Leto XXVII. TRGOVSKI UST Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), za 'It leta 50 lir, za '/< leta 25 lir, mesečno 9 lir Te « Plača in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino. Industrijo, obrt In denarništvo Številka 39. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47.61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953. Liubliana, petek 12. mala 1944 »EBCTiBB—niin1!!1 Preis - Cena L 0'8§ Omejena oddaja plina Gospod Šef pokrajinske uprave je z odlokom VIII, št. 3725-1 izjemno za čas od 15. maja do konca junija t. 1. odredil mestni plinarni skrčeni urnik za oddajo plina z normalnim pritiskom, in sicer od 6.30 do 7.30, od 10. do 13. in od 19.30 do 21.30. V tem času se bo popravila izrabljena plinarniška naprava. Poprejšnja obvestila v tisku, kolikor so drugačna od te odredbe, so brezpredmetna. Poziv za oddajo pnevmatik V smislu naredbe šefa pokrajinske uprave VIII. št. 1153-2 z dne 17. marca 1944 (Sl. 1. št. 39-20 ex 1944) se morajo oddati v sredo, 17. maja 1944, od 14. do 10. pnevmatike (plašči in zračnice) velikosti 4.50x18 do 6x18, 4.50x19 do 5.50x19 in 500.20 do 700.20; v petek, 19. maja, od 14. do 16. pa pnevmatike velikosti 4.50x21, 12x 45, 110x40 do 100x40, 7.15x115, 45' do 19x45, 110x40 do 100x40, 7.15x115, 715x120 in 105x400. Druge velikosti se ne sprejemajo. Pri oddaji je treba navesti evidenčno (LB) številko prizadetega motornega vozila. Gornje pnevmatike se oddajo tudi od vozil, ki so bila osigurana (rezervirana — »sichergestellt«) po viš. SS in policijskem vodji v XVIII. obrambnem okrožju — vodilni štab za pobijanje tolp. Kraj oddaje: Javna skladišča, Ljubljana, Ciril Metodova (bivša Tyrševa) 35, skladišča št. 10. Za pnevmatike drugih dimenzij bodo sledili podobni pozivi. Občni zbori Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske ima 36. redni občni zbor 23. maja ob 3. popoldne v sejni dvorani hranilnice. Dnevni red je običajni. Ljubljanska borza za blago in vrednote ima 19. redni občni zbor v ponedeljek 22. maja ob 10. uri v borznih prostorih v Trgovskem domu. Na dnevnem redu je pozdrav predsednika, poročili borznega sveta in finančnega odbora, odobritev bilance in podelitev razreš-nice ter volitev petih članov borznega sveta, petih članov finančnega odbora ter 13 članov borznega razsodišča. Če bi bil občni zbor nesklepčen, bo drug občni zbor 30. maja ob istem času in z istim dnevnim redom ter bo sklepčen ne glede na število zborovalcev. Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani inva 23. redni občni zbor 23. maja ob 10. dopoldne v svojih poslovnih prostorih. Dnevni red običajni. 25 delnic daje pravico do 1 glasu. Delnice se morajo položiti vsaj šest dni pred občnim zborom z nezapadlimi kuponi pri blagajni Prometnega zavoda za premog v Ljubljani. Ljubljanska kreditna banka ima 44. redni občni zbor v petek dne ' 20. maja ob 15. v svoji sejni dvorani. Vsaj deset delnic se mora položiti vsaj osem dni pred občnim zborom pri centrali v Ljubljani oz. pri podružnicah banke na Rakeku, v Zagrebu ali v Splitu. Ali ste že poravnali narožninoT Delavska zveza o teni in zaslužku Pokrajinska delavska zveza je v času med septembrom 1939. in decembrom 1943. od časa do časa sestavljala indeksne račune vzdrževalnih stroškov ter opisuje to v svojem letnem poročilu med drugim takole: Indeksni računi vzdrževalnih stroškov postajajo med vojno vedno težji in vedno manj eksaktni. Na eni strani obstojajo poleg legalnih tudi nelegalne cene, ki jih Zveza v svojih