj z zelo gostoljubnimi in pri­jaznimi ljudmi, zato ni cudno, da so prepoznavne po mednarodnih stikih, povezovanju ljudi, spoznavanju razlicnosti in podobno. Letos smo še enkrat, tokrat v Pišecah, srecali našo Marjanco Ogorevc, ki skrbi za spominski muzej in je gon­ilna sila Pletršnikovih ljuskih pe­vcev. Srecali smo se tudi z domaco folklorno skupino, pevci narodno zabavne in ljudske glasbe, kantavtor­jem Petrom Dirnbekom, sodelovali v dobrovoljnem delu na domaciji Maksa Pleteršnika. V Šmarjeških toplicah smo prisostvovali nastopu Pleteršnikovih ljudskih pevcev in recitirali razne pesmi. Obiskali smo Valvazorjevo hišo in knjižnico v Krškem, dvorec Rajhenburg v Bre­stanici. V Brežicah smo po ogledu mesta imeli sprejem v Posavskem muzeju pri predsedniku obcine Brežice, g. Ivanu Molanu. Ob vseh the dejavnostih, nam je ostal tudi cas za uživanje in sprostitev, ko­panje v bližnjih toplicah in bazenu, poseben in nepozaben doživljaj pa je bilo nocno kopanje v reki Krki. Odlicno organiziran program, dobra volja domacinov in druženje z rojaki so nam še enkrat odprli poti skozi našo lepo deželo. Gabrijela Turzo Lucic Navdušena sem, ker sem se spet srecala z deželo. Vsak dan smo spoznali nekaj novega o Sloveniji. Na gradu Rajhenburg je bila med drugim razstava o trapistih, ki so se ukvarjali tudi z izdelavo cokolade in likerja. Vsak dan smo doživeli nekaj novega in zanimivega. Napolnili smo si bat­erije do naslednjega leta. Gabi Turzo – Lucic Vsak dan smo imeli drugacen pro­gram. Zjutraj smo brali casopis »Dnevnik«, se pogovarjali v slovenšcini, ce je nujno, pa rekli kakšno besedo tudi v anglešcini in nemšcini. Damir Mihailov PIŠECE Rojstna hiša na hribu. Vinska klet. Spijo vinogradi, ko jih varuje kužni spomenik. Zvonenje cerkva v daljavi. Slišim skakljanje skrite vode, to se Duplo veseli, da bo postalo reka.. Pišeški park objema zacarani Moskonov grad. Tukaj so skupaj lipa,sekvoja in Pišeška marel’ca. Cutim aromo domacega vina in potice, se spomnim... Spet se bom vrnila. To bo moja romarska pot v dedišcino. Gabrijela Turzo Lucic Vsak moj obisk Slovenije je zelo custven in poln novih dogodkov. Letos sem prvic spoznala Pišece. So majhne po velikosti, a velike v drugih stvareh. Ljudje veseli, z odprto dušo. Narava zelena in dišeca. Vino, narejeno z ljubeznijo … Barbara Rogelj Ne govorim dobro slovensko, ampka upam, da se bom naucila. Posebej mi je všec kapucinska knjižnica v Krškem. Zelo lepi so indijski lotosi v Šmarjeških toplicah. Magdalena Žegarac TABOR 2010 Udeleženke tabora na Tartinijevem trgu v Izoli Od 25.06.2010 do 02.07.2010 smo realizirali projekt “TABOR 2010” v Portorožu za otroke, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenskega jezika. Potovali so ucenci Jovana Bekic, Ti­jana Bekic, Jovana Randelovic, Ma­rina Krsmanovic, Ana Jovana Per­nat, Dragana Rogic in Isidora Rogic ter uciteljica Vera Popovic. Bili smo namešceni v Centru za obšolske dejavnosti “BURJA” v Seci pri Portorožu. Tu smo imeli names­titev in tri obroke v skupni jedilnici s samopostrežbo. Kopali smo se na plaži kampa v Luciji, ki je le nekaj deset metrov oddaljena od Doma. Vsebine, ki so bile realizirane: -obisk Secoveljskih solin 27.06. v dopoldanskih urah - obisk Piranu 29.06. v dopoldan­skih urah, posebej v Akvariju - obisk Vrta kaktusov 02.07. - ostale dni je bilo v dopoldan­skih urah realizirano vzgojno-izobraževalno delo, popoldne pa cas za kopanje - pripravili prezentacijo Zrenjani­na za domacine - pripravili za naše društvo