Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2015/144 HjfiSSllI h i-nll- .........waw ZAKLJUČNO POROČILO RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J6-4301 Naslov projekta Multikulturna dediščina in nacionalna država: primeri Prekumurja, Bele krajine in Primorske Vodja projekta 27738 Tanja Petrović Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 9630 Cenovni razred A Trajanje projekta 07.2011 - 06.2014 Nosilna raziskovalna organizacija 618 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Raziskovalne organizacije -soizvajalke 1540 Univerza v Novi Gorici Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 6 HUMANISTIKA 6.03 Antropologija 6.03.02 Socialna in kulturna antropologija Družbenoekonomski cilj 10 Kultura, rekreacija, religija in sredstva javnega . obveščanja Raziskovalno področje po šifrantu FOS 6 Humanistične vede 6.05 Druge humanistične vede B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 2.Povzetek raziskovalnega projekta1 SLO Osrednji cilj projekta je bil preizpraševanje »klasičnega« koncepta kulturne dediščine, ki se praviloma razume kot skupek dejanj, praks in politik, ki vedno potekajo enosmerno (»od zgoraj navzdol«, od elitnega/avtoritativnega/nacionalnega proti lokalnemu, vernakularnemu). V okviru projekta so bile izvedene raziskave različnih načinov oblikovanja dediščine skozi diskurze in prakse različnih subjektov in skozi sledi različnih zgodovinskih zapuščin. Dediščino smo razumeli kot aktiven proces so-ustvarjanja pomena skozi integracijo in dialog raznovrstnih glasov na različnih ravneh družbenih interakcij. Projekt tako ponuja analizo stikov in dialoga »vernakularnih«, ne-institucionalnih in neuradnih praks (se pravi praks na ravni posameznikov in skupnosti) s procesi dominantne ideologizacije dediščine, in obratno: analizira načine, kako je dominantni kanon kulturne dediščine »vtisnjen« v vsakdanje prakse ustvarjanja/ohranjanja/širjenja kulturne dediščine na ravni skupnosti, kako se ta kanon na lokalni ravni uporablja, vedno znova osmišlja in katere nove pomene dobiva skozi bistveno pluralistične in večkulturne prakse. Rezultati projekta tako ponujajo nov interpretativni okvir za razmišljanje o kulturni dediščini na Slovenskem (in širše v sodobni Evropi, kjer lahko sledimo nasprotujočim si procesom nacionalizacije in regionalizacije). Projekt odpira tudi pomembna teoretska vprašanja in spodbuja k premisleku o ustreznosti prevladujočih konceptualizacij kulturne dediščine, ob tem pa poudarja potrebo po refleksivnem pristopu k diskurzom o kulturni dediščini. Rezultati raziskave prispevajo k poglobitvi teoretskih razprav, namenjeni pa so tako strokovni javnosti (stokovnjaki za kulturno dediščino na nacionalni, regionalni in lokalni ravni) kot tudi skupinam in pozameznikom, ki dediščino (so)oblikujejo._ ANG_ The main goal of the "Multicultural heritage and nation-state: the examples of Prekmurje, Bela krajina and Primorska" project was to problematize the "traditional" concept of cultural heritage according to which culture is a set of unidirectional activities, practices and policies (i.e. they come "from above" moving from the elitist/authoritarian/national levels towards the local and vernacular ones). The planned research entailed investigating different ways of forming heritage through discourses and practices by different subjects through the traces of different historical legacies. Heritage was understood as active process of co-creation of meaning through integration and dialogue of multifaceted voices on various levels of social interaction. Thus, the project presents a thorough analysis of contacts and dialogues between 'vernacular', non-institutional and unofficial practices (i.e. with individuals and collectivities as agents) and the processes of dominant ideologization of heritage, end vice versa: the project analyzed the ways in which dominant cultural heritage canon is 'embedded' in everyday practices of creating/preserving/disseminating cultural heritage on the community level, how the canon is used on local level, how it is perpetually re-endowed with meaning and what new meanings it is given through essentially pluralist and multicultural practices. Project results thus offer a new interpretative framework to think about cultural heritage in Slovenia (and in wider contemporary Europe, where diverging trends of processes of nationalization and regionalization can be observed). Likewise, the project opens up important theoretical questions and encourages rethinking the validity and adequacy of prevalent conceptualizations of cultural heritage, while emphasizing the need for reflexive approach to discourses on cultural heritage. The project results contribute to elaboration of theoretical discussion and are intended for scientific community (experts for cultural heritage on national, regional and local levels) and groups and individuals in the field of co-creating heritage, alike. 3.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu2 Projekt prinaša raziskave različnih načinov oblikovanja dediščine skozi diskurze in prakse različnih subjektov in sledi različnih zgodovinskih zapuščin. Dediščino razume kot aktiven proces so-ustvarjanja pomena skozi integracijo in dialog raznolikih glasov na različnih ravneh družbenih interakcij. Tako teoretični premislek o dediščini, kakor jo razumemo v projektni skupini, kakor tudi terensko delo sta potekala v okviru treh problemskih sklopov: 1. Kulturna dediščina in multikulturne/obmejne regije: Projekt se osredotoča na tri multikulturne regije v Sloveniji: Primorsko, Prekmurje in Belo Krajino. Zaradi posebnih zgodovinskih, družbenih in kulturnih okoliščin in značilnosti ter številnih prepletenih zgodovinskih zapuščin (Habsburška monarhija, SHS, Jugoslavija in SFR Jugoslavija) ter mobilnosti, trenj in nenehnega medsebojnega prepletanja s sosednjimi kulturami, predstavljajo obravnavane regije izjemen 'laboratorij' za raziskovanje večkulturne dediščine obmejnih, visoko prehodnih, difuznih in izrazito večkulturnih prostorov. 