indeksnih računih ne upošteva. Za bodoče bo zaradi tega mogoče zasledovati gibanje nivoja cen edino še pri racioitiranih živilih in nekaterih osnovnih surovinah. Pri računih naraščanja cen prihajamo do različnih rezultatov, če vzamemo za podlago različne količine potrošnega blaga. Zato se da povprečno naraščanje cen le približno točno označiti. Če pa primerjamo rezultate, kakor smo jih dobili na osnovi indeksnih računov Zveze, vidimo, da razlika ni velika. Po tabeli draginjskih faktorjev je bil vreden predvojni dinar na temelju nivoja legalnih cen v novembru 1943. povprečno 1.12 lire. Seveda predočujejo te številke, kakor m omenjeno, le nivo naraščanja legalnih cen. Povprečna dnevna zavarovana mezda Zavoda za socialno zavarovanje je znašala: septembra 1939 . . . din 25.— januarja 1943 .... lir 24.77 julija 1943 .............lir 25.37 januarja 1944 .... lir 28.05 Če bi sklepali s pomočjo višine povprečne mezde na to, koliko lir kupne moči iz meseca januarja 1944. bi bilo treba dati za predvojni dinar, bi bil predvojni dinar 'enak 1.12 lire. Dejanske mezde so naraščale po strokah zelo različno. Zato med seboj često niso v skladu. V splošnem zaostajajo mezde strok s starejšimi kolektivnimi pogodbami za nivojem mezd v novejših kolektivnih pogodbah. Da bi se dobil pregled o stanju dejanskih mezd po strokah, je izvedla Inšpekcija dela v decembru leta 1943. za okrog 200 tipičnih podjetij anketo v višini dejanskih plač v septembru 1943. in v decembru istega leta. Rezultate te ankete sta dobili na vpogled tudi Pokrajinski zvezi delodajalcev' in delojemalcev. Iz njih sledi, da se v razdobju med septembrom in decembrom 1943. v Ljubljanski pokrajini mezde niso izredno zviševale. Zaposlitev delavcev in zasebnih nameščencev v Ljubljanski pokrajini je razvidna iz naslednjih podatkov Zavoda za socialno zavarovanje: Mesce in Col. št. Od teh pri: leto: zav. ZSZ: ZSZ: TBB: Merkur januar 1943 23.951 19.413 4444 94 julij 1943 27.670 22.968 4617 85 januar’1944 22.998 18.403 4595 — Razliko med zimskimi in poletnimi meseci je pripisovati v prvi vrsti sezonskemu značaju nekaterih del. Zaradi izredno mile zime 1943-44. je bilo zaposlenih zlasti pri gradnji cest in železnic mnogo delavcev tudi v zimskih mesecih. Zato poslabšanje gospodarskega stanja v januarju leta 1944. ne prihaja povsem pravilno do izraza. Dogodki po 8. septembru 1913. so vplivali zlasti na lesno stroko (gozdno-žagarska industrija in predelava lesa), kjer je število zaposlenih padlo od 2057 (v juliju 1943.) na 855 (v januarju 1944.). Deloma pa je prišla do izraza tudi obstoječa izločitev dela pokrajine iz območja zakonite oblasti. Posebej je omenili padec zaposlitve v rudarstvu. Po podatkih Glavne bratovske skladnice je bilo julija 1943 zaposlenih 730 rudarjev, januarja 1944 pa je bilo le še 55 zavarovancev. V poročilu oddelka ^trgovinskih delojemalcev je naglašeno, da se gospodarski položaj zastopanih strok lani ni bistveno spremenil. Razen malih izjem ni bilo večjih redukcij. Povpraševanje po delovnih močeh je bilo skoraj večje ko ponudbe. V najtežjem položaju so uslužbenci pekov in mesarjev. Prodaja 'živil, katerim je cena maksimirana in količina racionirana, težko prenese večje obremenitve. Vsako mezdno gibanje v tej stroki ima nujno za posledico zahtevo delodajalcev po zvišanju maksimalnega cenika in prevalitve večje režije na potrošnika. Težave slovaške zunanje trgovine V preteklem letu je obseg slovaške zunanje trgovine po vrednosti znova narasel. Prvič je bila prekoračena