prezent­acijo kraja, herbarij in pesmico, ki smo se jo tam naucili -spoznali smo PRIMORSKO kot slovensko pokrajino, podnebje, rast­line, živali, nacin življenja ljudi, raziskovanje okolice in njene specificnosti morje, soline, podneb­je, plima in oseka itd. - reševanj ugank, risanje, priprava razstave živali in rastlin, spozna­vanje zelišc, reševanje nalog, branje itd. - ob pomoci gospe Neve smo se naucili delati butarice iz sivke - spoznali smo formo vivo kot nacin ustvarjanja in razstavljanja umetniških izdelkov - pred odhodom smo se od domacinov poslovili z manjšim programom (recitacije in pesmica o morju, predstvljanje našega društva »Planika«). Naše potovanje je bilo za otroke zelo zanimivo, saj so marsikaj videli in spoznali, izlet pa jim bo ostal še dolgo v spominu, saj smo se im­eli zelo lepo. Besedilo: Vera Popovic, prof. MLADINSKA POLETNA ŠOLA Letošnje poletje se je okoli 150 otrok iz celega sveta udeležilo Mladinske poletne šole v Ljubljani. Naucili smo se veliko slovenšcine in se udeleževali razlicnih dejavnosti. Šli smo na morje, poletno vrocino pa smo premagovali tudi na bazenu. Vsi smo se pogov­arjali in sporazumevali v slovenšcini, saj smo bili iz razlicnih koncev sve­ta: Francije, Španije, Nizozemske… Ure ucenja so potekale od devete ure zjutraj do pol enih popoldan in nihce ni imel težav z ucenjem. Vesele uciteljice so polepšale vsako uro ter spodbujale in motivirale zaspane študente, da se uce slovenšcine. Spoznali smo skrivne koticke Ljubljane, se vozili s kanujem, obiskali živalski vrt, poslušali dobro slovensko glasbo… In kar je najbolje, vsi smo se naucili veliko slovenšcine. Solze so tekle, ko smo šli domov. Vsi že nestrpno cakamo in se veselimo naslednjega leta, ko bomo spet videli stare prijatelje in spoznali nove. Jovana in Tijana Bekic PEVSKI ZBOR PLANIKA Hor Planika deluje od samog nastanka društva i na svom repertoaru neguje višeglasnu horsku muziku sa akcen­tom na slovenacko horsko stvaralaštvo. Kompozicije koje pevamo su komponovane od strane slovenackih kompozitora, ili su to aranžmani narodnih slovenackih pesama prilagodeni za izvodenje mešovitog pevackog sastava. Dirigenti hora su bili prof. Mileta Grujic, na­kon njega prof. Senka Jakovljevic, a od 2005. godine do danas prof. Daniela Avram. Obzirom na višegodišnju pevacku tradiciju ovoga hora kroz njega je prošao ve­liki broj pevaca koje su cinili uglavnom mladi ljudi - ucenici, studenti i ostali ljubitelji horske pesme. Pojedini pevaci su prisutni vec 5 godina u horu. Razlog i smisao opstanka ovoga hora je u tome što se svi clanovi veoma lepo medusobno slažu, poštujuci sve obaveze i zahteve koje im se namecu, a na prvom mestu ljubav prema bellcantu i harmoniji koja se stvara tokom izvodenja pesama. Zanimljivo je spomenuti da je razlika u strosti pevaca upravo ono što ih medusobno još više motiviše ka zajednickom stvaralaštvu, najmladi pevac ima 11 godi­na, a najstariji 45.Tokom 2010 godine hor je nastupao na sledecim manifestacijama: Prešerenova akademija 3.II. u prostorijama društva gde je na veoma svecan nacin obeležen ovaj veliki praznik, 16.V. na tribini o sveslov­enskom stvaralaštvu koje se održalo u baroknoj sali naše opštine, nakon toga je sledila SLOVENSKA BESEDA na kojoj je hor imao zapaženi nastup kao i zajednicko izvodenje slovenacke himne sa horom iz Tuzle koji se dešavao u domu kulture Mužlja, ubrzo potom je sledio nastup povodom dana državnosti u gradskom pozorištu Toša Jovanovic na kojem su nastupila