2. Izpogajanje socialistične kulturne dediščine: Posebna pozornost je bila namenjena praksam izpogajanja različnih aspektov jugoslovanske in socialistične preteklosti kot kulturne dediščine. Projekt je sledil številnim poskusom »muzeumizacije« jugoslovanske preteklosti. Ti poskusi so teoretsko pomembni in zanimivi zato, ker predstavljajo prakse umeščanja v okvire dediščine nekaj, kar še vedno predstavlja (do)živeto izkušnjo. V projektu smo prav tako zajeli dinamiko tekočih procesov oblikovanja kulturne dediščine kot ponovnega odkrivanja in vrednotenja preteklosti znotraj določenih družbenih formacij in v povezavi z določenimi oblikami mediacije, zagovarjanja in izpogajanja. 3. Afekt, izkušnja spomin in oblikovanje kulturne dediščine: Sledeč sodobnim teorijam kulturne dediščine (Parekh 2000, Smith 2006), smo se v projektu posebej posvetili vprašanju razmerja med osebnim spominom in izkušnjo po eni, in oblikovanjem dediščine po drugi strani, ter možnostim, da se afekti in želje, povezani s preteklostjo, umestijo v muzejske in dediščinske naracije. Ker smo v raziskovalnem delu poudarjali nujnost »demokratizacije« koncepta kulturne dediščine, smo posebno pozornost posvetili praksam oblikovanja dediščine s strani posameznikov, se pravi privatnim, pol-javnim muzejskim praksam in zbirkam. Prav tako smo osvetlili načine, kako vseprisotni in široko dostopni digitalni mediji vplivajo na večglasnost dediščine in njeno oblikovanje. Zato smo vsebinsko raziskavo organizirali v okviru treh raziskovalnih sklopov: - Lokalni in individualni arhivi in zbirke, - Dediščina kot 'performans' - kulturne manifestacije, in - Mediacija in digitalizacija dediščine. Izledki projekta so bili kontekstualizirani v širšem okviru sočasnih procesov nacionalizacije, regionalizacije, diverzifikacije in globalizacije v Evropi, neoliberalnih gospodarskih in družbenopolitičnih razmerij ter post-industrijskih globalnih procesov v sodobnem svetu. Med raziskovalnim delom smo se povezali z raziskovalnimi skupinami, ki obravnavajo dediščino z različnih zornih kotov -predvsem s kolegicami in kolegami na Nizozemskem, v Južni Afriki, Veliki Britaniji in na Hrvaškem. Rezultati projekta so bili objavljeni v obliki znanstvenih monografij (Toroš 2011, Petrović 2012, Hofman 2015), znanstvenih člankov (tematska številka revije Dve Domovini 2014 o multikulturni dediščini v Perkmurju, Beli Krajini in na Primorskem - Petrović, Hofman, Pogačar, Luthar; Petrović 2013, Hofman 2012, 2011), poglavij v monografskih publikacijah (Petrović 2014, 2013, Pogačar 2013, 2013a, 2012, Hofman 2013) in predstavljeni na številnih mednarodnih posvetih. Projekt je bil zastavljen tako, da z dejavnostni in rezultati nagovarja različne družbene ravni in subjekte - znanstveno skupnost, strokovnjake za dediščino na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, posameznike in skupine. Člani raziskovalne skupine so izdelali spletno stran projekta na naslovu https://heritageinthemaking.wordpress.com/ Osnovno poslanstvo raziskovalnega bloga, se pravi opis tematike projekta, dejavnosti vključenih raziskovalcev in rezultate projekta, smo dopolnili s funkcijo izmenjave informacij ter virtualnega arhiva, ki hrani gradivo o različnih načinih oblikovanja in izpogajanja kulturne dediščine v treh obravnavanih regijah v Sloveniji in v širšem prostoru nekdanje Jugoslavije. Spletna stran bo aktivna tudi po koncu projekta. Na spletni strani bo v prvi polovici leta 2015 objavljena baza kulturnih društev in ostalih subjektov, ki se ukvarjajo s kulturno dediščino v Beli Krajini, na Primorskem in v Prekmurju. V l. 2015 bo prav tako objavljena znanstvena monografija M. Pogačarja »Fičko po Jugoslaviji: Avto, spomin, mediji, cesta in muzej«. Člani projektne skupine so med trajanjem projekta poleg obsežnega terenskega dela opravili vrsto predavanj in sodelovali na posvetih in delavnicah. Navezali so stike in vzpostavili sodelovanje s posamezniki in formalnimi in neformalnimi skupinami, ki sodelujejo v (so)ustvarjanju kulturne dediščine. To sodelovanje se bo nadaljevalo tudi po koncu projekta. V sodelovanju z Knjižnico Otona Župančiča v Črnomlju bo pripravljena knjiga »Bela Krajina za radovedneže in ljubitelje«. Skupaj s kolegicami in kolegi z Univerze v Tilburgu (Nizozemska) raziskovalna skupina pripravlja projektno vlogo za razpis Obzorja 2020 (poziv »Pojav in posredovanje evropske kulturne dediščine in evropeizacija«). 4.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 Osrednji predmet raziskave so vidiki kulturne dediščine, ki so v dominantnih diskurzih kanonizirane in nacionalizirane kulturne dediščine v Sloveniji ignorirani/zamolčani. V projektu smo zastavili dva poglavitna cilja: 1) spodbuditi razumevanje in konceputalizacijo dediščine kot izrazito dinamičnega družbenega procesa, v katerem se, vedno skozi interventno vlogo sedanjosti, prepletajo različne interpretacije preteklosti in zgodovine,, spomina ter spominjanja. 