263
Kteri jeziki so pri kupčii na Kranjskem
najpotrebniši?
Spisal v Bledu „pod lipo" Jože P—ž.
V kranjski deželi sta pri kupčii na drobno, posebno s kramarskim Jblagom, slovenski in laški jezik najpotrebniša. Čuda, da ne imenujem nemškega jezika pred laškim; pa vendar je tako. To pa tudi hočem spričati.
Kupčija s kramarskim blagom v kranjski deželi teče večidel na Tominsko, Goriško, Istrijo in v bližnje laške kraje; kramarji na deželi so večidel kmetiški ljudje, in vsak trgovec ljubljanski, če tudi je aajhuji nemškutar (žalibog, da nam tacih res ne manjka), mora svoje račune in pisma pri ' kupčii z gori imenovanimi kraji ali slovensko ali laško pisati. Toliko po-irebniši bo pa zdaj laški jezik, ker bo Ljubljana blizo neje laške dežele.
Smešno je videti pri trgovcih (in žalibog tudi pri meni) nemško natisnjene račune, pisane pav slovenskem jeziku; al kaj se če, ker malo naših supčijskih pomočnikov slovensko pisati ali brati zn&, n tako še zmiraj, kar največ je mogoče, kramarjem, te tudi nemškega ne umejo, nemško pisane račune si-imo. In kdo je zopet tega kriv, kakor naše šole, ki so ilovenski jezik za duri postavljale. Kdaj neki bo vodja jubljanske kupčijske šole spoznal, da je treba, da le kupčijski učenci vadijo tudi v slovenskem opravil-ikem spisji (Geschaftsstvl) in se ga naučijo tako, da norejo račune   in   druge   reči kramarjem pisati po do-
mače. Kakor naši ljudje v kancelijah morejo zahtevati slovenska pisma, tako tudi v stacunah, kamor svoj denar nosijo; saj menda tudi kramarji niso zavoljo štacun na svetu, ampak štacune so za kramarje! Gospod Mahr bi bil vendar to potrebo že lahko davno videl; ako je ni, naj stopi v štacune, da vidi, koliko se tu v nemškem jeziku prodaja; kakoršna pa je beseda pri barantii, takošna, mislimo, mora tudi v pismu biti, sicer ga kramar ne razume in le po samih številkah tava! Realki pa bi svetoval, da bi se tudi laški jezik v nji obli-gatno učil; to tirjajo naše današnje okoliščine, in mi ne smemo zad ostajati.
Vse to iz lastne skušnje govorim, ker četrtsto-letna samostojnost v kupčii me je djansko prepričala da sta pri naši domači kupčii imenovana dva jezika najpotrebniša; zato še dandanašnji obžalujem, da se nisem v mladosti laškega jezika do dobrega naučil — al jaz nisem tega kriv.
Se ve, da trgovcu je tudi nemški jezik potreben, posebno pri kupovanji in naročevanji blagd iz nemških dežel; al učenja tega jezika ni treba priporočati; saj se nam povsod kot edino izveličavni jezik celo v liud-ske šole sili.
Ne tajim tudi, da imamo nektere kramarje, ki jo radi po nemško režejo in tudi nemško pišejo ; al kako zmešana in smešna so taka pisma! trgovec, ki tako pismo v roke dobi, včasih vse Svetnike na pomoč kliče, da bi mu pomagali razumeti,  kar tak  kramarček piše.
Kamor koli tedaj pogledamo, povsod se dandanašnji kaže potreba, da kakor po domače (slovensko) krama-rimo , tako tudi kupčijske račune in druga pisma slovensko pišemo. Naši trgovci in njihovi pomočniki pa, če tudi manj, vendar tudi večkrat potrebujejo laškega jezika, kadar imajo z Lahom opraviti. Ker je tedaj za nemški jezik dovolj skrbljeno, naj se skrbi tudi za slovenskega in laškega.