još dva pevacka društva iz Slovenije, a kruna ovogodišnjeg truda je gos­tovanje na tradicionalnom subotickom SRECANJU PE­VSKIH ZBOROV 25.IX i gostovanje na novosadskom KONCERTU SLOVENSKIH PESMI IN POEZIJE 19.II. Hor trenutno broji 14 clanova podeljenih po glasovima : sopran- Avdic Maja, Avdic Dijana, Benak Tijana, Lucic Teodora i Gabrijela, alt- Vucetic Dragana, Vrebalov Mir­jana, Žegarac Marijela, Jorga Adina, Bogovic Jelena, ten­or- Ivan Danijel, Karanac Predrag i bariton- Krecu Đordel i Prole Damir. Prof. Daniela Avram, zborovodkinja SLOVENSKO JEDINSTVO RAZLICITOSTI U nedelju 16.05.2010 naš hor »Planika« je kao gost nastu­pio na tribini nazvanoj »Slovensko jedinstvo razlicitosti« održanoj u Velikoj sali Skupštine Opštine Zrenjanin, na kojoj su slavisti govorili o šarolikosti slovenskih jezika na ovim prostorima. Pesmama »Triglav«, »Po jezeru« cuo se još jedan glas potvrde prisutnosti slovenske skupnosti na ovom tlu. Gabrijela Turzo Lucic GOSTOVANJE V SUBOTICI Pevski zbor Planika se je 25. septembra udeležil že tradicionalnega VII. letnega srecanja slov­enskih pevskih zborov v Subotici. V veliki dvorani subotiške mestne hiše so se srecanja poleg našega zbora udeležili še zbori sloven­skih društev iz Beograda, Novega Sada in Sub­otice, s svojim nastopm pa sta nas pocastila tudi gostujoca pevska skupina Studenec iz Pivke in prekmurska godba iz Bakovcev. Slovesnosti se je udeležil tudi Milan Predan, namestnik vele­poslanika Republike Slovenije. Vse prisotne je pozdravil predsednik Društva Slovencev Triglav iz Subotice Igor Race, program pa je povezoval Geza Kovac. Zbori so odlicno odpeli pripravljen repertoar, ki je poleg pretežno slovenskih pesmi vkljuceval tudi srbske, slovaške, madžarske in romunske zborovske pesmi, še posebej pa so obcinstvo navdušili gostujoci glasbeniki iz Slov­enije. Po slovesnosti smo se družili s pijatelji iz Slovenije in iz ostalih slovenskih društev v Sr­bije še pozno v noc. Snežana Zadravec Avdic Zborovodkinja Daniela zadovoljna z nastopom zbora v Subotici Nastop pevskega zbora Planika v mestni hiši v Subotici KONCER SLOVENSKIH PESMI IN POEZIJE V NOVEM SADU Dne 19.11. je pevski zbor Planika gos­toval v Novem Sadu ob 10. obletnici MPEZ Krederica. Koncerta so se iz našega društva udeležili Martina Drca, Vesna Tucic, Anda in Karolj Sarvaic, Zlatko Avdic in Milena Spremo. Koncert se je odvijal v precudoviti sinagogi, ki je zelo akusticna in ima velicasten ambient. Mešani pevski zbor Kredarica je bil us­tanovljen leta 2000 v okviru tamkašnjega slovenskega društva, da bi pripomogel pri ohranjanju nacionalne identitete Slo­vencev in njihovih potomcev na teritoriju Vojvodine. Pevski zbor Kredarica vodi Suzana Gros Markovic. V kulturnem programu so sodelovali po­leg MPEZ Kredarica in MPEZ Planika še Pojoca družba iz Beograda, Igralni ansambel Kredarica, Katica Ristic iz Vršca, MPEZ Triglav iz Subotice in Moška pevska skupina Kredarica. Po uradnem koncertu smo se družili in prepevali slovenske pesmi še dolgo v noc. Mag. Milena Spremo Skupinska fotografija nastopajocih v sinagogi v Novem Sadu Nastop pevskega zbora Planika v Novem Sadu Naša solistka Dragana PRVOMAJSKI IZLET NA AVALO Društvo Slovencev Planika na Avali Dne 08. maja se je naše društvo odpravilo na enod­nevni izlet na hrib Avala pri Beogradu z obiskom sa­mostanu Rakovica. Izleta in skupnega druženja se je udeležilo 62 clanov društva in naših prijateljev. Po prihodu v Beograd smo najprej obiskali samostan Ra­kovica, kjer je pokopan