Leto X8V. | Štev. 213	TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UDRAVC: 25—67 in 28-37 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 46-91	Maribor, petek 20. septembra 1940	NAROČNINA NA MESEC Preieman v noravi ali oo pošti 14 din. Dostavllen na dom 16 din. talina 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAČUN: 11.409	Cena din 1.—
Reševanje političnih in vojnih vprašani
Na sestanku med nemškim in italijanskim zunanjim ministrom v Rimu razpravljaj® po soglasni sodbi pred vsem o vprašanjih evropskega jugovzhoda in o nadaljnjih vojnih operacijah proti Angliji, ki naj bi se osredotočile pred vsem na Afriko
RIM, 20. septembra. ZPV. Nemški zunanji minister von Ribbentrop je prisil včeraj ob 12.55 v Spremstvu višjih funkcionarjev nemškega zunanjega ministrstva in skupine časnikarjev z brzovlakom v Rim. Na postaji Termini, okrašeni z italijanskimi in nemškimi zastavami, je sprejel von Ribbentropa italijanski zunanji minister grof Ciano v spremstvu italijanskega berlinskega veleposlanika Aifierija, nemškega rimskega veleposlanika von MackenSena, rimskega guvernerja ter zastopnika fašizma in vojske. Mimo tega so bili na postaji tudi poslaniki Španije, Madžarske in Slovaške. Popoldne sta imela von Ribbentrop in grof Ciano prvo konferenco, zvečer pa je grof Ciano priredil von Ribbentropu slavnostno večerjo. Posvetovanja se danes nadaljujejo.
V pretresu 'e ves politični potožaj
RIM, 20. sept. ZPV. Obisk von Ribbentropa v Rimu ni, kakor naglasa italijanski tisk, samo akt navadne kurtoazi-je, ampak, nov, nepobitni dokaz solidarnega delovanja osi, ki omogoča, da se vsak trenutek lahko uskladi gledanje m reševanje vseh nastalih problemov v Popolni identičnosti interesov. Dalje se v rimskih krogih ljaglaša, da so konference, ki jih je imel von Ribbentrop včeraj in ki jih bo imel še danes s Cianom in Mussolinijem, velikega političnega pomena že zaradi tega, ker se bo na njih pretresel ves politični položaj Evrope z vsemi vprašanji, ki so stopila v zelo važno in odločilno fazo že zaradi tega, ker hočeta Italija in Nemčija z izvedbo svojih vojaških in diplomatskih akcij absolutno zagotoviti sebi zmago v sedanji vojni. S
temi posvetovanji bo znova potrjena konstruktivna dejavnost sil osi. Priprave za rešitev teh vprašanj so bile v teku že več tednov in z njimi v zvezi je bilo tudi potovanje italijanskega kolonialnega ministra generala Teruzzija in španskega notranjega ministra Serrana Sunerja v Berlin. Italijanski listi naglašajo pri tem, da pozitivni rezultati obiska von Ribbentropa v Rimu nikakor ne morejo izostati, posebno še z ozirom na dejstvo, da hočeta sili osi kljub temu, da stavita vse svoje vojaške sile v akcijo za zmago nad Anglijo v Angliji sami in v njenih kolonijah in postojankah, razčistiti do konca tudi diplomatski položaj, v kolikor je v zvezi z nadaljnjim potekom vojne in zagotovitvijo dokončne zmage.
Zadeve evropskega Jugovzhoda
CURIH, 20. sept. ZPV. Berlinski poročevalec lista »Der Tag« piše v zvezi z včerajšnjim prihodom nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa v Rim, da razpravljajo v italijanski prestolnici predvsem o novem položaju, ki je nastal
na Balkanu. Z italijansko ofenzivo proti Egiptu fe zlasti razmerje sil osi do Turčije stopilo v novo fazo. Po mnenju Rima in Berlina je Turčija edina država na jugovzhodu, ki se upira volji Italije hi Nemčije in njunim načrtom o novi ure-
ditvi Evrope in sveta. V zvezi s tem je govora tudi o razmerju med Italijo in Grčijo. Ozračje, ki je nastalo med njima terja razčiščenje. Tudi nemški tisk daje slutiti, da bi rimski sestanek mogel biti velike in usodne važnosti za nadaljnji
razplet političnega in vojnega položaja. Ta sestanek mora prinesti tudi konkretno in takojšnjo rešitev še visečih evropskih vprašanj, pretresena pa bodo seveda tudi vojaška vprašanja.
Štiri glavne točke posvetovanj
LONDON, 20. sept. Reuterjev diplomatski dopisnik piše: Na tukajšnjem poučenem mestu menijo, da so pri razgovorih med von Ribbentropom in grofom Cianom v Rimu na dnevnem redu sledeča vprašanja: 1 Izdelava načrtov za skupno vojno akcijo v Afriki in pomoč, ki naj bi jo Italija v ta namen dobila s strani Nemčije.
2.	Razprava o položaju Španije in možnosti njene uporabe za bazo vojnih operacij proti Angliji v Sredozemlju. 3. Politični položaj na Balkanu, posebno z ozirom na sovjetske interese in politiko Turčije kot varuhinje Dardanel. 4. Možnost ameriške vojne intervencije v sedanji vojni. Splošno pa prevladuje v Londomt mnenje, da pripravljata Nemčija in Italija operacije velikega stila v Afriki in v Sredozemlju, ki naj bi nadomestile opuščeni generalni napad na Anglijo.
WASHINGTON, 20. septembra. CBC. Po informacijah iz Rima razpravljajo tam ob priliki obiska von Ribbentropa tako o političnih kakor o vojaških vprašanjih. Politični del se nanaša pred vsem na evropski jugovzhod, pri čemer igrata glav no ulogo Grčija in Turčija, pa tudi na Sovjetsko zvezo. Treba je torej pričakovati, da bodo postavljeni takoj po rimskem sestanku konkretni predlogi za rešitev vseh še nerešenih vprašanj evropskega jugovzhoda in vzhoda.
• •
Glasovi o dogodkih okoli Romnniie
Možnost še novih presenečenj — V Bukarešti pravijo, da niso ©rejeii nobenega sovjetskega listnata — Sma in Sturia bosta potova a v Berlin in Rim
CARIGRAD, 20. sept. Ass. Press. Mnogi znaki kažejo, da usoda Romunije še vedno ni ustaljena in da bi mogli doživeti v tem delu Evrope še velika presenečenja. Fredvscm se zdi zelo sumljivo obnašanje Sovjetske zveze nasproti Romuniji. Po poročilih iz Moskve se opažajo tam neki znaki predrientačijS.
BUKAREŠTA, 20. sept. United PresS, Na uradnem mestu demantirajo glasove o sovjetski noti glede Moldavije, ki naj bi bila izročena romunski vladi i določenim rokom za odgovor. Tudi prihodu nemških častnikov pehote in letalstva v Bukarešto ne prisojajo nobene posebne važnosti. Iz Gafaca je dopisnik agencije United Press dobil telefonično potrdilo, da je prispelo tja 16 rečnih parnikov z Nemci na krovu. V nemških in italijanskih krogih zavračajo vse trditve, ki govore o tem, da so nastali spori med velesilama osi in Sovjetsko zvezo. Nagla-šajo, da izvirajo tl alarmantni glasovi iz angleških virov. Iz okolice ameriškega Poslaništva se je pa izvedelo, da je sovjetska vlada v resnici izročila romunski vladi neke vrste noto, vendar kake nadaljnje podrobnosti niso zuane. Zlasti ni note;.';i informacij o kakem ultimativnem značaju.
BUKAREŠTA, 20. sept. Rador. Državni podtajnik letalstvo in vojno mornarico odločno zanikuje vse govorice, ki so jih razširile ameriške oddajnice, da so fVKpcie v Romunijo nemške letalske »Hote ta da so nemški strokovnjaki pre-
vzeli vodstvo romunskih tovaren za letala. 1
CURIH, 20. sept. ZPV. Po poročilih iz Berlina pričakujejo v tamkajšnjih uradnih krogih že v najkrajšem času obisk romunskega ministrskega podpredsedni-
ka Horia Sime ter zunanjega ministra Sturze. Oba romunska državnika, ki sta eksponenta Železne garde, bosta odpotovala iz Berlina še v Rim. Obisk bo v zvezi z novo orientacijo Romunije,'kakor tudi z nevarnostmi, ki jim ie izpostavljena.
Bolgari korakajo v DoMžo
SOFIJA, 20. sept. ZPV. Davi so bolgarske čete pod poveljstvom generala Fopova prekoračile dosedanjo bolgarsko-remunsko mejo v Dcbrudži in vkorakale v prvi pas te sedaj Bolgariji vrnjene dežele. Vkorakanje se je izvršilo na slovesen način in bolgarskim četam je priredilo domače prebivalstvo navdušene manifestacije. V duhu spremlja ves bolgarski narod ta slovesni čin vračanja Dobrudže k materi domovini, od katere je b?!a 27 let nasilno odtrgana in po tujcih zatirana.
VARNA, 20. sept. Stefani.'Toliko pri-
čakovani zgodovinski dogodek v Bolgariji, ko bo prvi kos južne Dobrudže vrnjen od Romunije, pod katero je živel dolgih 27 let, je danes napočil. Bolgarija doživlja sedaj popravo krivice, ki ji je bila storjena in se zahvaljuje za uresničenje svojih teženj Italiji in Nemčiji. V teku pretekle noči so se romunske čete umaknile iz prve cone Bolgariji odstopljene južne Dobrudže, v katero so danes dopoldne vkorakali bolgarski vojaki na svečan način pod generalom Popovom.
V	teku prihodnjih dni bo izvršena še izročitev ostalih delov južne Dobrudže.
Petain o socialnih nalogah Francije
ŽENEVA, 20. sept. DNB. »Revue des deux Mondes« objavlja članek maršala Petaina o socialni politiki Francije. V tem članku pravi Pdtain, da je nova vlada rešila že več nalog, katerih si vlada tretje republike ni upala niti načeti. So-
cialni zakoni tretje republike niso dvignili standarda delavcev in niso posegali v kapitalistično-fevdalno gospodarstvo. Razen tega so večinoma tudi škodovali gospodarstvu države. Zaradi tega je pričela sedanja vlada reševati socialna
OBSEŽENA BO TUDI AFRIKA
BERLIN, 20. sept. CNP. Goringov list piše o rimskih konferencah ter pravi, da bo novi red v Evropi objel tudi Afriko, Delo južnega partnerja osi kaže jasno, da novi red ne bo ostal omejen samo na Evropo, temveč bo upoštevana Afrika doli do Capetowna.
SESTANEK HITLER — MUSSOLINI?
RIM, 20. sept. CNP. Na konferenci med nemškim zunanji m ministrom von Ribbentropom in Mussolinijem je bilo go v o* ra tudi o novem evropskem zemljevidu, ki ima izmenjane meje Španije in bližnjega vzhoda. Prva konferenca je trajala dve url ter so se je udeležili grof Ciano in veleposlanika von Mackensen ter AI-[ieri. Ker je bilo razgovora o Evropj po vojni, bo potreben sestanek med Hitlerjem in Mussolinijem.
CIANOV BANKET
RIM, 20. sept. Stefani. Grof Ciano je priredil v čast von Ribbentropu sinoči banket, na katerega so bili povabljeni minister narodne kulture, nemški veleposlanik von Mackensen in člani spremstva nemškega zunanjega ministra, nemškega veleposlaništva itd. Banket je potekel v prisrčnem in tovariškem ozračju.
vprašanja na popolnoma novih temeljili. Družina je temelj, pravi Petain, na katerem mora biti zgrajena vsa socialna stavba. Enako važna je vzgoja mladine. Stanovsko življenje je treba organizirati na korporacijski bazi. Nad korporacijami pa mora stati državni organizem, ki bo vodil vso državno proizvodnjo po potrebah notranje in. zunanje potrošnje. Nova socialna OTganizacija' Francije ne bo ne liberalizem ne socializem ne kapitalizem. Francija danes razume in ve, da je zašla, ker je skušala uvesti ustanove in metode, ki niso bile prikladne ne za tla ne za podnebje.