2) Prav skozi pozornost ne-institutionalnim, ne-avtorizranim praksam smo želeli pokazati na raznolikost, multivokalnost in posledično kulturno pluralnost kot sestavni del vsakdanjega prakticiranja dediščine ter aktivnosti na lokalnih področjih. Projektna skupina je realizirala vse zastavljene cilje. Skozi bogato znanstveno produkcijo in različne komunikacijske kanale (publikacije, raziskovalni blog, udeležba na konferencah in posvetih, sodelovanje z lokalnimi akterji) smo prispevali k razpravi o naravi in pomenu kulturne dediščine. Skozi potek raziskave so se kot zelo pomembni vidiki v konceptualizaciji kulturne dediščine pokazali: a) pomembna vloga digitalnih medijev, ki so »avtoriziranim« pripovedim in interpretacijam odvzele status najvišje interpretativne avtoritete; b) dvoumnosti in trenja, ki nastajajo ob poskusih umeščanja doživetih izkušenj v narativne okvire kulturne dediščine; c) novi, včasih nepričakovani pomeni, ki jih dobivajo prakse ustvarjanja dediščine v procesu prepletanja lokalnih z globalnimi pomeni in naracijami, in d) oblikovanje večplastnih, pogosto nasprotujočih si pomenov objektov kulturne dediščine v stiku z različnimi družbenimi subjekti._ 5.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine4 Iz projektne skupine je v letu 2014 bila umaknjena Teja Komel, ki zaradi dopusta za nego in varstvo otroka ni bila angažirana na projektu. Na vsebinski ravni je bila v teku izvajanja projekta raziskava navezana predvsem na oblikovanje dediščine v multikulturnih regijah Beli krajini, Primorski in Prekmurju, razširjena na načine, kako se oblikuje in izpogaja dediščina, ki izhaja iz izkušnje jugoslovanskega socializma. To vprašanje je posebnega pomena iz vsaj treh razlogov: prvič, ker nazorno osvetli napetosti, ki izhajajo iz (nez)možnosti vključitve posameznih segmentov ^preteklosti v institucionalizirani diskurz o kulturni dediščini; drugič, ker gre tudi na Slovenskem (kakor tudi v drugih večjih industrijskih središčih na prostoru nekdanje Jugoslavjje) v primeru industrijske dediščine vedno tudi za multikulturno dediščino; in tretjič zato, ker poglobljena raziskava procesov izpogajanja industrijske dediščine odpira bivstvena prašanja o vlogi subjekta/subjektivnosti in čustev v teh procesih ter vlogi intimnega znanja in o načinih, kako osebne, emocionalne zgodbe prevzemajo širše relevantni družbeni glas in zahtevajo obravnavo subjektov kot družbenih in političnih akterjev - to pa so raziskovalna vprašanja, ki so se izkristalizirala kot osrednja za projekt v celoti.Vključitev novega poudarka v načrt izvajanja projekta ni vplivala na načrtovano izvajanje projekta._ 6.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 276198144 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Glasba, politika, afekt: Novo življenje partizanskih pesmi v Sloveniji ANG Music, Politics, Affect: New Lives of Partisan Songs in Slovenia Opis SLO Knjiga ponuja premislek o reaktualizaciji partizanskih pesmi v post-jugoslovanski Sloveniji iz zornega kota "neprimerne" dediščine. Pri raziskovanju "novega življenja" partizanskih pesmi se knjiga osredotoča na ženski pevski zbor Kombinat kot simbolični primer razmišljanja o partizanski umetnosti v Sloveniji danes. Partizanske pesmi so samo del repertoarja zbora Kombinat in na ta način diskurzivno, zvočno, prostorsko, ideološko in simbolno preoblikovane tako da izzivaju obstoječe paradigme v razmišljanju o tej zapuščini v slovenskem kontekstu. Z uporabo teoretičnega okvira teorije afekta, zlasti teorije glasbenega materializma in zvočnega afekta, knjiga ponuja alternativni pogled na razumevanje političnega potenciala socialistične glasbene dediščine. Obravnava osrednje vprašanje uporabe glasbene preteklosti kot načina političnega delovanja v času obujanja socialističnih idej in vrednot na globalni ravni. The book examines the reactualization of partisan songs in post-Yugoslav Slovenia with an emphasis on this music production as "inappropriate" heritage. In researching the "new lives" of partisan songs, the book focuses ANG on the female choir Kombinat, an emblematic example of thinking about the partisan art in Slovenia today. Just a part of Kombinat repertoire, partisan songs are discursively, sonically, spatially, ideologically and symbolically reloaded, challenging thus the various boundaries in thinking about this legacy in Slovenian context. Using theoretical framework of affect theory, and particularly theories of music materialism and sonic affect, the book provides an alternative perspective to our understanding of political capacity of socialist music legacy. It addresses the main issue of referencing musical past as a way of political engagement, and revitalization and reactualization of socialist ideas and values in the current moment of global transition. Objavljeno v Založba ZRC, ZRC SAZU; 2015; Authors: Hofman Ana 185 str., [8] str. pril.; A': 1; Avtorji / Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 2. COBISS ID 36779821 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Digitalna dediščina: Sozgodovinskost in multikulturna dediščina nekdanje Jugoslavije ANG Digital heritage: Co-historicity and the multicultural heritage of former Yugoslavia Opis SLO Avtor razpravlja o digitalnih praksah ohranjanja in reprezentacije multikulturne dediščine, v prvem delu o razkoraku med dominantnimi, uradnimi in pogosto (nacionalno) izključujočimi praksami na eni ter digitalnimi praksami »dediščinjenja« na drugi. Pri tem se osredotoči na digitalne prakse, ki so razumljene kot vznikajoče strategije in orodja za ohranjanje, razvoj in vpisovanje vernakularne kulturne dediščine v širše izkustvene prostore. Avtor se osredotoči na prisotnosti in odsotnosti dediščine druge svetovne vojne, socialistične Jugoslavije in postjugoslovanske migrantske dediščine v Sloveniji oz. slovenskih digitalnih prostorih. V ta namen avtor razpravlja o več vernakularnih intervencijah kot primerih prisedanjanja jugoslovanske preteklosti. Glede na specifiko tehno-kulturnih okolij, kjer ta tematika »biva«, avtor predstavi koncept »sozgodovinskosti«, s katerim označuje fenomen intervencije afektivnih medijskih praks v sočasnost »bivanja« individualiziranih, posredovanih in mediatiziranih prisedanjanj preteklosti. ANG The author discusses digital practices of preserving and representing multicultural