Patrijarh Dimitrije – obnovitelj moderne SPC in Patrijarh Pavle, sledil je prihod na hrib Avala, kjer smo se razdelili v dve skupini, rekrea­tivno in hribolazniško, ki je s pomocjo vodica kre­nila na pohod po hribu. Po dolocenem casu sta se obe skupini sestali pri »stolpu«, ki smo ga skupaj obiskali. Nato smo se spustili do restavracije »Carapicev brest« na kosilo. Treba je še dodati, da sta obe skupini obiskali spomenik poginulim ruskim gen­eralom, spomenik Neznanemu junaku kot tudi planinski izvor Sakinac. Po koncanem kosilu in lepem druženju je sledil povratek domov. Športno-rekreativna sekcija se kot organizator izleta posebno zahvaljuje našim prijateljem in gos­titeljem Željku in Jeleni na Avali kot tudi Snežani Zadravec Avdic za pomoc pri organizaciji izleta. Besedilo: Dejan Bekic Foto: Robert Rogelj Organizator Dejan Bekic predvodi hribolazce Spomenik Neznanemu junaku na Avali Spomenik poginulim ruskim vojakom Priti, videti in zmagati. Pripravljeni ... pozor ... zdaj! POROCILO: NORDIJSKA HOJA 2010 18. september, jutranji obcutek: deževen in mrk dan, kar ni preprecevalo majhni skupini ljudi, da krene na pot k izletišcu ob reki Tisi. Ob 10ih se je v organizaciji odbora za šport in rekreacijo našega društva pod vodstvom predsednika odbora Dejana Bekica zacela tretja letna tekma v nordijski hoji, katere se je udeležilo 45 tek­movalcev. Tekmovalna pot je bila skrbno zacrtana ob reki Tisi, s štartne pozicije na samem izletišcu, od koder pelje ovinkast nasip v divjo naravo. Na žalost so slabi vremenski pogoji botrovali temu, da je tekmo ob 14ih zakljucilo le 35 tekmovalcev, vreme pa na sreco ni pokvarilo dobre volje udeležencem tekme. Najhitrejši tekmovalci so bili: ŽENSKA KONKURENCA: 1. Tijana Bekic 2. Magdalena Žegarac 3. Maja Avdic MOŠKA KONKURENCA: 1. Srdjan Tucic 2. Predrag Karanjac 3. Goran Mirkonjev OTROŠKA KONKURENCA: 1. Djordje Damjan NAJSTAREJŠI TEKMOVALEC Karolj – Karci Sarvaic je za­sedel visoko mesto v lastni konkurenci. Po razglasitvi zmagovalcev in podelitvi nagrad se je nadaljevalo druženje v naravi za vse udeležene clane društva in povabljence. Odbor za šport in rekreacijo Uspešna motivacija Najstarejši in najbolj motiviran Naše dame na startu Kosilo po tekmi Medgeneracijski izziv Organizator Dejan in predsednica Martina Pokali in medalje NAŠA SLOVENSKA POTICA Zmagovalci v peki naše slovenske potice Na vabilo Društva Slovencev »Kula« iz Vršca, ki je priredilo tekmovanje »Naša slovenska potica« v peki potice, se je odzvalo 5 udeležencev iz Zrenjanina. Iz našega društva so se tekmovanja udeležile Martina Drca, Nada Domazet, Gabrijela Tur­zo Lucic in Barbara Tašin Rogelj. Pred pricetkom tekmovanje smo si v organizaciji domacinov ogledali mesto, potem pa je sledilo dobro or­ganizirano tekmovanje v prelepi re­stavraciji »Vetrenjaca« v Vršcu, kjer so se tekomovalke našega društva dobro odrezale in zasedle zelo dobro koncno uvrstitev. Prvo mesto si je priborila potica predsednika društva »Sava« Vladimirja Uršica iz Be­ograda in tekmovalke iz Rume, dru­go mesto je s svojo potico osvojila predsednica našega društva Martina Drca, tretje mesto pa sta si delili Nada Domazet in Gabrijela Turzo Lucic. Tekmovanju je prisostvoval predstavnik Ambasade Republike Slovenije gospod Milan Predan. Po tekmovanju so domacini organ­izirali precudovit koncert v vršacki Katedrali, vecer pa se je koncal ob pesmi in vinu v vinariji »Vinik«. Zahvaljujemo se ljubeznivim domacinom in upamo, da bo tek­movanje postalo