ŽENEVA, 20. sept. DNB. Francoski zunanji minister Paul Baudoin je na banketu ameriških novinarjev izjavil, da je Francija zadnja leta bila samo karikatura demokracije. Pod zmotno retoriko sta vladala stalna nesloga in protekcionizem namesto pravice. Ni dovolj na javne zgradbe pisati »Svoboda, enakost, bratstvo«, temveč je potrebno upoštevati dva načela: omogočiti socialno dviganje, pravico vseh na delo ter dolžnost vseh, da delajo. Ti dve načeli sta moralni zakon, ki ju daje maršal Petain Francozom. V zunanje političnem pregledu jo dejal, da je premirje prepustilo Francijo svojim brigam in zaščiti. Francija ne od* klanja nobenih pogajanj. Respektirana pa mora biti suverenost Francije in integri« ,teta njenega imperija.
KONTROLA NAD FILIPINI
WASHINGTON, 20. sept. DNB. Ca* rinske oblasti morajo smatrati odslej Filipine kot področje, ki spada pod zakon o izvozni, kontroli. V političnih krogih pravij, da s tem želijo preprečiti, da bi za vojno potrebne sirovine šle iz Fiiipi* nov na Japonsko.
Manjša letalska
tekom včerajšnjega dneva in nočč so bili izvršeni na London Se posamezni nemški letalski napadi Angleška letala so bombardirala pet ur pristanišče Le Mavre v Franciji
NEMŠKO VOJNO POROČILO
BLRLIN, 20. sept. DN'B. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče vojno poročilo: Nemško letalstvo je tudi včeraj izvedlo uspela napade na razne vojaške objekte v okolici Londona. Bombardirani s bili doki in pristaniške naprave v lilburyju, državna ladjedelnica v Chathamu in velika bencinska skladišča v Fort Victoria. Preteklo,noč so se napadi ponovili. Bili so še močnejši kot poprej. Bili so bombardirani doki in drugi važni vojaški objekti. V mnogih londonskih četrtih so izbruhnili veliki požari. Med drugim so bile napadene izven Londona pristaniške naprave v Liverpoolu, kemične tovarne v Berminghamn, d?.ki v N?w CastI“ letališča v osred-ii.‘i Angliji. Nadaljevalo se Je polaganj-) min pred pristanišči Južne Anglije. Sovražna letala so poskušala preteklo noč napasti zahodno Nemčijo, vendar pa jih je nemško protiletalsko topništvo prisili-
lo na povratek. Angleški bombniki >o nato vrgli svoje bombe na nevojaške objekte in napadii bolnišnico- v Bettlu. Tri bolniške zgradbe so porušene, čeprav *o bile vidno označene z rdečim križem. Ubitih je bilo devet otrok, 12 pa ranjenih. Ponoči je protiletalsko topništvo zbilo devet sovražnikovih letal, dve pa so zbili nočni lovci, medtem ko jih ie naše letalstvo v spopadih zbilo 24. Na obali Severnega morja je protiletalsko topništvo zbilo eno sovražnikovo letalo, dve pa sta bili težko poškodovani in ju ie treba smatrati za izgubljeni. Skupne izgube sovražnika znašajo včeraj 38 letal. Naših 'etal se pa 13 ni vrnilo.
BERLIN, 20. sept. DNB. V pretekli noči so izvršili nemški bombniki napade nr. London. Bombe so bil evžrene na več pri. stan:šč na zahodni in vzhodni obali Anglije, kakor tudi na industrijska središča v srednji in južni Angliji. V pretekli noči angleško letalstvo ni izvršilo nobenega
PoSoža
Angleške priprave na
napad na Nemčijo ali okupirana področja
BOMBNI NAPAD NA ANVERS
ANVERS, 20. sept. Stefani. Bombe velikega kalibra, katere so Angleži vrgli v pretekli noči na Anvers, so zahtevale šest smrtnih žrtev, med njimi tudi dve deklici, ki sta se skrili v neko klet. Šest nadaljnjih oseb je bilo ranjenih. Eksplozije bomb so popolnoma porušile cerkev v Birsu. Bombardirane so bile tudi bolnišnice v Termontu ter neke vasi. škoda je majna, ker so bombe padle večinoma na odprto polje.
NEMCI OBETAJO ODGOVOR
BERLIN, 20. sept. CNP. Nemški listi pišejo o angleškem napadu na otroško bolnišnico v Bethelu v Poruhrju ter pravijo, da bo ubite otroke nemško letalstvo tisočkrat maščevalo. Nemčija ne bo več svojih napadov omejevala na čisto vojaške objekte. V strankinih krogih se misli, da je odgovor že na poti.
r v Egipta
se na egiptskem bojišču v zadnjih 48 urah nš bistveno spremenil — Angieži se pripravljajo po nevtralnih informacijah na protiofenzivo
^ITALIJANSKO VOJNO POROČILO j nekatere treščile v morje, druge pa pov-20. sept. Stefani. Italijanski gene- uročile manjše požare, ali pa napravile ralni štab je izdal včeraj sledeče uradno docela nepomembno škodo na nekem po-pto^ocilo: Sovražnikove pomorske enote so nastopile *proti našim četam ob obal-skem predelu med Barbyjem in Sidi-el-Baranijem. Naše letalstvo je intenzivno bombardiralo te enote in prisililo k umiku.
Neko desettisočtonsko križarko je zadel torpedo iz nekega našega letala in jo nevarno poškodoval. Naše letalstvo je izvedlo tudi druga bombardiranja in ctsulo s strojniškim ognjem sovražnikove kolone in mehanizirane oddelke, bežeče proti Matsu Matruhu. Sovražnik je nastopal z letali v Tobruku jn Bengaziju in prizadejal manjšo izgubo in škodo. Naša lovska letala so zbila dve sovražnikovi letali.
Nadaljnja tri sovražna letala so najbrže prav tako uničena. Protiletalska obramba mornarice je zbila eno letalo. Naša letala so se vrnila v svoja oporišča. Sovražnik je napadel otoka Rodoz in Leros in metal bombe brez načrta, tako da so
slopju, ne da bi bile zahtevale žrtve. Protiletalsko topništvo je zbilo eno sovražnikovo letalo. V Vzhodni Afriki je sovražnik napadel Kasalo, Mogadiscio, Diredavo, Zeilo, Merso in Toklai. Vsi ti napadi so terjali smrt sedmih ljudi, 13 jih je pa ranjenih. Prizadejana škoda je neznatna.
Naša letala so bon.oardirala ladje, zasidrane v aden&ki luki.
ANGLEŽI SE POSTAVLJAJO V BRAN
KAHIRA, 20. sept. Ass. Press. Angleška vojska se je, kakor smo informirani, pričela postavljati odločno v bran italijanskem prodiranju v Egipt, zato ni pričakovati, da bi utegnili imeti Italijani v prihodnjih dneh tako nagle uspehe, kakor so jih imeli doslej. S strani Angležev so v teku tudi velike priprave za protiofenzivo, ki bi utegnila spremeniti seda. nji bojni položaj. Medtem se pa nadaljujejo pogajanja med Angleži in Egiptom
zaradi vstopa egiptske vojske v vojno. Pričakuje se, da bo odločitev o tem vpra. šanju kmalu padla.
OBSTRELJEVANJE BARRANIJA KAHIRA, 20. sept; Reuter. Angleška mornarica se je približala libijski obali ter obstreljevala čete pri Sollumu in Sidi el Barraniju. Rušilci so z globinskimi bombami uničili dve italijanski podmor. nicl. Na morju so se pokazali veliki oljni madeži, kar je znak. da sta podmornici potopljeni.
NAPAD NA DODEKANEZ KAHIRA. 20. sept. CNP. Angleško sre-ozemsko letalstvo je težko bomb' italijanska otoka Rhodes in Leros v Do-dekanezu. Italijani že sedmi dan utrjuje]: Srdi el Barrani.
NAPADI V VZHODNI AFRIKI NAIBORI, 20. sept. Reuter. AA. Vrhovno poveljstvo javlja, da so angleška letala šestič bombardirala vojaške objekte pri Mogadisciu in aerodrom Javello. Vsa letala so se vrnila.
Direktnega napada ne bo
STOCKHOLM, 20. septembra. Reuter. >Dagens Nyheter« piše o možnosti nemškega vdora v Anglijo ter pravi, da bi to bila zelo težka naloga, če se prej ne stre tila angleškega letalstva, šele, ko bodo le-lalska industrija in letala na tleh, bo mogoče misliti na napad, za katerega pa še ni prepozno, kakor se splošno misli. Napad lahko pride tudi v pozni jeseni, ker bo še vedno nekaj mirnih dni.
WASHINGTON, 20. sept. Reuter. — Informirani krogi v VVashingtonu so vedno bolj naklonjeni mnenju, kakor piše
politični urednik »New York Worlda«, Reymond Clapper, da bo tekom zime nastal zastoj v sedanj vojni. Kakor so letalski napadi strahoviti, vendar ne morejo zadostovati za dosego odločitve v vojni. —
LONDON, 20. sept. Reuter. — »Daily Mail« piše, da se je Hitler odločil zaradi viharjev nad Anglijo, da opusti glavne napade na Anglijo ter da se obrne proti vzhodu. Italijansko napredovanje v Egipt že kaže smer nove politike.
Prevrat na Novi Kaledoniji
LONDON, 20. sept. Reuter. Nova Kaledonija in Novi Hebridi so se priključili po-fcretu generala de Gaullea. Na Novi Kaledoniji je prišlo do demonstracij proti guvernerju, ki ni hotel odstopiti. Tudi dosedanji poveljnik Casablance je prispel v London ter se priključil generalu de CJaul-feu.
NOUMEA, Nova Kaledonija, 20. sept. Reuter. Na dramatičen .način je Nova Ka-
ledonija prekinila zveze i vichyjsko vlado ter se pridružila generalu de Gaulleu. Velike demonstracije so prisilile, da je generalni guverner, general Denis, odstopil. Generalni rezident Novih Hebridov, Santot, je v imenu generala de Gaullea prevzel Novo Kaledonijo ter v nagovoru množici dejal, da francoski imperij še ni na tleh. Izjavil je, da se postavlja Nova Kaledonija na stran Velike Britanije.
Saradžoglu se bo umaknil
CARIGRAD, 20. sept. ZPV. Po raznih znakih sodeč bi se dalo sklepati, da se » razmerje med Sovjetsko zvezo In Turčijo nekoliko izboljšalo. Tu pa se širi govorica, da bo Turčija menjala svojega zunanjega ministra, da bi na ta način tela zadoščenje Sovjetski zvezi.
SENUSSIJI ZA UPOR?
CARIGRAD, 20. sept. Reuter. List »Tan« priobčuje poziv libijskega šeika Senussijev, ki poziva na upor v Libiji.
PETA KOLONA V PANAMI
BALBOA, Panamski kanal, 20. sept. Ameriška vojska preiskuje delovanje pete kolone v panamskem prekopu. Med delavci, ki so v bližini kanala, je največ Nemcev, Jugoslovanov, Čehov in Italijanov.
ITALIJANI POTOPILI PANAMSKO LADJO
NEW YORK, 20. sept. Ass. Press. Neka italijanska podmornica je potopila panamski tanker »Beme« (3039 ton). V kanadskih in zahodnoindijskih pristaniščih zasidrane norveške ladje so bile oborožene.
AVSTRALCI V EGIPTU
MELBURNE, 20, sept. Reuter. Avstralski predsednik Menzies je izjavil, da se bodo avstralske čete kmalu sprijele z italijanskimi v Egiptu.