osemmitijardna meja. S 65odstotniin deležem je Nemčija s Protektoratom daleč na prvem mestu. Uvoz iz Nemčije je presegel izvoz v Nemčijo za približno 300 milijonov Ks, da je ostala slovaška trgovinska bilanca v tej relaciji še nadalje pasivna, Dejstvo dviga zunanje trgovine po vrednosti v preteklem letu pa ne sme zavesti k napačni sodbi, kakor da ne bi bilo treba Slovaški v njenih gospodarskih odnosa,jih z inozemstvom premagovati vedno novih težkoč. Na te je pred kratkim opozoril poslanik dr. Poljak, ki je vodil večino vseh zunanje trgovinskih pogajanj. Dr. Poljak je ugotovil, da se pojavlja vedno večja napetost vojnega gospodarstva in da se v zvezi s tem kažejo tudi simptomi vzdržnosti, a tudi izčrpanosti zalog. Istočasno pa se pojavljajo tudi odjemne težave z nevtralnimi državami, in sicer za les, celulozo, papir in nekatere kemične proizvode. Iz vseh teli razlogov je po količini izvoz naza- Idoval, dočim je po vrednosti izvoz še narastel. Slovaška je v 1.1943 uvozila več železnih izdelkov in transportnih sredstev, manj pa tekstilnega blaga, dočim se je izvoz v vojujoče držav© povečal. Število dežel, ki so v trgovinskih odnošajih s Slovaško se praktično neprestano manjša. Dejansko se omejuje le na Nemčijo s Protektoratom, Madžarsko, Romunijo in Švico, z vsemi temi državami z rastočimi številkami po vrednosti, dočim pada obseg zunanje trgovine z Dansko, Švedsko, Španijo, Bolgarsko in Turčijo. Po mnenju dr. Poljaka ovirajo zunanjo trgovino v mnogih primerih tudi pomanjkanje transportnih sredstev, zaradi vojne povzročeni dolgi dobavni roki pri investicijskem blagu ter neprestano rastoče cene v nekaterih državah. Obžalovati se mora, da so se posegi vlad in reglementiranje zunanje trgovine zakasneli in zato v mnogih državah niso bili doseženi enaki uspehi kakor v Nemčiji, ki je s pravočasno ureditvijo oskrbe in cen premagala vse težkoče. (Po »Sudost-Echo«). Razvoj turške industriie V stari Turčiji je bil obrt sicer dobro razvit in tudi po tujem svetu so sloveli turški rokodelci, industrije pa ni bilo in je morala tudi nova Kemalova Turčija še dokaj let uvažati vse industrijske izdelke. O razvoju turške industrije se da govoriti šele od leta 1935., ko je stopil v veljavo petletni načrt o organizaciji in pospeševanju industrije. Pri izvedbi tega svojega načrta si je vlada zbrala za svoja sodelavca in izvršilna organa dva največja denarna zavoda: banko Sumer za industrijo, banko Eti pa za rudarstvo. Iz zadnjega letnega poročila banke Sumer navaja »Sudost-Echo« naslednje podatke o položaju industrije v Turčiji: Banka kontrolira naslednje industrijske panoge: železo in jeklo, usnje in obutev, celulozo in tekstilne izdelke ter cement. Na prvem mestu je tekstilna industrija, takoj za njo pa industrija železa in jekla. Prva panoga ima 38, druga pa 36 milijonov turških funtov kapitala. Na industrijo cementa pride 7, na industrijo celuloze 6.5, na industrijo usnja pa 3.5 milijonov turških funtov kapitala. Banki je podrejena tudi centrala za vnovčevanje industrijskih izdelkov, ki ima 3 milijone turških funtov kapitala. Obrati tekstilne industrije so razdeljeni na dve skupini: volna in bombaž. Obrati prve skupine so starejši, ker so se razvili iz starih obrtnih podjetij. Prva tovarna za predelovanje volne je začela obratovati že leta 1845., druga in večja pa je bila ustanovljena leta 1848. za izdelovanje fesov. Prva tovarna za volneno prejo je začela obratovati leta 1924.,' prva tovarna za volnene tkanine pa leta 1927. Največja