tradicionalno ter da se bomo ob tej priliki družili tudi prihodnje leto. Besedilo: Barbara Tašin Rogelj Takole so poticke cakale na neusmiljene ocenjevalce KOLIKO POZNAM SLOVENIJO? Ekipa Društva Slovencev Planika se je udeležila tekmovanja v Nišu Naša ekipa se je hrabro borila V oktobrskem mrzlem jutru se je rdec kombi, poimenovan “Šiško”, odpravil na dolgo pot iz Zrenjanina proti Nišu. V kombiju je sedela mla­da ekipa našega društva v spremstvu mentorice Vere Popovic in Milene Spremo, ki je bila povebljena na tekmovanje “Koliko poznam Slov­enijo?”, ki ga je tudi letos organ­izirala Slovenska kulturna skupnost “France Prešeren” v Nišu. V Niš smo prispeli dokaj hitro, cas potovanja smo izkoristili za ponav­ljanje snovi in pogovor. V Niškem kulturnem centru so nas pricakali clani tamkajšnjega društva, nas toplo pozdravili in nas pogostili s toplimi napitki in jutranjim prigriz­kom. Svoje ekipe iz razlicnih slov­enskih društev v Srbiji sta pripeljali tudi nasmejani in prijazni uciteljici slovenšcine Barbara in Tatjana, iz Maribora pa je prispel tudi gospod Darko Hedrih, ki je bil zadolžen za pripravo in potek kviza. V dvorani Kulturnega centra v Nišu nas je najprej nagovoril gospod Mi­lan Fuke iz SKS “France Prešeren” v Nišu, pozdravil nas je tudi pred­stavnik Skupšcine obcine Niš in rekel, da je vesel, da se manifestacija tega tipa odvija v Nišu, da upa, da bo postala del tradicije v obcini Niš, ki spodbuja delovanje manjšin, ki živijo na tem prostoru. Nato sta zasedili svoje mesto v žiriji uciteljica Tatjana in Milena, clanica našega društva iz Zren­janina, gospod Darko iz Maribora pa je podal napotke o poteku kviza ter povabil mlade ekipe, da zasedejo svoja mesta. Med seboj so se pomerili: dve ekipi domacega SKS “France Prešeren” iz Niša, dve ekipi Društva Slovencev “Sava” iz Beograda, ekipa Društva Slovencev “Kredarica” iz Novega Sada, ekipa Društva Slovencev “Kula” iz Vršca, ekipa Društva Slo­vencev “Triglav” iz Suboticr in naša ekipa Društva Slovencev “Planika” iz Zrenjanina. Tekmovanje je sprem­ljal kulturni program, ki ga je za nas pripravil podmladek naših društev. Tekmovanje se je koncalo z zmago ekipe Društva Slovencev “Sava” iz Beograda. Po koncanem programu je sledil ogled mesta Niša s svojo velicastno trdnjavo ob reki Nišavi, pred odho­dom pa smo se okrepcali s ko­silom v restavraciji “Veneda”. Dan smo zakljucili polni dobre volje, ker smo spet videli naše prijatelje iz drugih slovenskih društev ter zakljucili, da bi se morali še veckrat videti, v svoje aktivnosti pa vkljuciti predvsem najmlajše z namenom, da se bolje spoznajo in ohranijo obicaje in tradicjo, ki jo bodo lahko po­dajali naprej našim zanamcem. Mag. Milena Spremo Voditelj kviza Mladi baletki ­ ­­­ ­­­ ­ ­ OB IZTEKU MANDATA VODSTVU DRUŠTVA Na enem izmed sestankov vodstva društva Bliža se nova letna skupšcina, letos posebna, saj se vodstvu društva izte­ka mandat, tako da bodo clani društva imeli zopet možnost odlocati o tem, kdo bo vodil in upravljal društvo v naslednjih letih. Ob tem se je seveda potrebno obrniti nazaj in pogledati, kaj je bilo v mandatu dosedanjega vodstva narejeno in ce je vodstvo upravicilo zaupanje clanov društva. Društvo Slovencev Planika je bilo v letih mandatovanja dosedanjega vod­stva zelo aktivno. Zaradi številnih obveznosti smo se clani IO in NO po pozivu predsednice društva ses­tajali vsaj dvakrat mesecno, zaradi obsega dela pa tudi veckrat. Zaradi povecanega obsega dela in dolocil statuta smo se odlocili, da