AMERIŠKI PROSTOVOLJCI—PILTOI
OTTAVVA, Kanada, 20. sept. V zadnjih dveh mesecih se je prijavilo kanadskemu letalstvu 107 ameriških pilotov, 65 drugih pa je že vložilo prošnje. Doslej je okoli 150 ameriških pilotov v kanadskem letalstvu. Večina je izurjenih inštruktorjev ter je s tem vsak posameznik prihranil kanadski vladi 25.000 dolarjev na izdatkih za šolanje.
NORVEŠKO LETALSTVO V KANADI
NEV/ YORK, 20. sept. CMP. V Torontu v Kanadi je osnovano norveško letalstvo. Sestoji iz Norvežanov, ki se jim je posrečilo uiti iz Norveške ter norveških prostovoljcev, ki živijo v Ameriki. Do pomladi jih bo že 900 ter bodo poslani v Evropo.
ZNAKI ZA POLJAKE
BERLIN, 20. sept. ZPV. Vodja nemške politične policije Himmler je izdal odlok, da mora vsak Poljak, bod:si moškega ali ženskega spola, v Nemčiji nositi poseben znak, po katerem bo mogoče že na zunaj spoznati njegovo narodnost. Znak j^ vijoličasta velika črka »P« na rumeni podlagi.
NEMŠKI NAPADI NA LONDON
j LONDON. 20. sept. Reuter. Uradno i poročilo letalskega ministrstva pravi, da i" bilo nocoj veliko manj napadov in tudi z manjšim efektom kot doslej. V Londonu je padla neka bomba na zaklonišče ter ubila več oseb. V teku noči je bilo sestreljeno eno nemško letalo, v teku včerajšnjega dneva pa 3. Nastala je škoda na londonskih hišah in tovarnah. Napadeni so bili tudi Lancashire, Essex, Surrey, Sussex, Midland in VVales. V Londonu je bilo opaziti veliko več žarometov in ba. ražnega ognja kakor doslej.
ANGLEŠKI LETALSKI NAPADI
LONDON, 20. sept. CNP. Angleški bombniki so včeraj pet ur napadali pristanišče Le Havre, kjer je nastalo veliko požarov na nemških ladjah. V teku noči je angleško letalstvo bombardiralo devet pristanišč, v katerih ima nemška mornarica pripravljene ladje za prevoz v Anglijo. V Nemčiji so bila bombardirana mesta Mannheim, Osnabriick, Hamm in Eran.
VREME NAD KANALOM
LONDON, 20. sept. Reuter. Vihar nad Kanalom se je polegel, vendar še v;dno piha močen južnozahodni veter. Morje je mirnejše, deloma sončno. Francoska i obala se lahko vidi.
Franeiga za koncesije Japoncem
HONGKONG, 20. sept. Reuter. Japon* Rka je poslala Franciji ultimat zaradi In, do k !ne, ki poteče v 72 urah, t. j. v nede* ljo. O vsebini ni ničesar znanega. V Londonu o ultimatu ničesar ne vedo.
VICHY, 20. sept. CNP. Francoski zunanji minister Paul Baudoin je izjavil, da je Francija pripravljena odstopiti privilegije v Indokini, ker se zaveda japonske moči na Daljnem vzhodu. Na francosko prošnjo niso USA nikoli drugega storile, kakor samo formalno protestirale v To' kiu, obvezale pa se niso, da bi branile Indokino pred Japonci.
DALADIER IN GAMELIN OBTOŽENA
NEW YORK, 20. sept. »New York Times« poročajo, da je višji tožilec državnega sodišča v Riomu stavil sodišču zahtevo, da se obtožita zaradi poraza Francije bivši ministrski predsednik Da-ladier in generalisim Gamelin.
AMERIŠKA DOBAVA LETAL
NEW YORK, 20. sept. Tass. »Ny Herald Tribune« prinaša vest, da je 500 ameriških letal poslanih v Anglijo. Tovarne letal so tako pospešile delo, da bo v začetku prihodnjega leta izdelanih na mesec 1000 letal. Od izdelanih letal se pošilja 90% v Anglijo in Kanado.
KDO PRIDE V BERLIN?
BERLIN, 20. sept. ZPV. V tukajšnjih diplomatskih krogih so opazili, da se na WilhelmstraBe pripravljajo na sprejem neke visoke tuje politične osebnosti. Ni še znano, kdo naj bi ta osebnost bila.
ANGLIJA ZA UNIJO Z USA LONDON, 20. sept. CMP. Major Attlee, minister in vodja laburistične stranke, je izjavil, da je vlada pripravljena na široka pogajanja za unijo z Zedinjenimi državami.
BORZA
C u r i h, 20. sept. Devize: Pariz 9.85, London 16.55, Newyork 4.39, Milan 22.15, Madrid 40, Berlin 175.37, Buenos Aires 103^.
Mariborska napoved: Malo oblačno in stanovitno. Obeta se pooblačitev. Včeraj je bila maksimalna temperatura 24.2, danes minimalna 8.3, opoldne 22.5.
Šahovsko
prvenstvo SSSR
MOSKVA, 20. sept. — V sinočnjem 11. kolu turnirja za prvenstvo SSSR sta bili najbolj zanimivi partiji Makagonov-Botvin-nik in Keres-Lilienthal. Posebno dramatična je bila partija med Botvinnikom, ki je poskusil z napadom premagati Makagono-va. Makagonov pa se je odlično branil, partija je bila prekinjena v nejasni poziJ ciji. Lilienthalu je uspelo dobiti nekaj prednosti proti Keresu, toda tudi ta partija je bila prekinjena.
Po U. kolu je trenutno na čelu tabele Bondarevski s 7 in pol točkami, za njim oa Keres in Lilienthal s 7, Botvinnik 6 in pol itd.
Danes zvečer se v 12. kolu srečata Botvinnik in Keres.
foSomee
Skrajni čas za odločne ukrepe proti draginji
Predlogi in zahteve uradne konference Delavske zbornice
Delavska zbornica v Ljubljani jc sklicala protidraginjsko konferenco, katere so se udeležili zastopniki delavskih in nameščenskih strokovnih organizacij ter tudi zastopnice Zveze gospodinj in drugih ženskih društev. Na tej konferenci so bile iznesene vse pomanjkljivosti in na« pake v dosedanji borbi proti draginji, o katerih je bilo tudi v našem listu že dosti ostrih kritik. Vsi dosedanji protidra-ginjski ukrepi niso mogli zaustaviti naraščanja draginje, protidraginjski odbori so čisto odpovedali. Izdana je bila uredba o pobijanju draginje, a šele osem mesecev nato je izšla naredba o izvrševanju iste, tako da je protldraginjska uredba skozi ves ta čas stala samo na papirju. Tudi uredba o rezervah brane in uredba o varčevanju z živili nista dosegli svojega namena. Uredba o kontroli cen ščiti samo producente, konsumentov pa nič. Uredbe o odkupu in maksimiranju cen so imele le učinek, da sta pšenica in koruza sploh izginili s trga oziroma sta bili dosegljivi samo Prizadu, ki je nakupljene zaloge večjidel porabil za izvoz. Poglavitna napaka vseh dosedanjih ukrepov je bila ta, da se niso popisale * takoj vse zaloge živil v državi in da se niso ona živila, katerih je premalo, ra-cionirala. Pozno je izšla uredba proti špekulantom in ima polno lukenj, skozi katere se grešnik lahko izmuzne. Nepopolne so tudi zadnje uredbe o odkupu pšenice, preskrbi prebivalstva z moko in kruhom, ker omogočajo še vedno onim, ki imajo denar, kupičenje zalog brez kazenskih posledic.
Konferenca smatra, da je prav skrajni čas, da nastopijo oblastva z odločnimi ukrepi in je sklenila resolucijo, ki vsebuje med drugim naslednje predloge:
Reorganizirajo naj se dosedanji protl-draginjski odbori z aktivnim sodelovanjem zastopnikov delavstva, nameščencev in organizacij potrošnikov. Vse za loge živil v deželi je treba takoj popisati ne glede: na to, ali so last trgovcev, javnih ustanov ali zasebnikov. Pri banski upravi naj se ustanovi prehranjevalni odbor, v katerem morajo biti zastopane organizacije potrošnikov in tudi Zveza gospodinj, ta odbor naj bi preskrboval prebivalstvo z živili in kurjavo. Proti špekulantom je treba izvajati najstrožje kazni že po oblastvih prve stopnje in po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Protidraginjskc uredbe naj se spopolnijo z uredbo o zaščiti stanovanjskih najemnikov, t. j. z regulacijo na jemnin. Za prevoz živil za preskrbo pre bivalstva na račun banovinskega pre hranjevalnega urada naj se odobri izjemna tarifa oziroma prost prevoz. Cen© naj s© maksimirajo tudi za kmečke pridelke in za živino. Občine, naj poskrbe za rezervno hrano vsaj za dva meseca. Cene
najpotrebnejšim živilom naj se znižajo s pomočjo države, ki naj prispeva diferenco v obliki nakupovalne akcije, kakor prispeva zdaj izvozne premije.
Konferenca je imela zlasti pred očrni položaj revnih slojev in brezposelnih, katerim grozi lakota, ako se zanje ne ukrene potrebno za preskrbo do prihodnje žetve. Resolucija opozarja slednjič, da
dosedanji način reševanja draginjskega vprašanja lahko vodi v inflacijo ter v gospodarski razsul, zato naj banska uprava smatra predloge konference za nujne in naj jih, kakor tudi vlada, nemudoma izvede. Odlašanje bo položaj poostrilo in ni več daleč čas, ko bodo tudi odločni ukrepi lahko že prepozni.
Kazenske sankcije proti špekulaciji
Ministrski svet je na predlog trgovinskega ministra predpisal naredbo o kaznih za ogrožanje javnega miru in reda z ustvarjanjem motenj v redni oskrbi z živežem in drugim blagom.
Čl. 1 pravi, da bodo prvostopna, občna upravna oblastva kaznovala z zaporom do 30 dni in denarno globo do 3000 din osebe, ki so prijavljene sodišču zaradi kazenskih dejanj po uredbi o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, nada-
lje po uredbi o kontroli cen, uredbi o prometu s pšenico, uredbi o oljaricah in jedilnem olju in uredbi o ukrepih za oskrbo prebivalstva in vojske s kruhom, če ugotove, da prijavljeno dejanje pomeni ogrožanje javnega miru in reda in ustvarja motnje pri redni oskrbi z živežem in drugim blagom. Kazen, ki jo izreče upravno oblastvo, ne izključuje odgovornosti po drugih predpisih, ki veljajo za takšna dejanja.
Plačujte naročnino samo z naslovom pravega naročnika!
»VEČERNIK« bolj in bolj naročajo prijatelji lista zlasti tudi z našega podeželja. Mnogi pa ne upoštevajo, kako važno je,' da je naslov popolnoma točen. Saj je v istem kraju mnogokrat po več irnenja-kov! Zato je poleg navedbe krstnega in rodbinskega imena, stanu ali poklica, bivališča in pošte večinoma posebno važna tudi navedba hišne številke. Pri plačilih naročnine ni važno, kdo plača, marveč je važno, za koga Plača, seveda vedno za tistega, ki je pravi naročnik in prejemnik lista. Ali pa je treba vsaj pripisati, za koga plača. Z drugo besedo: ako je Peter naročnik in prejemnik lista, naj bo Peter nakazovalec, čeprav kakšen Pavel zanj nakazuje! Isto velja za vsakršno dopisovanje.
Uprava »VEČERNIKA«,
Maribor, Kopališka ulica 6.