in najpomembnejša tekstilna tovarna Turčije obratuje od leta 1933. v Bursi. Vseh podjetij za predelovanje volne je pet in ima največje v Bursii okrog 2200, najmanjše pa nad 200 delavcev. Podjetij za predelovanje bombaža je šest. Dva obrata sta se iz obrta razvila že pred prvo svetovno vojno, ostali pa so bili ustanovljeni po letu 1935. Največji obrat ima okrog 3000, najmanjši in najstarejši v Adani pa okrog 1200 delavcev. Na leto predelajo vsi obrati okrog 10.000 ton surovega bombaža. Banka Sumer je leta 1930. ustanovila tudi tovarno za umetno svilo, ki je dosegla lani kapaciteto 300.000 kg. Industrija železa in jekla dobiva surovine iz rudniškega revirja v Divriku, plavže pa ima od 1.1939. v Karabiku, ki je od revirja oddaljen 800 km. V obratih industrije železa in jekla je okrog 3500 delavcev, lanska proizvodnja pa je bila 67.000 ton surovega' železa, 50.000 ton jekla, 06.000 ton železa v palicah ter 49.000 ton železnih cevi. Celulozo in papir producirajo od leta 1937. in je proizvodnja prve tovarne že leta 1938. dosegla deset tisoč ton. Središče te industrijske panoge je Izmir, Obrate za izdelovanje papirja bodo letos močno razširili in je za to že določenih 10 milijonov turških funtov. Tovarna za karton bo imela letno proizvodnjo 10.000 ton, ustanavljajo pa tudi tvornico kolofouije s kapaciteto ene tone v 24 urah. iz-mirsfci papirnici bo priključena tudi nova velika tiskarna. Industrija usnja in obutve predela na leto okrog 3 milijone kg usnja. Vrednost njene proizvodnje je dosegla lani 13.7 milijona turskih funtov, zaposlenih pa je bilo nad 750 delavcev. Industrija cementa ima produkcijsko kapaciteto približno 90.000 ton na leto, delavcev pa je bilo lani nad 400. Vrednost proizvodnje industrijskih obratov, ki so pod kontrolo Sumer-banke, je na leto 100 do 170 milijonov turških funtov, delež teh obratov pri obsegu in kapaciteti vse industrije v Turčiji pa je v odstotkih po panogah in strokah naslednji: bombaž 50, volna 00, umetna svila 100, krzno in kože 00, obutev 90, papir in karton 1.00, cement 30, koks 70, železo 100, jeklo 80, železne cevi 100. Iz tega pregleda so razvidni veliki uspehi dobro zasnovanega industrijskega načrta in vodstva, kajti vse panoge kontrolirane industrije so razen cementne dosegle nad 50 odstotni delež pri obsegu in kapaciteti vse industrije v državi. Turško olje za švicarske ure Pred kratkim je prišlo na švicarski trg kot dodatna dodelitev olja in maščobe olje iz lešnikov. Nekateri švicarski listi so grajali, da je cena 12 švicarskih irankov za liter lešnikovega olja previsoka, ker bi mogli to dodatno olje nabavljati samo premožnejši sloji. S pristojnega mesta pa se pojasnjuje, da prihajajo ti lešniki iz Turčije kot kompenzacija za švicarske ure in druge precizdjske instrumente, ki se na drug način ne bi mogli plačati. Na vse zadnje, pravi nadalje švicarsko uradno pojasnilo, imajo tudi švicarski delavci od teh kompenzacij svoj dobiček, ker se z njimi vzdržuje stabilnost zaposlitve v švicarski izvozni industriji. Drugo vprašanje je seveda, če bodo priznali upravičenost tega pojasnila švicarski kousumenti, ki tako dragega turškega olja ne bodo mogli plačevati. švedske elektrarne Lanska proizvodnja švedskih elektrarn je bila okrog 11 milijard kWh, kar je za 12 °/o več ko leta 1942. Na vodne centrale pride od tega 10.75 milijarde kWh ali 97.5 odstotka. Letos se bo proizvodnja precej povečala, ker bodo dovršene nekatere nove velike električne centrale. Nad 37 °/o švedskih električnih central je v državni posesti. V vodnih centralah vloženi kapital znaša 330 milijonov švedskih kron, kar je približno ena petina vseh industrijskih investicij na Švedskem. Obrambno posojilo Romunije Finančno ministrstvo je dobilo l>oob’astilo za razpis - posojila /.a narodno obrambo« za 1. 