heritage, first against the backdrop of dominant, official and often (nationally) exclusivist practices of "doing heritage". The former are understood as tools for preserving, developing and embedding cultural heritage in wider experiential spaces, while the latter often serve as the tool for homogenisation and sanitisation of na- tional cultural and social spaces. To do this, the author focuses on presences and absences of WWII, socialist Yugoslav and post-Yugoslav migrant heritages in contemporary Slovenian digital spaces, i.e. how digital media are used to present and preserve these variegated heritages. In order to interrogate the practices and strategies of defining and managing heritage in the digital media environment, the author discusses several vernacular interventions as re-presences of the Yugoslav past. With respect to the specificities of the techno-cultural environment in which the topic "lives", the author introduces the concept of "co-historicity" to denote the ways affective media practices facilitate contemporaneous "be- ing" in different, individualised, mediated and mediatised re-presences of the past. Objavljeno v Inštitut za slovensko izseljenstvo = Institute for Slovene Emigration Research; Dve domovini; 2014; [Št.] 39; str. 111-124; Impact Factor: 0.200;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.999; WoS: WM; Avtorji / Authors: Pogačar Martin Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. COBISS ID 36779565 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Večkulturna dinamika in polastitve dediščine v Beli krajini ANG Multicultural dynamics and heritage (re)appropriation in Bela krajina Opis SLO Srbska pravoslavna skupnost v Beli krajini, ki jo danes sestavljajo štiri vasi (Bojanci, Miliči, Marindol in Paunoviči), se pogosto opisuje kot najsevernejši "otok" srbskega pravoslavnega prebivalstva. Tradicionalno se obravnava skozi ideološko prizmo lokalnosti, avtentičnosti (ali njenega pomanjkanja), izolacije in razlikovanja od ostalega prebivalstva Bele krajine. Kot posledica tovrstne obravnave prevladujoči diskurzi (tako akademski kot popularni) o omenjeni skupnosti bodisi osvetljujejo in poskušajo rekonstruirati "čiste", "izvirne" kulturne in jezikovne značilnosti bodisi tožijo nad neizogibnim izginotjem teh značilnosti. Tovrstna binarna perspektiva zapira možnosti za prepoznavanje dinamike tako v vsakdanjih kulturnih vzorcih kot tudi v izpogajanju dediščine v in okoli te skupnosti. Članek dediščino razume kot izkušnjo, ki jo različni akterji uporabljajo v osmišljanju svoje sedanjosti in prihodnosti. Kot taka je dediščina neizogibno dinamična, dialoška, večglasna in pogosto sporna. ANG The Serbian Orthodox community in the Bela Krajina region in southern Slovenia, which presently con- sists of four villages (Bojanci, Miliči, Marindol and Paunoviči), is considered the northernmost "island" of the Serbian Orthodox population and has traditionally been approached through the ideological lenses of locality, authenticity (or lack of thereof ), isolation and demarcation from other groups in Bela Krajina. As a consequence, the dominant discourses (both academic and popular) about this community are those that highlight and try to reconstruct "pure" cultural and linguistic traits, or those that lament over their inevitable disappearance. Such a binary perspective precludes any possibility of recognizing the dynamics in both everyday cultural patterns and in heritage negotiation in and around this community. This article highlights heritage as an experience utilized by diverse actors in making sense of their present and future. As such it is necessarily dynamic, dialogical, multi-voiced, and contested. Objavljeno v Inštitut za slovensko izseljenstvo = Institute for Slovene Emigration Research; Dve domovini; 2014; [Št.] 39; str. 89-102; Impact Factor: 0.200;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.999; WoS: WM; Avtorji / Authors: Petrović Tanja Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID 35814957 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Muzeji in delavci: Izpogajanje industrijske dediščine v nekdanji Jugoslaviji ANG Museums and workers: Negotiating industrial heritage in the former Yugoslavia Opis SLO Članek obravnava napetosti in dvoumnosti ter politične implikacije, ki jih povzroča dejstvo, da je socialistična industrijska dediščina na območju nekdanje Jugoslavije še vedno del doživljenih izkušenj generacij moških in žensk na tem prostoru. Avtorica poudarja, da je problematika reprezentacije industrijskega dela ozko povezana s položajem, ki ga imajo delavske skupnosti, njihovi člani in glasovi in afekti teh članov v muzejskih naracijah. ANG The article discusses the tensions and ambiguities and the political implications of the fact that what is today negotiated as industrial heritage is still part of lived experience of several generations of men and women in the former Yugoslavia. It argues that the issues of representation of industrial labor essentially have to do with the place dedicated to working communities, their members, and their voices and affects in museum narratives. Objavljeno v Institut za etnologiju i folkloristiku; Narodna umjetnost; 2013; Vol. 50, no. 1; str. 96-119; A': 1; Avtorji / Authors: Petrović Tanja Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 5. COBISS ID 36786477 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Jezikovna mobilnost na obrobju osrednje Evrope in multikulturna dediščina na začetku 20. stoletja ANG Linguistic mobility in the Central European periphery and multiethnic heritage at the beginning of the 20th century Opis SLO Na podlagi analize večjezične rokopisne zbirke kuharskih receptov skuša avtor rekonstruirati proces nacionalne