Celje
Sokolsko delo v minulem letu
V sredo je bil v veliki dvorani Narod- proti sokolstvu, naj sokolske vrste strne
nega doma v Celju mnogoštevilno obiskan občni zbor Sokolskega društva Celja-matice. Starešina dr. Milko Hrašovec jc otvoril zborovanje, pozdravil navzoče, zastopnika župe in oba zastopnika tiska. Zahvalil se je tisku za podporo in naklonjenost, ki jo je nudil Sokolu v minulem poslovnem letu. Spomnil se je prvega sokolskega starešine, kateremu so zborovalci zaklicali trikratni Zdravo! Spominjal se je med letom umrlih članov, katerih spomin je bil počaščen s Slava-klici. Podal je nato v svojem pred-sedstvenem poročilu sliko sokolskega dela med letom, ki je bilo v največji meri osredotočeno na pripravah za svečano proslavo 50 letnice društva, ki pa je morala biti vsled vladajočih prilik preložena in se bo, ko bodo prilike dopuščale, izvršila po programu, ki je bil določen za preloženo proslavo. Poročal je nato o borbi za novo letno telovadišče, ki ga bo občina uredila do 1. aprila prihodnjega leta. Tudi za novo letno telovadišče si je društvo zagotovilo 50 letno zakupno dobo. Društvo je posvečalo posebno pozornost narodni obrambi. Gojilo se je streljanje, ob raznih prilikah se je skupno s člani fantovskega odseka vršila v Celju in okolici stražna služba. Sovražen veter, ki piha posebno zadnje mesece
še bolj. Vsem članom v upravi in pred-njaškemu zboru se je zahvalil za izvršeno delo ter vzpodbujal na vztrajno delo tudi v bodoče.
Župni odposlanec dr. Ribar je pozdravil zbor v imenu župe in čestital društvu k petdesetletnici.
Sledila*so poročila ostalih funkcionarjev uprave. Tajnik je poročal o podrobnem delu v društvu. Društvo ima tudi lasten orkester. Načelnik in načelnica sta podala obširno poročilo o delu v telovadnici, oba blagajnika sta poročala o denarnem poslovanju. Na predlog nadzornega odbora je bila upravi izrečena razrešnica. Iz poročila matrikarja je posneti, da šteje društvo 570 članov in članic, 122 naraščajnikov in 231 pripadnikov dece. Članarina ostane ista kakor dosedaj, upravi pa je prepuščeno, da bolje situirano članstvo obremeni z višjo članarino. Pri volitvah so bili med drugimi izvoljeni v upravo: Starešina dr. Milko Hrašovec, podstarešina Alojz Nendl, mesto tajnika je ostalo prosto, blagajnik Jože Pečnik, načelnik Branko Prekoršek, načelnica Milka Lojkova. Vložena je bila še druga lista z dr. Farkašem na čelu, ki pa pri glasovanju ni dobila večine.
Starešina je nato zaključil nad 2 uri trajajoč lepo uspeli Občni zbor.
c Mesto novega povpljnika orožniške čele v Celju jc nastopil kapetan Svetlič iz Andrijcvca.
c Žetev smrti. V bolnišnici so umrli: 4 letni sin posestnika Franc Poljšak iz Hrastja pri Zusmu, 78 letni preužitkar Jožef Kolar iz Podgrada pri St. Juriju pri Celju in 2 letni delavčev sin Franc Vevk iz Lubcčnc pri Celju.
c Ukraden je bil iz nekega stanovanja v Zrinjskega ulici 12.000 din vreden prstan. Policija preiskuje zadevo.
c Ceslo na Hrib sv. Miklavža, ki jc bila v zelo slabem stanju, so uredili. Spodnji del jc uredila mestna občina, od križa do cerkve pa tvrdka NVcslen, ki ima na hribu svoje posestvo.
Vinska letina v ljutomerskih goricah
Dočim je bila lanska letina v ljutomerskih goricah jako dobra, tako da so se ponekod trsi in brajde kar lomile pod težo grozdja, bodo letos pridelali prav malo vina. Predvsem je letos zima jako prizadejala vinski trti, kar se bo prav poznalo šele, ko bo pospravljen pridelek. Januarski mraz je uničil skoro tretjino vseh mlajših trt. Nadalje je mokro vreme slabo vplivalo ha razvoj grozdja, v poletju ga je ugonabljala toča, jesensko deževje pa onemogoča zorenje, tako da bo letošnje grozdje kvalitetno slabo. S tem v zvezi so v Prlekiji močno poskočile tudi cene staremu vinu, ki ga kupujejo po 7—8 dinarjev, vinogradniki, ki jim ni sila za denar, ga bodo pozneje lahko še draže vnovčili. V gostilnah v Prlekiji pa so cene vinu tudi že 14.—, 16.— in celo 18.— dinarjev.
Tako se sedaj polagoma zopet približujemo onim časom v 1. 1925—26, ko je bilo vino po dva kovača in še dražje. Razlika je pa v tem. da se to sedaj ne bo zgodilo pod vpliom zlatih časov blagostanja. nego pod vpivom izrednih razmer. ko je pridelek silno slab, ali pa ga šploh ni.	v_ar
Ptuj
KROJAŠKI POMOČNIKI ZAHTEVAJO VIŠJE MEZDE
Včeraj so se zbrali na mestnem načelstvu zastopniki krojaških pomočnikov >n mojstrov. Vršila so se pogajanja za povišanje mezd. Po obojestranskih debatah se niso mogli zediniti. Pomočniki so prikazali svoj položaj, v katerega jih ji pognala predvsem neznosna draginja. Doslej so imeli na uro od 2.50 do 4 din, t. j. tedensko od 150 do 240 din. Tako so v splošnem slabše plačani kot pa stavbin-skl vajenci, ki imajo na uro 3.75 din. Postavili so zahtevo, da se jim zviša mezda na 360 din tedensko ali 6 din na uro. Pri pogajanju so odstopili na 330 din ali na 5.50 din na uro. To zahtevo so mojstri odklonili. Trdili so, da v Ptuju ni mogoče zaračunati obleko višje od 350 din, ker so plače uradnikov in nameščencev v Ptuju premale, premožnejše stranke pa so redke. Poleg tega jim v cenah močno konkurirajo šušmarjl iz okolice. Tako so mojstri ponudili najmanj 210 din in največ 270 din tedensko ali na uro'od 3.50 do 4.50 din. Pogajanja se bodo nadalje-
p Oddelek kontrole mer pri okrajnem načelstvu Maribor sporoča, da sc by »a osnovi delovnega programa vršilo pregledovanje in žigosanje sodov pri postaji! za kontrolo sodov v Ptuju v oktobru 21., 22., 23. in 24.; v novembru 14. in 15. in v decembru 16. in 17.
p Seznam davčnih zavezancev na pri-dobnino jc razgrnjen na vpogled na mestnem poglavarstvu in v pisarni Združenju trgovcev za mesto Ptuj v ..Narodnem domu".
Ljubljana
FINANČNI MINISTER V LJUBLJANI
Finančni minister dr. Šutej je dospel v Ljubljano v spremstvu svojega pomočnika dr. Filipančiča. V prostorih Ljubljanske kreditne banke je imel sinoči važna posvetovanja s predstavniki ljubljanskih bančnih zavodov, ki se tičejo perečih vprašanj državne gospodarske in finančne politike.
a Prošnja. Doktorska diploma na ime dr. Zci Miroslav jc bila ‘pomotoma izločena nepravi osebi ,ki se naproša, da jo po pošti vrne uradu, ker ima neprilikc m stroške samo prizadela uradnica ter bo diploma uradno razglašena za neveljavno.
a Prometna nezgoda. Sinoči sc je v bližini Glavnega kolodvora tovorni avlo tvrdke Sever zaletel v tramvajski voz in to s tako silo, da ga je vrgel iz tira. Obe vozili sta znatno poškodovani. Druge nesreče ni bilo.
a Dnevna vaja v obrambi pred letalskimi napadi bo v Ljubljani v dneh med 24. in 27. septembrom. Policija jc izdala stroge predpise, po katerih se bo moralo prebivalstvo za časa alarma ravnali.
a Zvezda dobiva spet novo lice. Okoli spomenika so podrli Vse mlaje, vence pa so spravili v mestni muzej za spomin še poznim rodovom, Na južni strani Zvezde so začeli podirali kostanje. Kmalu bodo izginila vsa stoletna drevesa, Zvezda bo ostala čez zimo prazna, na spomlad pa bodo delavci mestne občine preuredili okolico spomenika no novih načrtih.
a Iz sodne službe. Tajnik Vrhovnega sodišča v Ljubljani dr. Alojzij Rant jo imenovan za sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani, ostal pa bo še tudi nadalje dodeljen kol sodnik državnemu sodišču za zaščito državo v, Beogradu.
SLOVENSKI DELAVCI NA OBISKU PRI SRBSKIH DELAVCIH
V	Beograd je odpotovala 80 članska delegacija slovenskega delavstva na obisk srbskemu delavstvu. Spremlja jih tudi jeseniška godba. Zastopniki ZZD se bodo odpeljali tudi Tta Oplenac in Avalo, kjer bodo položili venec na grob blagopokoj-nega Viteškega kralja Aleksandra I. Ze-dinitelja in Neznanega junaka. Beograjsko delavstvo bo priredilo slovenskim zastopnikom družabni večer v prostorih Delavske zbornice. Jeseniška godba bo igrala na tem večeru, v nedeljo dopoldne pa bo priredila promenadni koncert na Terazijah.
o Velik živinski In kramarski sejem bo 21. sept. v Laškem, o Občinski odbor RK v Poljčanah, ki
je med letom priredil več predavanj iu večdnevni samarij anski tečaj, je priredit tokrat v okviru tedna RK v nedeljo cvetlični dan v korist RIC. Člani in podmlad-karji RK so prodajali posebne znake in cvetlice.
Zanimiva zgodba o čebelah
V	teh posebnih časih še delajo včasih ljudem preglavico tudi pridne čebele. Tako so vaščani dvignili svoj glas v vasi Bolehničici, v ljutomerskem okraju, ko je posestnik Slana Joško dovolil nekemu čebelarju iz bližine Maribora, da je pripeljal čebele na pašo v imenovano vas.
Vaški čebelarji so takoj vložili na občini protest in zahtevali, da se čebele odpravijo drugam. Ker je okrajno načelstvo izdalo po tozadevni uredbi čebelarju dovoljenje, da sme postaviti čebelne roje
na določenem mestu izven vasi, je obči-vala prihodnji četrtek. Sodeč po oboje-1 na pritožbo domačih čebelarjev tudi upo-
stranski nepopustljivosti bodo nato krojaški pomočniki stopili v stavko.
jštevala. Toda lastnik čebel in prizade« 1 posestnik Slana Joško, kot lastnik zem-
ljišča, na katerem so bili postavljeni če-belni roji, sta se nalogu občine z raznimi novimi vlogami uprla, kar pa ni nič pomagalo. — Nekega dne zvečer je prišlo po čebele 6 vaščanov z 2 vojoma in 4 konji. — Od 10. ure zvečer pa skoraj do sončnega vzhoda so prevažali čebele !n se hudovali na svojega soseda Slano, ki je hotel prikrajšati domače čebele na paši, domače čebelarje po nepotrebnem nekaj dni razburjal, končno pa še sebe prikrajšal na odškodnini za lep prostor, ki ga jc dal tujemu čebelarju na razpolago v vasi pri svoji hiši. Zadeva je sedaj zaenkrat urejena, končno besedo pa bo Imela po zatrdilu g. Slane banska oblast, -vko.
Marutor
Kdo je kriv nerodnosti na trgu?
Samo nekaj minut je treba iti na mariborski tržni prostor in poslušati negodovanje ter pritožbe gospodinj, pa se bo vsak objektiven opazovalec lahko prepri čal, da nekaj ni v redu. Na mariborskem trgu vlada glede cen prava anarhija. Kaj pomaga, če teden za tednom objavljamo uradna poročila tržnega nadzorstva o cenah zelenjave in drugih življenjskih potrebščin, ko pa gospodinje vedo, da te objavljene cene niso resnične in da se različno blago, počenši od mesa pa vse do krompirja in sadja, prodaja draže.