1944. V utemeljitvi posojila se pravi, da zahteva boj za obrambo romunskih mej neodložljive izdatke, ki se ne morejo kriti iz rednih državnih dohodkov. Obseg teh nujnih izdatkov presega davčno moč državljanov in zato je potrebno javno domače posojilo. To posojilo se bo obrestovalo po 5°/« in se amortiziralo v 10 letih. V prvih petih letih se morejo obligacije, ki se izdajo v nominalni vrednosti od po 1000 do po 1 milijona lejev, uporabiti za plačilo davkov. Pooblastilni zakon zavezuje davkoplačevalce k obveznemu podpisovanju posojila, in sicer morajo podpisati srednji in višji državni uradniki posojila za najmanj eno svojo mesečno plačo, drugi davkoplačevalci pa najmanj 50°/« elementarnega davka. V omejenem obsegu morajo podpisati posojilo tudi stanovanjski najemniki zaščitenih stanovanj. Istočasno z novim posojilnim zakonom so se odredila tudi nekatera zvišanja davkov in pristojbin. Tako so bile kolkovne pristojbine podvojene, proporcionalni davek pa zvišan od 4 do 15 %>. Nov davek je tako imenovani statistični davek v višini 1000 lejev, ki ga mora plačati vsak državljan moškega ali ženskega spola, ki je v starosti 21 do 60 let. Prijave trošarinskih predmetov Nazadovanje slovaškega izvoza živine Slovaška je izvozila v 1. 1942. 12.344 glav živine v vrednosti 51.6 milijona Ks, v 1. 1943. pa samo 1817 glav živine v vrednosti 15 milijonov Ks. Poleg tega je lani izvozila Slovaška še 675 konj, 300 zaj cev za pridobivanje serumov, 1.35 prašičev za klanje in manjš« število goveje živine. Uvoz živine pa ni padel v enakem razmerju kol izvoz živine. Pitanih svinj je uvc zila Slovaška iz Madžarske v letu 1943. v istem številu ko v 1.1942., namreč 6740 repov. Poleg tega jo uvozila iz Madžarske še 6000 svinj za rejo ter 230 svinj iz Romunije, nekaj svinj pa tudi iz Nemčije in Švice. Zaradi tega se je slovaška oskrba z mastjo znatno zboljšala. Skupno je uvozila Slovaška živine za 45 milijonov Ks. Po v zadnji številki objavljeni na-redbi in navodilu o popisu in prijavi trošarinskih predmetov za zvišanje državne in banovinske trošarine, morajo takoj po stanju zalog dne 3. t. m. finančni kontroli prijaviti trgovci z električnim materialom za plačilo zvišane državne trošarine: 1. žarnice od 15—40 vatov, 2. žarnice nad 40—100 vatov, 3. žarnice nad 100 vatov, 4. žarnice nad 10—32 norm. sveč, 5. žarnice nad 32 norm. sveč. Državna trošarina je znašala za žarnice: Prejšnja: Nova: Razlika: L. L. L. 1.90 2.- 0.10 - 0.08 0.10 0.02 za vsak vat 0.15 0.20 0.05 za vsak vat 1.90 2,— 0.10 — 0.08 0.10 0.02 od vsake normalne sveče. Razlika se k obstoječim cenam sme pribiti brez posebne odobritve k žarnicam na zalogi. Pri poznejših nakupih žarnic bo trošarina že všteta. Trgovci s steklenino za doplačilo skupne banovinske trošarine: 1. luksuzno steklo, v kg, 2. fino steklo, v kg, 3. navadno steklo, v kg. Za steklo je znašala državna troša-. rina: nova: razlika za: Din L. L. L. za luksuzno (0.30) 0.11 0.15 0.04 kg za fino (0.20) 0.06 0.10 0.02 kg za navadno (0.10) 0.04 0.05 0.01 kg Zaradi malenkostne razlike pride za prijavo v poštev samo luksuzno steklo. Razlika se lahko pribija k dovoljenim cenam brez posebne odobritve do novega uradnega cenika. pod 1. 2_ 3. 4. 