Poštnina plačana v gotovini Cena 2 Din I DRAMA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJAN11933/34 Karijera kandista Winziga Premijera 25. januarja 1934 IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO UREDNIK: PR. LIPAH Dežnike - nogavice KUPITE najugodnejše v trgovinah tovarne LJUBLJANA: Pred Škofijo 19 Prešernova ul. 20 N BEOGRAD: Kralja Milana 13 ZAGREB: Jurišičeva ul. 8 Lastni izdelki! Ogroma izbira! Tovarniške cene! SEZONA 1933/34 ______________PRAHA , ŠTEVILKA 11 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDAM Š CA j/ IJUgllftNI Izhaja za vsako premijero Premijera 25. januarja 1934 W. Lichtenberg: „Karijera kanclista Winziga“ Avlor imenuje svojo komedijo, ki ima v nemščini naslov »Wem Gott ein Amt gibi«, »tri dejanja iz življenja malega človeka«. Ta mali človek je sleherni državni uradnik. Vso njegovo revščino so mojstrsko naslikali že Gogolj, Cehov, Hysmanns in Maupassant, pri nas pa prav tako močno M. Pugelj. Življenje take državne sirote je dolgotrajno, dolgočasno in počasno umiranje brez začetka in brez konca. Dunajski pisatelj Wilhelm Lichtenberg nam je naslikal kan-clista Winziga iz dunajskega finančnega ministrstva, prostodušnega dobričino, ki ima že 25 let službe. Kar naenkrat pa sredi uradnega dela vzkipi, sicer ves uklenjen v svojo nemilo usodo, vendar se upre, ne toliko za svojo pravico, temveč zai.o, da se mu prizna plemenito »krivico«. Bori se z navidezno grotesknimi sredstvi, ki pa so vseskozi človeška v najboljšem smislu besede. Bori se proti okostenelemu paragrafarju in da bi dot)il polno pokojnino, mora igrati norca. Toda maščuje se nad normalnimi lažmi nata način, da proglaša blaznost za edino normalno stanje, ki je možno v taki okolici. Kar naenkrat pa začne v njem kipeti življenje kakor pri napol ovenelem drevescu, ko mu sveži sok zakipi v koreninah. Izvrstno so slikani politiki in prenapeti višji gospodje in dejanje je simpatično prepleteno z erotiko. Vse to pa se godi na Dunaju in kot rečeno v finančnem ministrstvu. Zato citati, ki jih tu navajamo iz komedije, za druge države ne veljajo, kar se samoposebi razume. * Veste, tu v ministrstvu so to samo akti, čisto navadni akti, ampak zunaj postanejo iz njih katastrofe ... * Jaz nisem majhen uradnik, jaz imam samo majhno plačo! Ampak država zame ni merodajna! * Čim več finančnih ministrov smo imeli, tem slabše so bile finance. Novi gospod nam tudi ne bo zabelil žgancev. 1 Bog ve; kako dolgo si bo Avstrija lahko dovolila mojo pokojnino. Morda bo izdala v kratkem uredbo: Vsi penzijonisti morajo biti s 1. decembrom t. 1. zatrti, da se uravnovesi budžet. * Država? Prosim vas, kdo pa je država? Dvorni svetnik Do-ležall * V finančnih ministrstvih ni prekrasnih ljudi. Ako je nekdo prekrasen človek, postane filmski igralec ali zdravnik za ženske bolezni. * Tepec! 