Ugotoviti moramo resnici na ljubo tudi dejstvo, da organi tržnega nadzorstva ne uživajo pri prodajalcih tistega uradnega rešpekta, ki je predpogoj za redno poslovanje na vsakem trgu in v javnem življenju sploh. Znani so nam
primeri, da so gospodinje zagroizile temu ali onemu prodajalcu oz. prodajalki, da jih bodo ovadile tržnemu nadzorstvu, pa je tej grožnji sledil samo ironičen smeh, češ, stori to, če te je volja, škodovati tako ne more.
Sedaj ko je draginja tako občutna in ko nekaterih življenjskih potrebščin zaradi špekulativnih namenov primanjkuje, bi morala energična roka tržnega nadzornika zatreti to anarhijo na trgu in odstraniti s tržnega prostora vse prekupčevalce, da bi zaslužil le producent, konsument pa bi ceneje plačal blago. Nedavno uradno poročilo tržnega nadzorstva v Mariboru glede maksimirane cene krompirja je povzročilo med našimi gospodinjami novo ogorčenje. Ne morejo namreč razumeti, zakaj bi v Mariboru
prodajala krompir draže kakor pa v Ljub ljani, kjer ima okolica mnogo manj krompirja kakor pa pri nas. Izgleda, da kon-zumentov sploh ne morejo ali pa nočejo zaščititi, dasi bi bila to dolžnost tržnega nadzorstva. Zato se javnost upravičeno sprašuje, kdo je temu kriv. Kje so vzroki, da tržni nadzornik ne nastopi tako energično kakor mu to predpisuje službena dolžnost? Če ne bo pomagalo, bo javnost sama skušala ugotoviti te vzroke, kar bo menda pomagalo, da bodo odgovorni gospodje pri mestni občini uvideli, da je treba našemu trgu v sedanjih časih res energične roke, fci bo brez obzira na levo in desno strogo spoštovala pravice producentov hkrati _pa tudi pravično ščitila konzumente. -ig.
V nedeljo ob 14.30 uri VSI na veliko
motociklistično in avtomobilsko dirko na Teznu!
Valter Halbarth konfiniran
Naša oblastva so se v primeru bivšega mariborskega tovarnarja usnja Valterja H a 1 b a r t h a pokazala zelo odločna. Mestno poglavarstvo je izsledilo ogromno zalogo skritega usnja za preko 4 milijone din, sodišče je zaplembo potrdilo ter uvedlo kazenske postopanje proti špekulantu. .Včeraj je bila izrečena sodba: Valter Halbarth je obsojen na 6 mesecev prisilnega bivanja v Starem trgu ob Kolpi. Včeraj popoldne so ga že odpeljali v spremstvu policijskih organov v prisilno bivališče, ki je 18 km oddaljeno od železniške postaje. Vas stoji na Dolotoku 180 metrov nad Kolpo.
Javnost odobrava energično postopanje oblasti, Iki je potrebno, če hočejo zatreti špekulacijo v škodo našega narodnega gospodarstva. Sprašuje pa se, kaj bo z zaplenjenim usnjem. Pravično bi bilo, če bi mestno poglavarstvo zaplenjeno usnje prodalo po nizkih cenah trgovcem in čevljarjem, da bi sc cena usnja nekoliko znižala, izkupiček pa najdbi občina, porabi! a za socialno skrbstvo.
Konfintrani Valter-Halbarth je ameriški-'
državljan. Njegov oče je bil v Ameriki, kjer si je pridobil veliko premoženje. Tudi sinova konfiniranega Valter in Oto sta ameriška državljana in že več let živita v Chicagu. Oba sta inženirja ter se specializirata v velikem chicaškem podjetju v usnjarski stroiki. V Maribora pa živita njegovi hčerki Anica in Mary.
Halbarth se je pri aretaciji zagovarjal, da je zato hranil tako veliko zalogo usnja, ker se bosta njegova sinova kmalu vrnila iz Amerike ter prevzela opuščeno tovarno usnja v Kopališki ulici. Seveda oblasti takšnega zagovora niso mogle upoštevati. Sicer pa konfiniranca ta »smola« ne bo hudo prizadela, saj ga cenijo na okoli 20 milijonov din premoženja. Njegova last so najlepši vinogradi v mariborski okolici, najbolj znan pa je velikanski vinograd med Kalvarijo in Piramido, ki predstavlja s posestvom vred že ogromno premoženje. Poleg tega je Halbarth tudi večkratni hišni lastnik v Mariboru. Ima same velike večnadstropne stanovanjske hiše, kjer mu morajo najemniki plačevati visoke najemnine.
Kako je prišlo do stavke stavhincev?
Že dva dni stavkajo v Mariboru vsi stavbinski delavci. Vsa gradbena 'dela počivajo in delavske kolesarske patrole stalno kontrolirajo vse novogradnje, da bi se stavka ne prekinila. Doslej ni bilo stavkokazov.
Z verodostojne strani smo obveščeni, kalko je prišlo do stavke mariborskih stavhincev. Med delavci se je namreč razširila vest, da je tovarnar g. Hutter odobril gradbenim podjetjem povišanje gradbenega proračuna za Hutterjev stanovanjski blok za 2 milijona din z željo, da se ta znesek razdeli kot povišanje nrsezd med delavce. Ta govorica je že sekaj dni vznemirjala delavce, ki so dan za dnem pričakovali povišanje urns mezde. Gradbena podjetja in veleindustrijec %. Hutter so te vesti odločno zauika'i, češ da o kakšnem povišanju proračuna fploh ni bilo govora. Po njihovem mne-Jiju so si te vesti izmislili neodgovorni [ljudje, ki so hujskali na stavko, saj vidimo, da so jo organizirali popolnoma na napačni podlagi in je zato nezakonita, o Čemer poročamo na drugem mestu. Za-fadi tega tudi do pogajanj ni prišlo ia teh ftajbrže tudi ne bo. Zato je verjetno, da bo stavka dalje časa trajala, če se delavci seveda ne bodo premislili in se vrnili na delo. V nasprotnem primeru bi lahko prišlo tudi do zastoja gradben« delavnosti in bi se delo na novogradnja’} žačasno sploh ustavilo.
URADNO POROČILO O STAVBINSKI STAVKI
Iz banske uprave smo prejeli:
V	sredo, *8. t. m., so stavbinski delavci, zaposleni pri gradnji tako zvanega Htitterjevega stanovanjskega bloka v Maribora, stopili v stavko. Gradbeni podjetniki so bili njihovim zahtevam po višjih mezdah, kakor so določene-v kolektivni pogodbi, sicer načelno ustregli, niso pas ugodkir nifevvi zahtevi 90 krat-
kem roku, v katerem naj bi se mezde zvišale, ker je to bilo tehnično nemogoče.
Stavka je v dvornem oziru nezakonita. Nezakonita je, kter se ni uvedel postopek, ki ga določa kolektivna pogodba in M je za delavstvo prav tako obvezen kakor za podjetnike. Nezakonita pa' je tudi, ker delavstvo, nezadovoljno z mezdami, ni sprožilo postopka,,ki ga za take primere določa uredba o določanju minimalnih mezd, kolektivnih pogodbah in razsodništvu. Spričo takega stanja stvari, oblastva, ki so sicer poklicana, da v mezdnih sporih intervenirajo, nimajo ni-kake možnosti posredovanja. To bo trajalo vse dotlej, dokler delavstvo svojih naporov za poboljšanje delovnih pogojev ne spravi v sklad z zakonom.
Iz pisarne kr. banske uprave v Ljubljani, dne 19. septembra 1940.«
OTVORITEV ŠOLE DRUŽBE SV. CI RILA IN METODA PRI SV. TREH KRA L J IH NAD MARIBOROM
bo v nedeljo, 22. t. m., ob 10. predpoldne. Popoldne je ljudska veselica na prostem pred šolo. Naša dolžnost je, da se proslave udeležimo v čim večjem številu. — Iz Maribora odpelje vlak zjutraj ob 5.35. Izstopimo na postaji Vuhred-Ma renberg, odkoder je do šole tri ure. Po možnosti bodo do Marenberga na razpolago vozila! Iz Marenberga je po cesti preko Radia dve uri hoda; nekoliko manj je po pešpoti, za katero pot so obljubljeni vodniki. Za prehrano je poskrbljeno ter bodo dobiti topla in mrzla jedila kakor tudi dobro vino. — Ker vodi pot od Radia do šole ob meji, je priporočljivo vzeti s seboj kako legitimacijo. Večerni vlak odhaja iz Vuhreda ob 19.31.
Dodatno še poročamo, da prenočišč pri Sv. Treh kraljih ni dobiti, ker je v bližini šola le ena- kmetija.- Kor ©ričakuiinio
v slučaju lepega vremena velik naval izletnikov, priporočamo, da imajo posamezniki za rezervo nekaj živil s seboj. Prehod ob meji od Radia do šole je prost in bo označen z zastavicami; radi tega niso potrebne legitimacije. Izletnike opozarjamo, da odpelje vlak iz Maribora proti Vuhredu ob 5.35, iz Dravograda pa ob 5.55. Pri povratku odpelje vlak iz Vuhreda proti Mariboru ob 19.31, proti Dravogradu pa ob 19.58. — Do gostilne na Radiu se da peljati z avtom.
AMNESTIJA V KAZNILNICI
Preteklo soboto in nedeljo je bilo iz mariborske kaznilnice predčasno odpuščenih 28 obsojencev, ki so bili deležni amnestije tako, da so takoj kazen končali. Večje število jih je pa takih, ki kazen skrajšajo za daljšo ali krajšo dobo.
m Predavanje v okviru ledna Bdečega križa. Danes petek, 20. t. m., ob 20. bo
predaval v dvorani Ljudske univerze pro-sektor splošne bolnišnice g. dr. Kušar o transfuziji krvi. Javnost se vabi, da _ se udeleži predavanja v čim večjem številu. Za bolničarje in Samarijane je udeležba obvezna.
*- Motociklistična in avtomobilska dirka v nedeljo ob 14.30, Tezno.	>
m. Abonma na bloke je posebno prikladen za #nc stalne obiskovalce gledališča^ ki so večkrat zadržani. Na podlagi blokov imajo možnost obiskati poljubnih 15 dram in 7 glasbenih predstav, z izjemo onih največ 5 predstav v letu, ki so na lepakih označene z, ,#zven“.
111 Gostovanje Tomič© Neraliča, sina nekdaj tako priljubljenega baritona Franja Neraliča. To je eden izmed najboljših' basistov zagrebškega naraščaja m zelo upoštevan v zagrebškem gledališču. Nasto-pal b|o v, tej sezoni v Mariboru ali v Deslibesovi operi ,„,Lakme“ ali v Gouno-dovem „Faustu“. To je odvisno od tega. za katero opero bo imelo gledališče takrat boljše predpogoje.
m Neznani žepar je na trgu ukradel inženirjevi soprogi Irmi Omanovi denarnico s 130 din gotovine.
* Čutimo se dolžni zahvaliti sc našemi šefu šgospodu Franjo Maulnerju za povišanje mezde in brezplačno razdelitev živ--Ijenskih potrebščin vsem delavcem. — D& lavstvo Mariborske	tvornies.
m Razstavo sadja, zelenjave in rualil živali priredi „Gosp. društvo malih posestnikov" (naseljenci) v Dev. Mariji Brezni pri Mariboru, v soboto in nedeljo v dvorani gost. M. Lešnik.'
m Neznanokam je izginil klepar drž žel. Franc Volk iz Studencev. Kdor bi « pogrešancu kaj vedel, naj sporoči njego-
vi	ženi Franji Volk, Studenci, Jurčičevi ulica 20.
* Za veliko medklubsko motociklistični in avtomobilsko dirko se je prijavilo rekordno število tekmovalcev iz vseh krajev Jugoslavije. Prireditev se vrši v no deljo, 22. t. m„ ob 1-1.30 na dirkališču Tezno in bo brez dvoma vzbudila med občinstvom veliko navdušenje. Predprodaj* vstopnic pri ,,Putniku“. Avtobusi na ra* polago od 13.' ure naprej.