ustanovi­mo še pet odborov: odbor za kulturo, odbor za informiranje, odbor za skrb clanov društva, odbor za logistiko ter odbor za šport in rekreacijo, ki ima vsak svoje naloge. V odbore so vkljuceni tudi clani, ki sicer niso v vodstvu društva, vendar s svojo pomocjo velika podpora pri realiza­ciji projektov in delovanju društva. V okviru rednega delovanja društva so bile dosedaj vkljucene naslednje aktivnosti: - redna dežurstva dvakrat tedensko - redna mesecna srecanja: obvešcanje clanov o aktualnih temah in druženje clanov ob kratkem kulturnem progra­mu (nastop zbora in otrok dopolnilne šole slovenšcine, branje slovenske literature ipd.); društvo vodi eviden­co prisotnosti - redne vaje pevskega zbora, ki se udeležuje raznih prireditev - dopolnilna šola slovenskega jezika; v okviru šole so organizirani razni programi in nastopi, ki spremljajo naša srecanja, projekte in gostovanja; v okviru šole se organizira tudi obisk Slovenije z izobraževalnim pro­gramom - proslave in svecanosti s kateri­mi obeležimo slovenske navade: pust, dan žena, velikonocna maša in polnocnica v slovenskem jeziku, martinovanje, miklavževanje itd. - obeležitev državnih praznikov: kul­turni dan, dan državnosti - gostovanje našega društva pri dru­gih društvih tako v Srbiji kot tudi iz­ven; cilj je povezovanje, sodelovan­je, izmenjava izkušenj, negovanje slovenske kulture, navad in jezika ter krepitev nacionalne identitete - v goste vabimo na prireditve razne kulturno-umetniške skupine, umet­nike in kulturnike iz Slovenije - kontakti in sodelovanje z Veleposlaništvom RS - udeležba Vseslovenskega srecanja v Ljubljani - udeležba na Pleteršnikovih srecanjih v Pišecah; letos je prišla delegacija iz Pišec v Zrenjanin, kjer smo se dog­ovorili za vzajemno sodelovanje tudi vnaprej; - športne aktivnosti: pohodi, plani­narjenje in nordijska hoja; letos smo imeli na obisku slovenski planinski društvi iz Avstrije in Švice - sodelovanje med dopolnil­nimi šolami slovenskega jezika, sodelovanje in povezovanje s šolami v Sloveniji; - vzdrževanje spletne strani ter por­tala Izseljenske matice z ažurnimi in­formacijami o dogajanjih v društvu. Naš program rednega delovanja je v teh letih spremljalo kar nekaj velikih projektov, med njimi je zagotovo potrebno izpostaviti recitatorsko tek­movanje Naša slovenska beseda, ki se ga udeležijo vsa slovenska društva iz Srbije in se med seboj pomerijo v recitiranju slovenskih pesmi. Naše društvo na ta nacin poskuša ohranjati slovensko poezijo, krepiti sodelovan­je med društvi, spodbujati ucenje slovenšcine, predstaviti tukajšnji javnosti slovenko kulturo. V casu mandatovanja se je vodstvo društva trudilo s spodbujanjem k vpisovanju clanov v posebne volilne spiske slovenske manjšine in z zbi­ranjem podpisov za našega elektor­ja, ki nas je zastopal na elektorski skupšcini na Ministrstvu za cloveške in manjšinske pravice v Beogradu in po vecletnem trudu smo letos, 6. ju­nija docakali zgodovinski trenutek, ko smo dobili svoj Nacionalni svet in uradno priznan status manjšine, s tem pa dolocene pristojnosti, pravice in dolžnosti. Vodstvo društva se je trudilo, da bi omogocilo svojim clanom cimvec raznovrstnih dejavnosti, s katerimi bi jim približali domovino, njene navade in kulturo. Upamo, da smo v tem mandatu upravicili zaupanje naših clanov in da se lahko z mirno vestjo, da smo se trudili in odgovor­no delovali, poslovimo ter zaželimo bodocemu vodstvu uspešno vodenje društva. Vodstvo Društva Slovencev Planika ­­ ­ ­ ­