25 let sem moral služiti, da sem avanziral za tepca! * Če se nam posreči, da dobimo dva nova kredita, bo moral vsak uradnik v Avstriji še nekaj doplačati. * Jaz mislim neprestano na državo. Podnevi in ponoči. Vselej in povsod. Saj je država moja nesrečna ljubezen. Če bi mislila država toliko name, kot jaz na državo, potem bi bil to najsrečnejši zaljubljeni parček na svetu! * Dol z glavo! Dol z njo! Zakaj jo sploh imam? Saj se je izkazala tekom 25 let moje uradniške karijere kot popolnoma nepotrebna! * Že kot desetleten fant sem se veselil na pokojnino. * Ne maram biti pameten. Kaj bi zdaj s pametjo? Da dobim samo tretino svoje penzije?! * Šampanjec, pravi šampanjec? To je torej sekt! Tega pijo defravdanti. Ima pregrešen okus. * Vseeno mi je, kako glasujejo gospodje poslanci. Po pameti itak ne glasujejo nikoli! * Gospod svetnik, ugledni gospodje iz javnega življenja ne uganjajo korupcije, temveč delajo samo kompenzacijo. * Taki gospodje, pa naj se pišejo kakorkoli in naj prihajajo od koderkoli, so močnejši kot vsi ministri skupaj. Oni kupujejo časopise, inserirajo in predvsem — oni so volilci. 2 Razno Jubilej ge. Marije Vere. Dne 1. marca t. 1. praznuje prvakinja naše Drame gospa Marija Vera 251etnico umetniškega delovanja. Jubilej bo proslavila s Tavčarjevo »Visoško kroniko«, ki jo je za oder priredila, ki jo bo režirala in v njej igrala. * AiValdfried Burggraf (Fr. Forster), avtor igre »Robinzon«, je prevzel vodstvo bavarskega državnega dramskega gledališča. V Budimpešti so igrali Aristofanovo »Lysistrato« po Offen-bachovi prireditvi. Vpletli so vanjo več tangov, valčkov in fox-trottov. — »Obljubljena dežela«, veseloigra St. Zagona, je imela v nar. gledališču prav lep uspeh. Dve zanimivi najdbi. V arhivu leningradske opere je naše! režiser Baratov zadnjo sceno Čajkovskega »Jevg. Onjegina , katero so pri premieri izpustili in se pozneje sploh ni igrala, ker je imela za takrat preveč petja in premalo plesnih točk. — Istotako so našli celo zadnje dejanje Borodinovega »Kneza Igorja«, na katero so že davno pozabili, ker ga pri krstni vpri-zoritvi niso izvajali. Takratni car Aleksander III. je prišel prepozno na predstavo, ki se je zato zavlekla in ker je bilo že pozno, so zadnje dejanje kratkomalo črtali. Asta Nielsen je imela velik uspeh v Berlinu z naslovno vlogo francosko igre »La femme X«. Čehoslovaško državno nagrado sta dobila med drugimi tudi Jar. Kvapil in Jiri Steimer. Jar. Kvapil, prijatelj M. Reinhardta in pokojnega H. Bahra, je reformator češke dramaturgije in režije, kot pisatelj pa predvsem lirik, ki spominja na visoko verzno kulturo francoske dekadence. Kot dramatik se je izkazal z igro »Oblaki« (katere so tudi filmali), s »Princesko Pampeliško« in s krasnim libretom za Dvorakovo »Rusalko«. Kot režiser je z največjim uspehom vprizarjal Shakespearja, Ibsena in Schillerja; poseben uspeh je imel z Wallensteinovo trilogijo. Končno je spisal knjigo spominov »Kaj vem«, polno literarnih, političnih in gledaliških reminiscenc. Stvarno in bistveno obravnava Reinhardta, E. Dušo, >Moskvičane«, Stanislavskega, H. Bahra, Vrchlickega, Bjorn-sona in Ibsena. Jiri Steimar je prvotno vodil »Intimni oder« v Pragi-Smichov, leta 1912. pa je bil pozvan na narodno gledališče kot igralec. Je eleganten, miren predstavnik salonskih ljubimcev in karakterni igralec. Kritik Fr. X. Šalda o Stanislavskem: »0, ta Konstantin Ser-gjejevič! Takrat (pri gostovanju hudožestvenikov v Berlinu leta 1907.) je bil 42 let star in že ves siv! Ni se mu videlo, da je igralec, njegove močne brke so spominjale na lepe blagorodne gospode, kakršne vse češčfe opazujemo v parterju kot pa v gle- 3 dal iških giardttfoHaU. Ta vedki gledališki tvorec, rj«iaer in vq* ditelj nima na sebi nič teatralnega, niti na odru niti v življenju; na zunaj duševni plemič, poln. odlične preprostosti, in ljubezniv v zasebnem življenju. 