5. Trgovci s čevlji prijavijo zaradi plačila zvišane skupne banovinske trošarine zalogo uvoženih tvorniških obuval: 1. delovne čevlje iz kravine, v parih, 2. obuvala iz gumija, kavčuka, platna, blagovnih kosov, klobučevine, sandale in copate, izvzemši opanke, v parih, 3. obuvala iz usnja, v parih, 4. obuvala iz finega usnja, kakor tudi iz bronsiranega itd. usnja, iz svile, atlasa, v parih; Za par je bila dosedanja trošarina: Za obuvala: Nova: Razlika: L. L. L. pod 1. 0.38 0.50 0.12 9 1.14 1.50 0.36 „ 3. 1.90 2. 0.10 „ 4. 4.56 5— 0.44 Razlika se k prijavljenim zalogam lahko pribije brez posebne odobritve. Trgovci z modnim in galanterijskim blagom ter s konfekcijo za plačilo zvišane banovinske trošarine; tvorniške obleke in suknje, razen usnjenih: iz bombaževe, lanene, platnene in podobne tvarine, od obleke ali suknje: dosedanja trošarina: nova: . razlika: L. 1.90 2— 0.10 iz polvolnene tvarine, ki ne propušča vode, od obleke ali suknje: dosedanja trošarina: nova: L. 3.80 4— iz volnene tvarine ali iz obleke ali suknje: dosedanja trošarina: nova: L. 7.60 8— Razlika se sme brez predhodne odobritve priračunati k prijavljenim zalogam. Trgovci-špeceri sti prijavijo A. za plačilo zvišane državne trošarine: Sladkor v kockah, zdrobljen, v prahu ali čokih v kg, surov ali rafiniran sladkor, ki ne služi za hrano ljudem v kg, kavo v kg, vino v 'litrih, fino vino v litrih (12"—16°) šampanjec v litrih, ekstrakte, esence in etrska olja z alkoholom v kg, liker, konjak in rum po stopnjah alkohola in sladkorja, špirit (alkohol) in vse špirituozne tekočine v hl°, kvas v kg, žganje v hl° ocetno kislino v kg 100% jakosti. B. za plačilo zvišane skupne banovinske trošarine: kavo v kg, kavni dodatek (Franckovo kavo ali cikorijo in »Proja«) v kg, čokolado in bonbone s čokolado v k", čaj v kg, cimet, muškatov cvet, muškatov oreh in kardainon v kg, začimbe v zrnju, lupinah, oluščene zdrobljene ali zmlete, poper, ingver, majaron itd., razen paprike v kg innCofn-°ikiS!in° ‘a alkoholni kis V kg 100 % jakosti, vinski kis v litrih, kaustično sodo v kg, amonijevo sodo v kg, kristalno sodo v kg, jedilno sodo Bicarbono v kg, ves papir in karton v kg. za plačilo zvišane posebne banovinske trošarine: ruin, konjak, liker, špirit od hl°, esence, ekstrakte iti etrska olja z alkoholom v kg, kvas v kg, olje v kg. Seznam trošarin in razlike razlika: 0.20 ' usnja, od razlika: 0.40 prijavijo Trgovci-drogeristi A. za doplačilo zvišane državne trošarine: Podvojeni dohodki kopališč na Sedmograškem Zdravilišča in letovišča na Sed-mograskem so imela lani 15 milijonov P dohodkov, dvakrat toliko ko prejšnje leto. Posamezna letovišča so dosegla do 3 milijone pen-go prometa. Gostov, ki so bili največ 2 dni v letoviščih, je bilo nad 30.000. Gostinski obrati so bili vso sezono zaposleni tudi v manjših krajih. Povpraševanju po prenoči ščih se bo moglo zadostiti le z zi dan jem novih hotelov. Cene so bile precej visoke. Izkazalo se je kot potrebno, da se hoteli in gostinski obrati uvrste v kategorije. Madžarska tujsko-prometna zveza dela na to, da bi se bolj pospeševal tujski promet v Sedmograški in da bi s« dotok letoviščarjev, ki gre sedaj predvsem v Visoko Tatro in Slovaško, usmeril na Sedmograško. Visoko plemstvo prevzema podjetniške posle V zadnjih letih so se člani madžarskega visokega plemstva vedno bolj vključevali v poslovno živ 1 ljenje. Nobena redkost ni, da se uveljavljajo člani najstarejših plemiških rodbin kot podjetniki, trgovci, industrialci ali vodilni nameščenci