samoidentifikacije v času pred prvo svetovno vojno in po njej. Pri tem ugotavlja, da se je na tromeji med Madžarsko, Avstrijo in Slovenijo interkulturalizem, ki je vse do izbruha vojne zaznamoval vse dimenzije vsakdanjega življenja v pokrajini med Muro in Rabo, v veliki meri ohranil vse do druge svetovne vojne. Po njegovem mnenju se je tipični zahodnopanonski multikulturalizem, ki so ga v veliki meri sooblikovali tudi vplivi iz hrvaškega Medžimurja, domala neokrnjen ohranil skozi obe desetletji med obema vojnama. O tem pričajo tako prakse iz vsakdanjega življenja kot tudi počasno uveljavljanje slovenskega šolstva in novega sistema javne uprave Kraljevine SHS. Ne glede na energično slovenizacijo Prekmurja se je v vsakdanji govorici bi- ali celo trilingvizem ohranil vse do srede štiridesetih let prejšnjega stoletja. Ali rečeno drugače, tako hrana kakor tudi opis njene priprave pričata o tem, da je interkulturalizem belle epoque prešel v sodobni multikulturalizem obmejnih regij in se kot tak ohranil globoko v 20. stoletje. ANG By analyzing language use related to food, the author attempts to demonstrate that despite the all- encompassing nationalist identity, the people living in Central European border areas in the late nine- teenth and early twentieth century still shared in their everyday lives the same transnational rhetoric for both self-identification and recognition of others. Using a manuscript collection of recipes and other household instructions for housewives, where two and sometimes even three languages are used in a single paragraph, the author argues that this multicultural way of remembering and sharing profes- sional expertise was the usual practice of everyday communication until the end of the Second World War, when the creation of socialist Yugoslavia led to the formation of three newly politicized nationali- ties / ethnicities, two religious identities and (after 1945) one exclusive ideology that produced a new set of practices of cohabitation and differentiation. Objavljeno v Inštitut za slovensko izseljenstvo = Institute for Slovene Emigration Research; Dve domovini; 2014; [Št.] 39; str. 103-110; Impact Factor: 0.200;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.999; WoS: WM; Avtorji / Authors: Luthar Oto Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 7.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 35771181 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Legitimizacija socialistične preteklosti kot kulturne dediščine v postsocialistični Sloveniji ANG Legitimizing socialist past as a cultural heritage in post-socialist Slovenia Opis SLO Vabljeno predavanje na mednarodni konferenci »Heritage, Performance and the Everyday« v Cape Townu, v katerem avtorica osvetljuje nasprotja, dvoumnosti in politične implikacije dejstva, da je tisto, kar je v nekdanji Jugoslaviji izpogajano kot dediščina, še vedno del živete izkušnje generacij moških in žensk v nekdanji Jugoslaviji. Poleg tega ta dediščina pomembno izoblikuje njihove spomine, njihove sedanje vsakdanje prakse in samo-razumevanje. Avtorica razpravlja o primeru socialistične avtomobilske industirje na primeru novomeške IMV, katere nekdanji zaposleni so zbirali, restavrirali in dali na ogled bogato zbirko avtomobilov, ki so jih nekoč izdelovali v tej tovarni. Tako avtorica postavlja vprašanja, kakšne oblike legitimizacije so uporabljali nekdanji delavci v izpogajanju lokalne industrijske dediščine kot kulturne dediščine, kako se ti načini umeščajo v izpogajanje dediščine z vidika pozicije moči, skozi institucionalizirane diskurze o dediščine in tudi kako se ta primer ustvarjanja lokalne dediščine umešča v lokalno skupnost in vsakdanje življenje. ANG Invited lecture at the conference "Heritage, Performance and the Everyday" in Cape Town, in which the author discusses tensions, ambiguities, and political implications of the fact that what is negotiated as heritage in the former Yugoslavia is still part of lived experience of several generations of men and women. What is more, this heritage significantly shapes not only their memories but also their present everyday practices and self-perceptions. Discussing the case of the socialist car industry "IMV" in Novo Mesto (Slovenia), whose (former) workers managed to collect, restore and display a rich collection of cars produced in this factory, the paper deals with the questions what modes of legitimization were employed in negotiating the local industrial past as cultural heritage, how these modes relate to negotiation of heritage from the position of power, through institutionalized discourse of heritage, as well as how this case of local heritage making relates to the local community and its everyday. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v 2013; Avtorji / Authors: Petrović Tanja Tipologija 3.15 Prispevek na konferenci brez natisa 2. COBISS ID 36889133 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Glasbena dediščina: kritični pogledi ANG Musical heritage: critical views Opis SLO Vabljeno predavanje na Univerzi v Limericku (Irska), ki se osredotoča na vprašanja »neustrezna dediščina« (Dearborn in Stallmeyer 2009: 34), »sporna dediščina« (Silverman 2011) ali »disonantna dediščina« (Tunbridge in Achworth 1996), vključuje kompleksnejše probleme lastništva, nadzora in reprezentacij skozi etnomuzikološko perspektivo. Obravnava osrednje dediščinske protokole, ki prikrivajo ali odstranjujejo politično neprimerne glasbene vsebine. Le- te so po navadi navezane na določeno zgodovinsko obdobje o karatem ni mogoče doseči konseza v javnem diskurzu ali so pa v nasprotju z obsotječimi vrednotami. Predavanje odpira vprašanje tenzije med osebnimi spomini in dominantnimi dediščinski protokoli in orpira debato o odnosu med spominom in dedišino. ANG Invited lecture at the Limerick University (Ireland), which addresses the issue of »inconvenient heritage« (Dearborn and Stallmeyer 2009: 34), »contested« or »dissonant heritage« (Tunbridge and Achworth 1996) that incorporates a greater degree of the problems of ownership, control and representations from the ethnomusicological point of view. It discusses the dominant heritage protocols that involve silencing and ignoring of music associated with the historical past or phenomena on which agreement cannot be reached or the ones that are opposed to the currently accepted values. It strives to illuminate the tensions between individual memories and dominant heritage protocols, putting in the center memory/heritage debate. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v 2014; Avtorji / Authors: Hofman Ana Tipologija 3.14 Predavanje na tuji univerzi 3. COBISS ID 36779053 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Multikulturna dediščina in nacionalna država: tematski sklop v znanstveni reviji Dve domovini ANG Multicultural heritage and the nation state: themed section in the Two Homelands journal Opis SLO V tematskem sklopu revije Dve domovini se avtorji osredotočajo na vidike izpogajanja, (ponovnega) prisvajanja in (ponovne) lokalizacije dediščine v treh slovenskih obmejnih območjih, ki jih zaznamuje multikulturalnost: Prekmurje, Bela Krajina in Primorska. Tematski sklop problematizira pogosto preveč poudarjeno in navidez neproblematično povezavo med kulturno dediščino in nacionalno identiteto. Ana Hofman v prispevku o festivalu Guča na Krasu osvetljuje glasbeno dediščino kot tisto nematerialno in zmuzljivo, kot nekaj, kar je težko povezati z določeno lokaliteto, a je hkrati lahko relocirati. Obenem to kaže na zmožnost za ponovno prisvojitev glasbe in zvoka v prostoru, na katerega na različne načine vplivajo lokalni diskurzi in dediščinski diskurzi. Tanja Petrović razpravlja dvoumnostih, s katerimi se soočajo dediščinski diskurzi, močno povezani z nacionalno identiteto, in geografski prostori, ki jih izrazito zaznamujejo etnična in kulturna raznolikost, kot na primer v Beli Krajini. Oto Luthar razpravlja o multikulturnih praksah v Prekmurju ter o kompleksnih in večsmernih interakcijah med posameznimi praksami, navadami in okusi ter uradnimi politikami nacionalne homogenizacije. Martin Pogačar pa razpravlja o multikulturni digitalni dediščini ter izpogajanjih le-te v Sloveniji, pri čemer se osredotoča na izrazito mobilne, deteritorializirane in časovno razpršene vsebine digitalne kulturne dediščine, ki se težko vključujejo v nacionalno določene okvire dediščine. Hkrati poudarja, da digitalni prostori zagotavljajo prostor skupnostim, praksam, spominom in pripovedim, ki ne najdejo mesta v velikih nacionalnih pripovedih. ANG The thematic section of Dve domovini journal brings articles where authors focus on various aspects of negotiation, (re)appropriation and (re) localization of heritage in Slovenian society, in three Slovenian border areas characterized by multiculturality - Prekmurje, Bela Krajina and Primorska. This set of articles questions the often overemphasized and seemingly unproblematic link between cultural heritage and national identity. Writing about the Guča na Krasu music festival, Ana Hofman highlights music heritage as immaterial, elusive, difficult to tie to a certain locality and easy to relocate, but simultaneously points to the capacity of music and sound to be appropriated by a space influenced by local discourse and heritage discourses in a variety of ways. Tanja Petrović examines the ambiguities that heritage discourses strongly linked to national identity face in geographic areas strongly characterized by ethnic and cultural diversity such as Bela Krajina. Discussing multicultural practices in Prekmurje, Oto Luthar provides an insight into the complex and multidirectional interactions between individual practices, habits and tastes on the one hand, and official policies of national homogenization on the other. Martin Pogačar writes in his article on multicultural digital heritage and its bottom-up negotiations in Slovenia. The highly mobile, de-territorialized and temporally dispersed contents of digital cultural heritage make it largely a poor fit with nationally defined frames of heritage, and for the same reason, digital space provides a space for communities, practices, memories and narratives that do not fit into the desired grand narrative of the national collectivity. Šifra C.04 Uredništvo mednarodne revije Objavljeno v Inštitut za slovensko izseljenstvo = Institute for Slovene Emigration Research; Dve domovini; 2014; [Št.] 39; str. 69-72; Impact Factor: 0.200;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.999; WoS: WM; Avtorji / Authors: Petrović Tanja Tipologija 1.20 Predgovor, spremna beseda 4. COBISS ID 37966125 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Ko smo bili Evropa: Evropska modernost in dediščine jugoslovanske socialistične industrializacije ANG When we were Europe: European modernity and legacies of Yugoslav socialist industrialisation Opis SLO Vabljeno predavanje na mednarodnem posvetu v Atenah, v katerem avtorica osvetljuje načine inkorporacije izkušnje socialisitčne modernizacije in industrializacije v Jugoslaviji v spominski zemljevid Evrope in diskurze o evropski (industrijski) dediščini. ANG Invited lecture held at an international conference in Athens; the authors discusses ways in which the experience of socialist modernization and industrialization in Yugoslavia are incorporated into the map of European cultural memory and discourses of European (industrial) heritage. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v 2014; Avtorji / Authors: Petrović Tanja Tipologija 3.15 Prispevek na konferenci brez natisa 5. COBISS ID 2603259 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Triestinita in tržaškost ANG Triestinita and tržaškost Opis SLO Prispevek osvetljuje stične točke in razhajanja med pojmoma triestinita in tržaškost (beseda tržaškost je dobesedni prevod besede triestinita v slovenščino). Pojem triestinita se je formiral na začetku 20. stoletja v Trstu. V drugi polovici 20. stoletja in na začetku 21. stoletja so o njem nastale strokovne in znanstvene razprave. Te ugotavljajo, da triestinita označuje kulturno identiteto Italijanov v Trstu, katera se najjasneje manifestira v tržaški literaturi italijanskih avtorjev prve polovice 20. stoletja. Pojem tržaškost se pojavlja v slovenski literarni stroki šele v zadnjih letih, njegova raba je poljubna, saj definiranje njegovega pomena še ni bilo predmet literarnovedne obravnave. V nekaterih primerih se tržaškost tako pojavlja kot prevodna ustreznica pojma triestinita. Večinoma pa se od pojma triestinita razlikuje, označuje bodisi kulturno identiteto Slovencev v Trstu bodisi večkulturnost in večjezičnost Trsta na začetku 20. stoletja. Uporablja se tudi za označitev obrobnosti slovenske in italijanske tržaške literature druge polovice 20. stoletja in 21. stoletja v odnosu do literature središča. The presentation highlights similarities and divergences between the concepts 'triestinita' (It.) and 'tržaškost' (Sl.) (Slovenian version is the translation of the Italian term). The term Triestinita originates in early 20th century Trieste, while the first scientific discussions date to the latter half of the 20th and early 21st century. They conceptualise triestinita as cultural ANG identity of Italians in Trieste, which is most clearly apparent in Trieste's literary authors of the first half of the 20th century. Tržaškost, on the other hand, has only been used in Slovenian literary studies since recently: its use is still random as its exact meaning has not yet been defined by the literary science. In some cases, tržaškost is used as a translation for the Italian triestinita. Yet, it is mostly used to designate cultural identity of the Slovenes in Trieste, Trieste's multiculturality or multi-lingualism at the beginning of the 20th century. It is also used to denote the marginality of Slovenian and Italian Triestine literature of the latter part of the 20th and early 21st centuries in comparison to respective literatures of the centre. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v Slovensko društvo za primerjalno književnost; Perspektive manjšinskih literatur; 2012; Str. 28-29; Avtorji / Authors: Toroš Ana Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 8.Drugi pomembni rezultati projetne skupine7 - Pedagoško delo: Oto Luthar koordinira modul »Kulturna zgodovina« na podiplomskem programu »Primerjalni študij idej in kultur«, Podplomske šole ZRC. Tanja Petrović koordinira jezikoslovni modul na istem programu in predava na mednarodnem magistrskem programu Migracije in medkulturni odnosi (Erasmus Mundus) Univerze v Novi Gorici. Tanja Petrović je mentorica mladima raziskovalcema Poloni Sitar in Valterju Cvijiću, Oto Luthar je mentor mlademu raziskovalcu Primožu Tanku. - Vodstvene vloge: Katja Mihurko Poniž je dekanja Fakuktete za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Oto Luthar je direktor ZRC SAZU. Tanja Petrović je predstojnica Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. - Strokovno izobraževanje v tujini: Oto Luthar je bil gostujoči raziskovalec na Univerzi Columbia v New Yorku (2013); Tanja Petrović je bila štipendistka Nizozemskega instituta za nadaljevalne študije v humanistiki in družboslovju (NIAS, 2013-2014), Ana Hofman pa štipendistka Centra za Jugovzhodno Evropo Univerze v Gradcu (2013-2014). 9.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 9.1.Pomen za razvoj znanosti9 SLO_ Rezultati raziskovalnega projekta ponujajo nov interpretativni okvir za razmišljanje o kulturni dediščini na Slovenskem (in širše v sodobni Evropi, ki jo danes pomembno zaznamujejo nasprotujoči si procesi nacionalizacije in regionalizacije). Projekt odpira pomembna teoretska vprašanja in želi spodbuditi slovensko akademsko javnost k premisleku o njeni vlogi v oblikovanju prevladujoče konceptualizacije kulturne dediščine. Ob tem poudarja potrebo po refleksivnem pristopu k akademskim diskurzom o kulturni dediščini ter po »demokratizaciji« kulturne dediščine, ki bi upoštevala tudi želje, vizije, diskurze in prakse posameznikov in skupnosti. ANG_ Project results present a new interpretative framework to think about cultural heritage in Slovenia (and in wider contemporary Europe, where diverging trends of processes of nationalization and regionalization can be observed). The project opened up important theoretical questions and aims to encourage Slovenian academia to rethink their role in shaping the dominant conceptualization of cultural heritage. In that, it emphasizes the need for reflexive approach to discourses on cultural heritage and the importance of'democratization' of cultural heritage, i.e. to incorporate individuals' and collectives' ambitions, visions, discourses and practices. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO Projekt je odprl številna vprašanja, s katerimi se je vključil v strokovno razpravo o ustreznosti obstoječih konceptualizacij kulturne dediščine. Z rezultati je pomembno prispeval k demokratizaciji in pluralizaciji razprave o kulturni dediščini na Slovenskem ter k boljšem razumevanju tekočih procesov evropeizacije in regionalizacije, ob tem pa tudi k izbiri ustreznih strategij v kulturni politiki, ki so izrednega pomena za pobude na nacionalni in lokalni ravni. Rezultati projekta so ponudili osnovo za poglobitev sodelovanja z mednarodnimi raziskovalci in potekajočimi projekti, ki raziskujejo podobne in povezane tematike. Pomen obravnavane raziskovalne tematike pa je navsezadnje tudi v tem, da slovenski prostor umešča v širše evropske raziskovalne tokove, ki se ukvarjajo s procesi oblikovanja in izpogajanja skupne 'evropske kulturne dediščine'. ANG_ The project addressed several questions and thus managed to join into the scientific discussions on adequacy and validity of existing conceptualizations of cultural heritage. The results importantly contribute to the democratization and pluralization of the discussions on cultural heritage in Slovenia and towards a better understanding of ongoing processes of Europeanization and regionalization, and towards a selection of adequate strategies in cultural policy, which are crucial for national and local initiatives. The results also facilitate a basis for further international cooperation with researchers and ongoing projects engaged with similar and related topics. The importance and relevance of this research is in it placing the Slovenian case in wider European research trends dealing with the processes of shaping and negotiating a common 'European cultural heritage'. 10.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F 14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F 18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F 24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.35 Drugo Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v Komentar ll.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O o o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O O O G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o 1 G.03.04. Drugo: O o o O 1 G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O O O O G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12.Pomen raziskovanja za sofinancerje11 Sofinancer 1. Naziv Naslov Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 13.Izjemni dosežek v letu 201412 13.1. Izjemni znanstveni dosežek Tematski sklop "Multikulturna dediščina in nacionalna država", Dve domovini 39, 2014 , Vir: COBISS, ID 36779053 Tematski sklop se osredotoča na vidike izpogajanja, (ponovnega) prisvajanja in relokalizacije kulturne dediščine. A. Hofman osvetljuje glasbeno dediščino kot tisto nematerialno in zmuzljivo, kot nekaj, kar je težko povezati z določeno lokaliteto. T. Petrović razpravlja dvoumnostih, s katerimi se soočajo dediščinski diskurzi, močno povezani z nacionalno identiteto, in geografski prostori, ki jih izrazito zaznamujejo etnična in kulturna raznolikosti. O. Luthar razpravlja o multikulturnih praksah v Prekmurju ter o kompleksnih in večsmernih interakcijah med posameznimi praksami, navadami in okusi ter uradnimi politikami nacionalne homogenizacije. M. Pogačar pa razpravlja o multikulturni digitalni dediščini, pri čemer se osredotoča na mobilne, deteritorializirane in časovno razpršene vsebine, ki se težko vključujejo v nacionalno določene okvire dediščine. 13.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba i vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: Znanstvenoraziskovalni center Tanja Petrović Slovenske akademije znanosti in umetnosti ZIG Kraj in datum: Ljubljana |10.3.2015 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2015/144 1 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11) Nazaj 4 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikost pisave 11). Nazaj 5 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ni voden v sistemu COBISS). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 9 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 11 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija -izvajalka projekta. Nazaj 12 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2014 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2015 v1.00a 98-A5-97-29-A8-88-E7-57-A4-94-B4-84-61-01-D3-C6-9F-B5-D1-3E Priloga 1 VEDA: Antropologija Področje: 6 Humanistika Dosežek 1: Tematski sklop "Multikulturna dediščina in nacionalna država", Dve domovini 39, 2014 , Vir: COBISS 36779053 Avtorji tematskega sklopa se osredotočajo na vidike izpogajanja, (ponovnega) prisvajanja in relokalizacije dediščine v treh slovenskih obmejnih območjih, ki jih zaznamuje multikulturalnost: Prekmurje, Bela Krajina in Primorska. A. Hofman v prispevku o festivalu Guča na Krasu osvetljuje glasbeno dediščino kot tisto nematerialno in zmuzljivo, kot nekaj, kar je težko povezati z določeno lokaliteto, a je hkrati lahko relocirati. T. Petrović razpravlja dvoumnostih, s katerimi se soočajo dediščinski diskurzi, močno povezani z nacionalno identiteto, in geografski prostori, ki jih izrazito zaznamujejo etnična in kulturna raznolikost, kot na primer v Beli Krajini. O. Luthar razpravlja o multikulturnih praksah v Prekmurju ter o kompleksnih in večsmernih interakcijah med posameznimi praksami, navadami in okusi ter uradnimi politikami nacionalne homogenizacije. M. Pogačar pa razpravlja o multikulturni digitalni dediščini ter izpogajanjih le-te v Sloveniji, pri čemer se osredotoča na izrazito mobilne, deteritorializirane in časovno razpršene vsebine digitalne kulturne dediščine, ki se težko vključujejo v nacionalno določene okvire dediščine. Hkrati poudarja, da digitalni prostori zagotavljajo prostor skupnostim, praksam, spominom in pripovedim, ki ne najdejo mesta v velikih nacionalnih pripovedih. Tematski sklop problematizira pogosto preveč poudarjeno in navidez neproblematično povezavo med kulturno dediščino in nacionalno identiteto. V slovenskem akademskem prostoru predstavlja novost, saj ponuja poglobljeno in na terenskem delu temelječo razpravo o dediščini kot izkus~nji, ki jo razlic~ni akterji uporabljajo v osmis~ljanju svoje sedanjosti in prihodnosti.