0 svojem umetniškem poslanstvu je govoril položno kakor duhovnik o veri, vse misli je posvečal stvariteljskemu delu, njegovo meščansko življenje pa je bilo tako preprosto in brez vsakih zahtev!« Paul Valery je rekel nekemu posetniku: »Umetnost je nehala biti zgolj ideal, misel nima več cene, samo dejstvo jo še ima. Prava umetnina mora zoreti v samoti, porajati se mora po naravnih zakonih kakor otrok v materinskem telesu. Kje pa dobile danes človeka, ki bi leta in leta v samoti gojil otroka svojega duha in ga šele potem poslal na svet, da bi bil zmožen življenja. Življenje je postalo prebrutalno, njegov tempo ne trpi nobene duhovnosti. Kaj nudi današnjim ljudem beseda pesnikova? Ljubši jim je kino, kjer vidijo besedo predelano v dejanje. Ljudi nadomeščajo stroji, misli robate senzacije, besedo slika. V takem svetu ni za pesnika več mesta ... Delati se pravi, ostati zvest svojim notranjim zakonom.« Voltaire. Leta 1769. je prejela pariška pošta pismo z naslovom: »Knezu pesnikov, filozofu narodov, Merkurju Evrope, glasniku domovine, pevcu junakov, prvemu sodniku okusa, zaščitniku umetnosti, dobrotniku nadarjenih, poznavalcu duhov, biču proti krivici, sovražniku fanatizma, branilcu ponižanih, očetu modrih, vzorniku bogatinom, zagovorniku bednih, nesmrtnemu zrcalu vseh čednosti.« Na pismu ni bilo sicer nobenega imena, vendar ga je pariška pošta brez odloga dostavila Voltaireju. * Nekega dne se je Voltaireju predstavil neznanec, češ, da je član akademije v Chalousu: »Naša akademija je, kakor vam je znano, hčerka Francoske akademije.« »Da, da,« je odgovoril Voltaire, »in še zelo pridna hčerka: doslej še nihče ni nič slišal o njej.« * Voltaire se je z nekim članom državnega sveta, precej omejenim napetežem, močno spoprijel. Državni svetnik je vztrajal trdovratno pri svojem, Voltaire pa mu je ugovarjal. »Glavo dam,« je trdil oni, »če ni tako, kot sem dejal.« »Jo hvaležno sprejmem,« je odgovoril Voltaire, »saj majhni darovi ne kale prijateljstva.« Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik: Fr. Lipah.— Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani. 4 RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI cAuj)a^o M/' w v1 katera osvaja, očara lCpOia, smrtnika od najniž-jih delavskih vrst, do mogočnih kron, prestolov? Lepota je najkrasnejša cvetlica, s katero more mati priroda oSdariti Ženo, katere sveta dolž ost je, vzgajati in negovati to cvetlico. Kako se neguje, vzgaja ta divna cvttlica? Ne mogoče z raznimi pudri, suhimi, »rastnimi šminkami: nasprotno, tisto je pokončavanje prave lepote. Lepota rabi pravih sečnih, vegetalnih tvarin, katere delujejo, hranijo, ne pa sušijo. La zvečer uoo-rahljajte Uran kremo mastno, zjutraj izperite z mično vodo ter z Uran Zoraida milom, nakar tak->j namažite z Uran Zoraida kremo dnevno, nato z Uranovim Zoraida pudrom, ki je lahek, neHolžen, kakor prašek cvetlice. Ne samo, da lice po masaži z Uran kremo n .