111 Poroke. V Mariboru so se pretekli Leden poročili:	Schondorfer Ciril, hra-
nilni čni uradnik iz Slovenj Gradca, in Schoster Adelajda; Vampel Alojz, clektro-monter MP, in Knedl Frančiška; Kodrič Franc ,mesar, in Brumec Terezija: Gre-gori Franc, pos. sin. in Lah Antoniji Struna Vilko, predilniški preddelavec, in Hriberšek Kristina; Medved Ciril, krojaški pomočnik, in Rep Marija; Kukovec Avguštin, trgovski pomočnik, in Koser Pavlina; Vidmar Maks, tov. mizar, in Turin Alojzija; Arko Franc, tov. delavec, in Prijatelj' Alojzija; Jarc Stefan, pomožni delavec, in Bedenik Ana.
m. Streli ponoči. V Pekrah so se pred dnevi na glavni cesti začuli ponoči streli iz samokresa, ki jih je oddal neki 24-letni slaščičarski pomočnik J. S. iz Maribora. Ker je omenjeni zapazil pri sjojem dekletu prijatelja, je šel na cesto in začel streljati s samokresom. Pri zaslišanju j« dejanje priznal.
* Motociklistična in avtomobilska dirka v nedeljo ob 1430, Tezno.
m Tatvina pisalnega stroja. Trgovcu Antonu Korenu iz Gosposke ulice je nekdo ukradel iz trgovine nov pisalni stroj znamke „Torpcflo" v tovarniško številko 34785S. Kdor izsledi storilca in pisalni stnoi, doM 400 din nagrade.
m Tatinski berač. V trgovino Pinter & Lenard je prišel beračit mlajši moški, M je izrabil ugodno priliko ter ukradel poslovodji Viktorju Ledniku 600 din vreden suknjič.
m. Nočna lekarniška služba od 1£ 'do
vključno 20. t. m.: lekarna pid sv. Antonu, Frankopanova 18, tel. 27-01; lekarna pri
Mariji Pomagaj, Aleksandrova c. 1, tel. 21-79.
Radio
KAJ VAM PRIPOROČAMO ZA JUTRH
Vesti: Ljubljana: 7.05, 12.30, U-, 19., 22. Beograd: 6.45, 13.30. 14.40, 19.10, 21.40,(22.40.
Kino
* Grajski kino. Samo vključno do ne-1 delje vesela komedija „Pevec zapeljivec" Smeh, petje* zabava in zopet smeh. -* Pride: „Stiri hčerke profesorja Sempa“.
* Union kino. Velenapeti senzacijonaini pustoiovni covbojski film „Zoro maščeva* lec“. Film vratolomnega tempa in nevar-1 nih podvigov.
* Esplanade-kino. VelefUm ,,Hotel Im* perial“. Krasna globoka vsebina, petja donskih kozakov. Isa Moanda, Ray Mil* land, Ernst Verebes.
* Zvočni kino Pobrežje. 21. in 22. sopii „V carstvu valčka“ s dodatkom smešnicd in Fox Novosti.
Šahovski turnir za prvenstvo Maribora
PO 2. KOLU JE PREVZEL VOD STVO »VIDMARJEVEC« KUKOVEC
Sinoči se je prvenstveni turnir nadaljeval z 2. kolom. Vse partije so bile težke, naporne in dolge. Podoba je, da bo ta turnir obenem napeta preizkušnja živcev, torej tudi »turnir živcev«. Prva sta sinoči zaključila Ketiš in Breš. Ketiš je zaigral oster kraljevi gambit ter po napeti središnici ugrabil nasprotniku kvaliteto, s čemer pe je nevarno izpostavil svojega kralja. Po različnih peripetijah je Ketiš slednjič nesrečno prezrl figuro in kmalu nato predal. — Precej divja je bila holandska partija Babič-Marvin. Slednji je nadigral svojega nasprotnika ter ga prisilil v precej stisnjeno pozicijo, ob površnem nadaljevanju pa je zapravil vso prednost, nakar je Babič z nekaj krepkimi potezami obrnil karte, vdrl
v	črni tabor in kmalu po 40. potezi odločil partijo^ v svojo korist. — Podjetni toda zaenkrat še nekoliko >šahovsko lahkomišljeni« čertallč je v Caro-Kannu pripravil prof. Stu-panu težke čase, ko je po običajnem razpletu v središnici zagrozil na h liniji z matnim napadom. Prof. Stupan, ki se trenutno še ni dodobra vigral, je le s težavo odvrnil nadležni napad ter pritisnil čertaliča v obrambo. Tu se je čertaličevi težki poziciji pridružila še časovna stiska, ki je pokopala hrabrega šahovskega bojevnika. — Marottl in Kukovec' sta igrala izrazito pozicijsko igro damske indijske obrambe. Po likvidaciji v središču je sicer Kukovec kot črni poskusil z napadom na kraljevem krilu, toda brez uspeha. Vrnil se je v pozicijsko nadaljevanje ter pri razpletu ugrabil kmeta. S to premočjo je nato zavil v končnico dam/ doM še enfša
kmeta ter po naporni igri zasluženo zmagal v 69. potezi. — Dasko je dokaj dobro pari* ral Regorškov Caro-Kann. Po zanimivem raz--pletu v središču je nastala bitka na d liniji« Dasko ima na d6 močnega prostega kmeta. Partija je bila prekinjena v nejasni poziciji —: Partija Bien — Gerželj je dala Siciljanko, ki se je že v otvoritvi razvila v izrazito strate-gično igro. V taktični bitki za premoč polj v središču je Gerželj nadigral svojega nasprotnika ter ga potisnil v nevzdržen po^ ložaj. Da reši damo oz. kvaliteto je moral dati Bien figuro za dva kmeta. Gerželj je natd z duhovitim strategičnim manevrom blokiral pozicijo, nakar je bila partija po 46. potezi črnega prekinjena v naslednji poziciji:	Beli
(Bien): Ke3, Td2, Tbl in kmetje na a4, b3( c4, d3, e5, f4, g3, h4, Črni (Gerželj); Kc5i Td4, Td8, Sa6 in kmetje na a5, b4, e6, f5; g4 in h6. Beli je potezo kuvertiral. Beli seveda nima nobene obrambe več, ker ne more preprečiti izgube kmeta in otvoritve pozicije, črni namreč grozi Kb6, nato Sc5, nakar pade kmet na d3 ali na b3. — Za prekinjeno partijo iz 1. koli sta se Babič in Gerželj sporazumela brez igre na remis. Gerželj je sicer imel v napadu nekaj .taktičnih izgledov, toda podoba je, da mukotrpna igra nasprotnikoma ni kdovekako prijala. — Prihodnje kolo v torek 24. t. m.
Stanje po 2. kolu: Kukovec 2, Babič IV2, Breš, Dasko 111 Regoršek 1 (1), Marotti in prof. Stupan 1, Gerželj J/2 (1), Bien 0 (2);
čertalič/ Keliš in Mmin D tcčfc • ~
Zanimivosti
Skakanje s padali ruski narodni šport
V Sovjetske Rusiji se s to nevarno zadevo peča mlado in staro
Skakanje s padali se je v Sovjetski Rusiji najprej uveljavilo. Vojaški strokovnjaki so opazili, da imajo lahko'od padalcev velike koristi. Zato so zahtevali, da se skakanje s padali proglasi za narodni šport ter uvede v vse organizacije.
To panogo športa so sovjetski športniki navdušeno pozdravili. Prvi poskusi s bili opravljeni že leta 1932, od takrat pa je popularnost skakanja s padali naglo napredovala.
Ker je skakanje s padali taktični šport, so zgradili posebne stolpe za treniranje s padali. Predno padalci izvedejo skok iz letala, se morajo dolgo vaditi v skakanju z visokega stolpa. Šele ko dosežejo vso potrebno tehniko, smejo skakati iz letala.
V	Sovjetski Rusiji so vsako nedeljo tekme padalcev za začetnike in za izkušene može. Zanimivo je, da se s tem športom pečajo vsi športniki ne glede na starost. Vratolomni in pogumni skakalci so celo iz ljudskošolskih klopi pa tudi
60 letni starčki so še vedno drzni dalci.
pa-
S skakanjem s padali imajo tudi ruske žene veliko veselje in so v mnogih pri-
merih celo prekosile moške. Tudi v hrabrosti so se Rusinje odlikovale. Svetovni rekord v skakanju s padali brani še vedno Rus Konstantin Kaistakov, ki je skočil s padalom iz višine 11.539 metrov.
Nemški vojni motorni čolni stražijo obalo
«SALOMONSKA RAZSODBA« RADI UKRADENIH GOSI
V	vasi Adi pri Senti sta se sprla dva kmeta radi gosi. Kmetu Rušaku je nekega dne izginilo njegovih 7 gosi, ki si jih je prisvojil njegov sosed Mešetar ter jih zaznamoval na nogah z znakom ki so ga imele njegove gosi, da bi tako zakril tatvino. Rušakove gosi niso imele nika-kega znaka, po katerem bi jih lahko spoznal. Sporno vprašanje je rešil orožniški narednik s salomonsko razsodbo: dal je privesti vse gosi na cesto ter jih pustil, da si same izberejo pravega gospodarja. In res je sedem gosi šlo na dvorišče kmeta Rušaka, ostale pa so kre nile k Mešetaru, ki pa s to razsodbo ni zadovoljen ter je vložil tožbo.
Prevelika sreča vzrok samomora
Lani so odkrili 237 novih planetoidov
Lansko leto so odkrili 237 »malih planetov« ali planetoidov, ki večinoma krožijo med krožnima linijama Marsa in Jupitra. Tako se je število posameznih planetoidov povečalo na okoli 2000. Seveda predstavlja to samo majhen drobec ozvezdja, ki obstoji v solnčnem sistemu. Mnogi astronomi se bavijo samo s tem da določajo, kje se nahajajo poti teh planetov.
Med poroko okraden v cerkvi
Po poroki Angela Kaprija in Amalije Avolio v neki napoljski cerkvi je prišel na policijo neki svat ter se pritožil, da mu je med poročnimi obredi v cerkvi izginila denarnica z veliko vsoto denarja. Policija je slučajno izvedela, da je neki fotograf snemal posamezne prizore v cerkvi, zato so ga prosili, da naj slike čimpreje razvije. Res so na podlagi slik prišli kmalu na pravo sled. Na eni izmed njih se je namreč točno videlo, kako neki moški, sloneč na svatu, ravnokar drži svojo roko v njegovem žepu. Na sliki so pa tudii točno spoznali starega znanca napoljske policije, žeparja Verna, ki ga je policija kmalu našla ter še pravočasno rešila svatu ukradeno denarnico z denarjem vred.
»Prešmentana zadeva, ko bi vsaj ne bil požrl onega zaboja z milom!«
Delavec Fellini Bečirovič iz sarajevske okolice je pred dnevi prejel večjo vsoto denarja. Zbral je svoje prijatelje ter z njimi odšel v vas Bilježevo, kjer se je pričelo pravcato pijančevanje. Pili so žganje in vino, peli in se Opajali s srečo v objemih sarajevskih ahkoživk, ki so seveda tudi morale proslavit dober zaslužek lahkomišljenega Fehima. Sredi noči, ko je bilo veselje na vrhuncu in je Fehim žarel od sreče, je planil od mize in
si brez besede vpričo vseh razigranih prija-tel jev zabodel nož v frebuh. Napravil je hara-kiti. Obležal je v krvi in v zadnjih vzdihljaji : pripovedoval, da je napravil samomor zaradi tega, ker je bil preveč srečen. NikoU se ni imel toliko denarja in nikoli še ni doživel tako prijetne noči, kakor tokrat. Zato je ves srečen hotel napraviti nekaj izrednega s tem, da se je — ubil.