podjetij. Pred kratkim sta se vpisali v trgovinski register dve aristokratki. Grofica Konigs-egg-Rottenfels je odprla trgovino za pohištvo, preproge in antikvi-tete, grofica Szechenyi pa je ustanovila trgovino s kurivom na drobno in debelo. Sadni sirup, ki ne služi zn hrano . . Škrobni sladkor iz sadja, slada in krompirja (dekstroza, levuloza, gli- koza, maltoza)........................... Ekstrakti, esence in etrska olja z alkoholom ................................... Špirit (alkohol) in vse špirituozne tekočine ................................... Ocetna kislina od 1 kg 100 u/o jakosti . Bencin in mešanico: a) čisti bencin od 100 kg .... • b) mešanica bencina in špirita od 100 kg............................... Kot kontrolno odškodnino za denatu-riranje trošarinskih predmetov od hl° alkohola: a) špirit za izdelovanje kisa . . . b) špirit za industrijske namene c) špirit za gorivo...................... Vse ostale predmete za denaturiranje ali barvanje od kg....................... Ocetno kislino in alkoholni kis 100% jakosti ............................... Ocetno kislino, tehnično za industrijske namene, 100°/o jakosti .... Ribja mast in ribje olje od kg . . . Kolofoni j od kg....................... . Kalcijev karbid od kg..................... Kavstična soda od kg...................... Amonijeva soda od kg...................... Kristalna soda............................ Jedilna soda »Bicarbona« od kg . • • Ves papir in karton od lOOkg . . . Esence, ekstrakte in etrska olja z alkoholom od 100 kg........................... Špirit od hl° ............................ Ogljikovo kislino od 1 kg . . . . . Bencin in mešani bencin od 100 kg . Zneski, navedeni pod rubriko »Razlika« se smejo veljavnim cenam pribiti brez posebne odobritve, seveda samo do izdaje novih cen, v katerih bodo zvišane trošarine še vštete. Kjer je trošarina povišana dvakrat, se računa: Za esence, ekstrakte in etrska olja: pri kg L. 7.68 višje (A, C), za špirit Lir 5.98 od hl° višje (A, C), za ocetno kislino L. 1.44 od kg 100% jakosti višje (A, B), za bencin (čisti) L. 0.27 pri kg, za mešani Lir 0.53 pri kg (A, C). A. Državna trošarina: Predmet Dosedanja Nova Razlika v lirah v lirah v lirah Se računa Sladkor ...... ... 362.90 400— 37.10 od 100 kg Sladkor, ki ne služi za hrano ljudem . . . . , . . . 342— 350— 8— od 100 kg Kava . . . . 570— 600— 30— od 100 kg Vino . . . . 76— 200— 124,— od hi Fino vino 12—16 hl° . . . . 190— SOO- 310— od hi šampanjec . . . . . . . 5.70 Č- 4.30 od litra Liker, konjak, runi . . . . 9.12 doplačilo z ozirom i na prijavljeno stopnjo alkohola in sladkorja. špirit in špirituozne tekočine 9.12 IŠ— 5.88 od hi® Kvas (droži) . . . , . . . . 3.04 5— 1.96 od kg Žganje . . . . 6.08 15— 8.92 od hi" Ocetna kislina 100% jakosti . 3.04 4— 0.96 od kg 100 B. Skupna banovinska trošarina: Predmet Dosedanja Nova Razlika v lirah v lirah v lirah Se računa Kava . . . . 1.52 2, 0.48 od kg Kavni dodatek (cikorija Franck, Proja) . . . . . 0.38 0.50 0.12 od kg Prejšnja: Nova: Razlika: L. L. L. 342— 350— 8.— za 100 kg 190— 200— 10,— za 100 kg 2280— 3000— 720.— za 100 kg 9.12 15— 5.88 od hl“ 3.04 4— 0.96 190— 200— 10 — 114.— 150— 36.— 1.52 2— 0.48 0.76 1— 0.24 0.38 0.50 0.12 0.38 0.50 0.12 >anovinske trošarine: Prejšnja: Nova: Razlika: L. L. L. 152— 200— 48.— od 100 kg 70— 100— 24— od 100 kg 0.57 1— 0.43 od kg 0.38 0.50 0.12 od kg * 0.57 1— 0.43 od kg 0.30 0.40 0.10 od kg 0.15 0.20 0.05 od kg 0.08 0.10 0.02 od kg 2.28 3— 0.72 od kg 5.70 10.