>čno, Zoraido kremo dnevno ter Zoraida pudrom, postane divno, cvetoče, mladostno, iz kateraga diši kipeče zdravje, ampak ta edinstveni preparat naredi kožo t aržunasto, mehko, marmornato gladko. Uran krema nočna, Uran Zoraida krema dnevna, ter Uran Zoraida milo so edina nedosegl iva polepšala moderne žene, vsled tega bi morali Uran krema nočna, Uran Zoraida kr ma dnevna, Uran Zoraida puder in Uran Zoraida milo, krasiti njeno psiho. Parfumerija Uran, Ljubljana Karijera kaiiisfa Winziga Komedija v treh rtejja njih-f ^ichtcnberg. Poslovenil Ost. Winzig, kanclist . . . . ; • • . . Sancin Almbichler, finančni ministe ■ • . . Potokar Dr. Finz, minister za kmetij ■ • . . Jerman Sigrid Kubin ■ • • . . M. Danilova Anica, strojepiska . . . • • • . . Boltarjeva Alcaly de Buertos ... j • • . . Drenovec Dvorni svetnik Doleschal, s 6’ • • . . Lipah Dr. Senn, ministerialni sekr* • • . . Jan Prandl, sluga v ministrstvu ■ ; • • . . Plut Sabander i • • . . Železnik Sluea 1 • • . . Brezigar Vsa tri dejanja se ministrstvu. Prvo dejanje na koridorju, ki vodi v minis Riškem f nančnem tl ’ drugo v majhnem salonu in tretje v Winzigovi pisarni. Blagajna se odpre ob pol 20. deži 1. vrste . Pid 28- „ II. - 111. vrste , 26'- „ IV. - V . ., . .» 24-- „ VII,-IX. „ . • 1» 22 — „ X.-XI. „ . • M 20- „ XII.-XII.,, . 1» 18-- Lože v ps' ’ baH odatni 1 oŽpl VSTOPNICE se dobivajo v predprodaji prt gledaliikl Pr sSpisana taksa za P' Režiser: Bratko Kreft. k M bi, ob 20. Konec ob pol 23. lu ' s ' ki." J O O Balkon: Sedeži 1. vrste . Din 20 - 100- „ II. • . „ 16-— 70-- Galerija s „ 1. • „ 14-- 20 - „ 11 . 12-- „ Ul. „ • . . „ 10- 20-— Galerijsko stojišče . . „ 2’50 D 151— Dijaško stojišče . . . 5— i i« >em gledališču od 10. do poi 1. in o«J 3. do S. ure vraiunana v cenah "'" ■ -- •' • • >.i. vi'■ RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI l*'KO /TOV III III III III Po predstavi v kavarno NEBOTIČNIK Dnevno koncert popoldan in zvečer do 1 '/2 ure rjutraj Pivo - izbrana vina Topla in mrzla jedila Priporoča se Vam „S L AVI J A“ JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA D. D. V LJUBLJANI za zavarovanje proti oškodovanju vsled požara, eksplozije, kraje, toče, nesreč 1.1. d. na zgradbah, opremi, tvorni-cah, avtomobilih kot tudi na lastnem telesu in življenju Podružnice: Beograd, Sarajevo, Zagreb, Osijek, Novi Ssd, Split Glavni sedež: Ljubljana, Gosposka ulica 12 Telefon štev. 2176 In 2276 Ima v zalogi vse slovenske leposlovne, znanstvene in šolske knjige, mnogo hrvat-skih, srbskih, francoskih, angleških, italijanskih del ter velika izbira nemških leposlovnih in znanstvenih knjig. Razna učila za šolo in dom. Naroča vse jugoslovanske, slovanske, nemške, francoske, angleške in italijanske revije. Velika izbira muzikalij za vse instrumente kakor tudi klavirskih izvlečkov za petje in klavir. Velika izbira modnih časopisov. Knjigarna Učiteljske tiskarne v L/ubljani Frančiškarska ul. 6 Podružnica: Maribor Tyrševa ulica 44 i Samozavesten, prikupen nastop na družabnih prireditvah edinole v r PEKO čevlju