Nemčija v gledališki statistiki
Nemčija ima največ gledaliških odrov vi in plesalk, 7335 glasbenikov, 1296 tehničnu Evropi. Tam je 241 državnih, pokrajinskih in I strokovnjakov, 10.910 tehničnih delavcev m mestnih gledališč z 211.479 mesti, 44 letnih končno še 3118 upravnih uradnikov m usluz-
gledališč
gledališč "s 24.675 sedeži, 47 zasebnih gledališč s 45.264 mesti in 129 gledališč na prostem z 236.800 sedeži ter 461 dramskih gledaliških odrov.
V	Nemčiji so 303 občine, ki imajo svoje stalno gledališče. Samo ena desetina mest z nad 100.000 prebivalci še nima lastnega gledališča. Isto velja tudi za eno četrtino mest s 50 do 100 tisoč prebivalci. Seveda imajo tudi ta mesta priliko videti gledališke predstave, ker je mnogo potujočih gledališč, Sedaj je v Nemčiji 182 gledališč, ki niso vezana na stalno mesto. Med temi je 45 pokrajinskih, 74 potujočih, 13 kmetskih in 30 gledališč s pokrajinskim narečjem.
Gledališča so važna tudi iz narodno-gospo-darskega razloga. Od 279 gledališč živi 38.514 uslužbencev, med katerimi je 4293 poklicnih igralcev in igralk, 2746 pevcev in pevk, 236 intendantov, 790 gledaliških predstojnikov, 850 kapelnikov, 872 režiserjev, , 4319 članov pevskega zbora, 1749 plesalcev
bencev.
Da se je izboljšal položaj za umetnike, kaže dejstvo, da so številna gledališča lahko podaljšala sezono. Sedaj igra 45°/o vseh gledališč vse leto.
NAJMANJŠI ČASOPIS NA SVETU
Najmanjši časopis na svetu je tednik »The Bimini«, ki izhaja v Biminiju na otoku Buhani. Velikost lista je 8x7 cm. List služi, kakor je navedeno v podnaslovu, v informacijo tujcev, ki prihajajo tja iskat zdravja, prinaša pa predvsem politične, ‘dnevne in športne vesti.
RDEčEKOŽCI NE IZUMIRAJO
Po državljanski vojni leta 1865 je bilo v USA 295.000 rdečekožcev, danes pa jih je že okoli 340.000. Njihovo število se je povečalo, čeprav sklepajo večinoma zakone z belokožci in mulati ’in ni bojazni, da bi tako hitro zginili z zemeljske površine.
Angleški recepti za srce
»NE ZANIMAJ SE ZA SOVRAŽNO PROPAGANDO!«
Londonski zdravnik za srčne bolezni dr. Harris je na zborovanju angleških bolnišnic sporočil, da so se njegovi splošno znani bolnišnici javili zunanji pacienti tako rekoč kot njeni abonenti, da bi stalno nadzirala njih stanje. Ti pacienti trpijo vsi za srčno slabostjo, ki ji je vzrok vojnd. Na stotine jih je, ki trpijo za migreno, naduho, povišanim krvnim pritiskom in drugimi znaki slabosti. Za
te paciente, kakor za vse, ki jih vojna prizadeva na ta način, je dr. Harris objavil pet pravil:
1. Navadi se na filozofsko gledanje na življenje. (Vsi moramo umreti, zakaj ne tudi jaz?) 2. Sprehodi se vsak dan S km.
3. Popij vsak dan 4 in pol litra tekočine.
4. Ne pojej na dan več nego 42 g mesa, rib in sira. 5. Ne zanimaj se za sovražno propagando!
asm
Sergiusz Piasecki
* LJUBLJENEC ZVEZD
103 Roman iz tihotapskega življenja na bivši poljsko-ruski meji
Ta hip je pokazal Hrobar z roko na drugi konec doline. Opazili smo premikanje. ~ •
— Fantje, na mesta! — je ukazal Kri-sa. In že smo se splazili v svoja skrivališča. Kmalu nato sem opazil, kako se nam bliža novo krdelo novačkov. Precej brezskrbno so se pomikali po dolini.
Blizu so že. Naša domneva je bila torej pravilna: tale dolina je važen tihotapski prehod. Zavijejo okoli grmovja, v katerem prežim. Vidim njih noge. Kako rad bi koga pograbil za meča. No, ta bi zavreščal! Štejem jih: eden, dva... Vraga, in opazim kratko krilo in ženske noge v škornjih. Začudilo me ie. Sloni so obšli grmovje. Splazim se na piano ter jim sledim. V desnici repetirko, v levici bombo. Nihče se ni ozrl. Da, krdelo zavija čez loko prav tako kot smo predvidevati. Nenadom* se pojavi pred njimi Hrobar. In že slišim njegov, mirni in ostri glas:
— Stoj! Roke kvišku! Ta hip pa uh naskoči z boka Krisa: Sloni odskočijo.
— Niti koraka naprej!...
Nekaj novačkov pa se je obrnilo proti meni. Ta hip zakričim še jaz:
-r Poklek®j. sicer vrženi bgrnbo!
— Sodrugp nikar ne mečite bombe!
—	kriči eden od novačkov.
Da bi nas nihče ne videl pri tem opravilu, vodimo krdelo na rob gozda. Repetirko in bombo sem spravil v žep. Vzel pa sem ostro nabrušen nož. Pri pregledu bi mi namreč lahko kdo izbil repetirko iz roke. Slonov je sedem — šest moških in ženska. Pristopim k njim ter jih vprašam:
— Kdo ima orožje?
Vsi molčijo. Radi tega še enkrat ponovim:
— Kdor ima orožje, naj ga takoj odda! Gorje mu, ki bi tega ne storil!
Molčijo in se ne ganejo. Med njimi sem opazil znan obraz. Spomnil sem se tihotapca, ki sem ga ranil v ramo, ko mi je hotel pobegniti. Takrat je menda šel z drugim krdelom. Na levem krilu Žid, ki je menda njih vodja.
Pričnem pri njemu. Sprva iščem samo orožje, nato pa ga temeljito preiščem. Dve modri lisici ima.
— Sodrug, pustite nas, dam vam trideset rubljev! — mi pravi Žid.
— Le polagoma! Tudi denar ti bom zaplenil brez tvojega dovoljenja!
V	škornjih sem našel pet bankovcev po sto dolarjev, v čepici še dve sto.
— Premetenec! — pravim Zidu, ki se
žalostno smehlja s prebledelimi ustni-
cami. Nato sem preiskal vodjo, ki sem inu velel, naj leže na zemljo. Potem pa pričnem s pregledom novačkov. Prvi odvrže nahrbtnik, v katerem ima kože.
— Odpri usta! — mu velim.
Tihotapec je izpljunil nekoliko zlatih
novcev.
— Čigav je denar? Trgovcčev?
— Moj, sodrug!
Vrnil sem zlatnike. Ta hip zahrešči med vejevjem. Tihotapec, ki mi je že svojčas hotel zbežati, jo je spet ucvrl. Hrobar je skočil za njirn, ujel ga je ter privedel nazaj. Ukazal mu je, naj poklekne :
— Poskusi še enkrat, pa ti ne bo nikoli več žal!
Pristopim k njemu ter mu .rečem:
— No, ali si se zlizal?
Novaček.me je pogledpl z začudenimi
očmi. Rekel sem mu:
— Varuj se, prijatelj, sicer pogineš!
Preiskal sem ga temeljito, a nisem
našel pri njem več ko tri srebrne rublje. Teh mu pa nisem vzel. Pustil sem nekaterim novačkom celo kože, skrite pod kazajkami. To bo njihov zaslužek. Nahrbtnike sem zmetal na kup. Blaga je bilo precej.
Slednjič pristopim k ženski. Nekoliko nerodno mi je. Prestrašena je, na ustnicah ji igra prisiljen nasmeh. Trese se po vsem životu. Naglo jo preiščem. Hrobar se mi pomembno smeji; jamem jo preiskovati pazlivejše. Slednjič se mi je zdela zelo sumljiva njena frizura, ko je imela lase spletene v velik vozel. Po:
tegnil sem iz vozla dolgo iglo in glavnike. Na tla je padel črn zavojček. V njem je bilo nekaj sto dolarjev, drobno zloženih in zavitih v kos črne nogavice.
— Točno! — sem dejal in se spomnil na Lorda, ki je imel to besedo stalno na jeziku.
Po končanem pregledu sem dejal ljudem, ležečim na tleh:
— Vstanite!
Kot bi fcrenli so se dvignili ter začudeno buljili vame.
— Zdaj pa pot pod noge, kar le morete... Drugič pa spet prinesite dragocenega blaga!
Oni, ki sem ga svojčas ranil, se je obrnil k meni ter me prosil:
— Sodrug, dovolite mi, da poiščem v gozdu čepico, ki sem jo na begu izgubil,
— Pojdeš brez čepice. Zdi se, da ti je mnogo do te čepice! Zdaj pa kar vas nesejo noge!
»Sloni« so naglo krenili v označeni smeri ter se izgubili v gozdu. Mi pasmo zložili blago v dva nahrbtnika: okoli petdeset kož. V posebni vreči smo našli nekaj jedil in umazano žensko perilo. — Hrobar se je smejal:
— To ti je gospodična; pri tihotapljenju nosi s seboj rezervno perilo.
Nato pa mi je očitajoče dejal:
— Temeljito je nisi znal preiskati. Popolnoma bi jo moral sleči.
—Res je. da je ni slekel, a je vendar našel vse, — je dejal Krisa. — Ti pa bi jo slekel, ne da bi kaj našel!
(Dalje.)
ISSK Maribor
SIC Bratstvo (Jesenic©)
četrtem kolu ligaškega prvenstva ;e žreb določil ISSK Mariboru za nasprotnika odlično eriajstorico jeseniškega Bratstva, ki se je poleg dobrega slovesa, ki ga uživa, tudi na tablici presenetljivo dobro zasidralo, saj je na drugem mestu pred favorizirano Ljubljano in. obema mariborskima ligašema. Bratstvo je doslej igralo le doma ter rešilo iz treh tekem 4 točke, dočim je Ljubljani moralo tesno' kloniti, ker ni moglo nastopiti, v najmočnejši postavi. Mariborčanov torej nikakor ne čaka lahko delo. Klub se je na' 'to srečanje vestno pripravil ter je na
pudlagi izkustev v zadnjih tekmah moštvo tudi nekoliko pregrupirai, od česar si vodstvo kluba obeta uspeh in obrat na bolje. Tekma se bo odigrala na stadionu SI< Železničarja pri vsakem vremenu, začetek je določen na 15.15.
V	predtekmi bosta nastopili rezervni enaistorici Maribora in Železničarja.
Na igrišču bo tudi tokrat posloval to-talizator, ki bo tekmo gotovo za marsikoga napravil privlačnejšo. Sprejemali se bodo vložki din 3.—, 5.— in 10.— na pravilni rezultat tekme.
&v!@m©b!fske In vnotocikSšsSiiene dirke na Teznem
Motosekeija Slovenskega Avtokhtba v Mariboru bo priredila v nedeljo na tezenskem dirkališču velike avtomobilske in motociklistične dirke, ki bodo po nedavni prireditvi na novi Pohorski ccsti zopet ena izmed prireditev v naivečjem stilu, saj bodo na startu vsi priznani rlir-kališčni mojstri motornega športa iz vseh delov države. Med prijavljenimi citatno imena »letečega Kranjca« Stariča, člana ljubljanskega Hermesa; Uroica, dr. Hribarja, Trampuša, Kavčiča, Babiča, Likarja in Šildhabla iz Zagreba, Lotza in Stojnška iz Maribora ter še mnogih drugih, izmed katerih mnogi ne uživajo slovesa le doma, nego tudi preko meja naše
države. Motorizirani šport je v današnjih časih panoga športa, ki ji tudi z najvišjih mest posvečajo mnogo pozornosti. Radi tega jc pričakovati, da Mariborčani ne bodo’ prezrli te prireditve, ki se bo nričela ob 14.30.
Murski Soboti ob 15.30 na igrišču Mure tekma Mura — Lendava. Kdor pozna rivaliteto med obema športnima kluboma v pogledu športnega prestiža na Murskem polju, gotovo ne bo ostal doma.
Prverasivena tekma v Guštanjia in burski Scbats
V prvorazrednem prvenstvu MNP bosta v nedeljo dve tekmi. V Guštanju bo nastopila pobreška Siavija proti tamošnjemu Slovanu. Guštanjčani žal ne bodo mogli nastopiti kompletni proti močnemu nasprotniku; ker pa bo borba za točke, bo tekma kljub temu zanimiva. Začetek je določen na 15.30.
V vzhodni skupini prvega razreda bo v
TEKME V ODBOJKI
priredi v nedeljo, 22. t. m., od 8.—12. na svojem letnem telovadišču sokolsko društvo Maribor-matica. Poleg domačih društev .nastopijo tudi sokolska društva iz Beograda',' ZagrclSa m Ljubljane"
s. Sekcija ZNS v Mariboru (službeno). K
tekmam 22. septembra so delegirani sledeči gg. sodniki: Maribor-Bratstvo, str. sodnika Grošelj, Murko, Maribor-Železničar Jenko, Železničar-Slavija Kopič, Slovan-Siavija Nemec, Mura-Lendava Orel.
s. Ligaško tekmo Maribor-Bratstvo bo sodil Ljubljančan g. Lukežič (rez. g. Presinger iz Celja).
s. Nadan Albaneže je v ekshibicijski igri dosegel lep uspeh proti Beograjčanu Milanu Branoviču, ki se mudi sedaj v Mariboru. Premagal ga je v treh setih 3:6, 6:4, 6:4.
s. Mariborsko juniorsko prvenstvo se bo v nedeljo začelo s tekmo Železničar — Siavija ob 10. na stadionu Železničarja, rezervno pa se bo nadajjevalo s srečanjem Maribor — Železničar ob 13. 15 kot predigro k ligaški tekmi Maribor — Bratstvo.
s. Danes so startali v Zagrebli kolesarji na dirko »Tri dana kroz Hrvatsku«. Sodelujeta tudi Slovenca Gregorič iz Slovenjega Gradca in Rozman iz Ljubljane. Cilj bo v nedeljo na igrišču Concordije pred tekmo Hašk — Sašk. 4 s. V hrvatski in srbski ligi se v nedeljo ne bo odigral izžrebani spored tekem radi treh reprezentančnih' srečanj z Romuni v Bukarešti. V srbski' ligi bodo odpadle vse tekme,'
V	hrvatski pa so na sporedu tri:	Hašk	—
Sašk, Siavija — Železničar ter Split — Bačka.
ui cmiiiuia	*	ll	•------ K	.i.i
Slovenjgradcu na svoji domačiji, grebu so ji domačini Solnicam
st
o Selnica je iLiicllko gospo Frančko Konečnikovo. Dcigo dobo 35 let je'delala v dobro naše meje. Zasluženi pokoj je uživala v kraju, ’ -r potekle preminula njena delavna leta. Umrla je v
Ob po-prineslj .
obmejno prst, da bo nj . j lam ob Mislinji večni srn siadkejjži. ■	_ . '... ..... „
o Ker je vodovod v Studenicah pri Poljčanah končno dograjen, jo higieniki zavod zaprosil za izdajo ' vpsrabnega dovoljenja, ■ zaradi česar razpisuje načelstvo kdmisi/-onelne poizvedbe in obravnavi) v paiac-deljek, 30. sept. s. jsesiankonk na inestu samem ob 11. uri v‘Studenicah. Proti^jsej obravnavi je predložili ugovore pis.ni&io i ali ustmeno jdrugštče^se-* bo pszsodik)- ne oziraje se na pozuejše ugovorih Mejaši, in drugi interesenti se vabijo, da obravnavi prisostvujejo.
o Kuluk se odreja ža bivšo občino Brezje pri Poljčanah ter se naj zavezanci kuluka javijo nadzorniku Vovšku v Sp. Poljčanah. Vsakdo mora imeti s seboj ..potrebno orodje, kakor - lopato in nioliko. vozniki pa naj pridejo z vprežno živino. Od oseb, ki bi Jtuluka ne izvršili, sc'- bo odpadajoči znesek izterjal.
o Zaredi ponian|T;aaja olja, ki je nastalo v zadnjem času, se kmetovalcem .priporoča setev oljnatih rastlin v veliki meri, kakor ozimni lan in oljnato repico.' Pnžad bo odkupoval laneno seme po 5—7 din, oljnato repico pa po 5 din za kg. Zbira naj se
tudi bučno senip ju..bukov.iic .. .............
o V Vuhredu je pri nekem kovaču konj brcnil 33 letnega hlapca Josipa Pečovnika ki je pomagal pri '-podkovanju. Zlomljeni ima" dve rebri in je utrpel tudi hude notranje poškodbe: Po š kotlov an čevo slan jo v 'slovenjgraški ^bolnišnici ,je resno.
CKNE MALIM OGLASOM: V malih ofclaslh stane vstka beseda 50 par. najmanjša pristojbina za te oclase ie din 10.—. Dražbe, preklici, dopisovanja in ženitovanjski oglasi din 1.— po besedi. Najmanjši znesek za te oglase le din 12,—. Debelo tiskane besede se računajo dvojno. Oglasni davek za enkratno objavo znaša din 2—. Znesek za malo oglase se plačuje takoj pri naročilu, oziroma ga ie vposlati v pismu skupaj z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun St. 11.409. — Za vse pismene edeovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din.
KAM, KJE?:
OCVRTE PIŠKE
najboljše pripravljene, dobite vsaki dan v »Lovskim domu«, nad Tremi ribniki- 17$85-1 rm “	““
SLUŽBO DOBI
2 KROJAŠKA POMOČNIKA
sprejme Alojz Celec, Koroška cesta 17.	17901-2
Nujno se proda
TRIDRUŽINSKA HIŠA
z vrtom. Vprašati v Gosposvetski 14. Pobrežje.
17896-11
Potrebujem
UČENKO 16—17 let staro, \ solidni damski kapeli, fjonudbe- na: kapelnik Kolman,. post. re-stante. Kranj.	17878-2
H
? V&JENCMKE)
FRIZERSKO VAJENKO
sprejme Stopar Ivanka, Pobrežje 65.	17891-4
STANOVANJE
lepo sobo in kuhinjo, oddam s 1- oktobrom. Taborska 22.
17V12-5
a
SOBO ODDA
LEPO OPREMLJENO SOBO
v novi hiši oddam- v Ljubljanski ulici. Naslov v osi. odd. »Večernika«. 17902-8
Kupujem dnevno vsako količino lepih, obranih, namiznih
mholk
ter plačam za Iste najvišjo dnevno ceno. JOS1PINA BOLE sadje in zelenjava na veliko, Maribor, Koroška 20, dvorišče
| j Kupim vsako množino
jabolk
IŠČEM SOBO
s posebnim vhodom, opremljeno, blizu parka. Naslov v ogl- odd, »Večernjka« pod »23. september«.	17910-
LEP LOKAL
na prometnem kraju se odda takoj v najem. Naslov v ogl. odd. lista-	17911-10
LOKAL
za malo trgovino ali branjarijo oddam. Stritarjeva ul. 5, vogal JeroVškove (Magda-lenske).	17904-10
KUPIM HIŠO
na periferiji Maribora in vlačam v gotovini do 100.000 din- Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« POd »Jesen«.
Kupim
MALO PARCELO
v Tomšičevem drevoredu ali kjerkoli v neposredni bližini Maribora. Ponudbe' na o gl. odd. »Večernika« pod »5025«.
17884-11
lepa obrana in za prešo
Plačujem najvišje cene
EKSPORT
KORAŽUA
Kolodvorska ul. 1
OBVESTILA
VSI DELAVCI
tovarne Vlah, Ruše, kateri ste priče Voglar Ane, Dobrava št. 70. p. Hoče, in mojega moža, polirja Voglar Štefana, istotam, da ste slišali govorice zidarja B. in še drugih o meni in mojem možu, pošljite naslov Voglar Ani, Dobrava št. 70, P. Hoče. 17919-26
Oddajte še danes MALE OGLASE
za sobotno številko
Vse za šolo..!
poceni v knjigarni in papirnici
fJsšmtte o&dctege
Maribor, Cankarjeva ul. 1
SB:
.KERAMIKA.
Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike, predno uastopi zima. Vsa pečarska. in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor, Orožnova 6. kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki in pečarji popust.
5212-13
BRI 5HSSHI
ŠIVALNI STROJ IN OTROŠKO POSTELJO
prodam. Kneza Koclja ul- IS, Vrata 3 Vprašati med 14,— 15. uro	17895-14
POH1ŠTVO-OPRE
Prodam staro
POHIŠTVO
obleke, razno posodo in dr-Naslov v ogl. odd. lista
17890-17
Lepa
HRASTOVA JEDILNICA
se proda. Ogled od 9.-—11-ure. Vprašati VVildenraiiter-jeva 16-1, levo. 17883-17
ŽENSKI KOTIČEK
NOGAVICE
rokavice, perilo, trikotaža, volna, pletenine, Oset »Mara« Koroška 26, poleg tržnice.
16799-18
POZOR!
Trajne kodre garantirane z najnovejšitn preparatom izdeluje salon* Rehar Matilde, Nasipna 90, Pobrežje. Istotam še sprejme vajenka. 17920-18
DAMSKI FRIZERSKI SALON TEKAVEC FRANJO
Tržaška c. 63. Prvovrstni trajni kodri ter železna in vodna ondulacija. Se vljudno priporoča cenjenim damam.
17906-18
B- M. W. MOTORNO KOLO s prikolico, 750 ccm v odličnem stanju, prodam. Vprašati pri poslovalnici »Večernika« v Celju	6238-22
KADI ZA ZELJE, SODE. PRALNE BANJE
popravila, najcenejše pri Sulcer, sodarstvo, Vojašniška ul. 7-	17'844-28
IŠČEM AVTOSOPOTNIKA
za Hrvatsko, Bačko. Banat, del Srbije, Bosno, Hercegovino. Odhod 23. sept. Vprašati Maribor, Dalmatinska ul. 18.
17916-22
RRIDELM
JABOLKA
kg 2 din skladišče Koražija, Kolodvorska 1	17888-23
■HKS&3MI
Prodam čistokrvnega psa »BERNHARDINCA«
Gustinčič, Ulica kneza Kocha 14.	17922-24
PES VOLČJAK
6 mesecev star. na prodaj. Stranska ul. 10, Pobrežje.
17887-24
Prodam 3 mesece starega BERNHARDINCA
Vpraša se: Studenci, Aleksandrova c 7, pri Mariboru-17907-24
Za vkubavanie sveže, prvovrstne in
prave liosstnshe slive
v gajbah po 15 do 18 kg oddajam in pošiljam tudi po železnici po dnevni ceni iosipina Bole sadje in zelenjava en gros, Maribor, Koroška cesta 20-dvorišče.	1058
PsihograSolog in astrolog
S. P akad::.o
Maribor Gosposka ulica
Hotel »Zamorc« Fsiiiografolog Parad*so Vam pokaže smer sreče in blagostanja. Vani odpre zastor Vašega življenja. Pove Vam s kom in kako se boste poročili Kako se obvarujete nesporazuma v zakonu- Ka teri so Vaši srečni dnevi Keda\ se podajajte v špe kulacije da Vam srečno uspejo. Katerih bolezni in nezgod so čuvajte. Ke daj naj stavite loterijo itd. Dela na strogo znanstveni podlagi. * Obiske sprejema od 9. do 12. in od 2. do 7- ure.
Ostane sam« iio 22. f. m.
ŠIRITE »VEČERN1K«!
Izd ia in urejuje ADOLF KIBNIKAU v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik S l A KO I Ji: l LLA v Mariboru. — Oglasi po ceniku - Rokopisi se ue /racajo. - Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. - Telcion uredništva Štev. 25-67. in uprave štev. 25:67. - Poštni čekovni račun štev 11. 409.