— 1 4.30 od 100 kg banovinske trošarine: Prejšnja: Nova: Razlika: L. L. L. 152— 200— 48— od 100 kg 1.90 2— 0.10 1.14 2— 0.36 13.30 15— 1.70 Čokolada in bonboni s čokolado ............................ Čaj.............................. Cimet, muškatov cvut, muškatov oreh, kardamon . . . Začimbe v'zrnju razen paprike Ocetna kislina in alkoholni kis Vinski kis .................... Kolofoni j....................... Kalcijev karbid.................. Kavstična socla.................. Amonijeva soda................... Kristalna soda................... Jedilna soda Bicarbona . . • Ves papir in karton .... 0.38 7.60 1.90 1.14 152.- 0.19 0.38 0.57 0.30 0.15 0.08 2.28 5.70 0.50 8— 2.___ 1.50 200— 0.50 0.50 1 — 0.40 0.20 0.10 3— 10— 0.12 0.40 0.10 0.36 48— 0.31 0.12 0.43 0.10 0.05 0.02 0.72 4.30 Predmet C. Posebna banovinska trošarina: Dosedanja Nova Razlika v Urah v lirah v lirah od kg od kg od kg od kg od 100 kg od litra od kg od kg od kg od kg od kg od kg od 100 kg Se računa 100% etrska Esence, ekstrakti in olja z alkoholom . . . Rum, konjak, liker, špirit . Kvas .......................... Jedilno olje................... 152— 1.90 1.52 0.38 Zneski, navedeni v tretji rubriki Razlika v lirah se smejo priračunati k odobrenim cenam brez predhodne odobritve. Pri vrstah, kjer je trošarina večkrat povišana, se proračuna: za kavo: lir 0.78 pri kg (državna in skupna), za kvas: lir 1.44 pri kg (državna in posebna), 200,— 48.— od 100 kg 2.- 0.10 od hi" 2.— 0.48 od kg 0.50 0.12 od kg za ocetno kislino: lir 1.44 pri kg 100% jakosti (državna in skupna), za rum, liker, konjak: lir 0.10 (državna) in doplačilo, odmerjeno z ozirom na prijavljeno stopnjo alkohola in sladkorja, za špirit: lir 5.98 od hi stopnje (državna in posebna). Ti pribitki se smejo zaračunavati do prihodnjega uradnega cenika, v katerem bodo zvišaue trošarine že vkalkulfrane. Iya Surovine iz trstiiia Trgovci s papirjem prijavijo za doplačilo skupne banovinske trošarine ves papir in lepenko v kilogramih. Dosedanja skupna banovinska trošarina je znašala Lir 5.70 od 100 kg, sedaj je zvišana na Lir 10.—. Razlika v znesku Lir 4.30 za 100 kg se sme brez posebne odobritve priračunati k odobrenim cenam do nove izdaje cenika, kjer bo zvišana trošarina že vkalkulirana. V Romuniji so, kakor smo že poročali, s posebnim zakonom uredili pridobivanje industrijskih surovin iz trstičja in ločja, k rase ob Donavi. Izvor surovin ni postalo trstičje šele zdaj v dobi pomanjkanja, temveč že pred dolgimi leti. V Braili v Romuniji je bilo že 1. 1906. ustanovljena tovarna, ki je iz donavskega trstičja izdelovala staničnino in papir. Med prvo svetovno vojno' je bila ta tovarna razdejana, polem jo pa niso več obnovili. Znano italijansko podjetje za pridobivanje umetnih tekstilnih vlaken Snia Viscosa pa je pred petimi leti ustanovilo v severni Italiji tovarno staničnine, ki je imela na razpolago okrog 2500 ha s trstičjem obraslega zemljišča. Letno so imeli od hektarja okrog 80 ton posušenega trstičja ki je dalo do 10 ton staničnine. V Romuniji nameravajo iz tr tioja pridobivati tudi alkohol. Strokovnjaki so ugotovili, da vsebujejo korenine trstičja 25 do 30°/o sladkorja in 12°/o proteina ter da bi se tako dalo pridobiti iz 100 kg korenin 2 do 3 litre alkohola. Skupna s trstičjem obrasla površina ob Donavi obsega približno 600.000 ha. Od hektarja bi se dobilo na leto 10 do 15 ton posušenega trstičja, iz katerega bi se pridobilo 3 do 4 tone staničnine. Vse s trstičjem obrasle površine ne bo mogoče izkoriščati, dokler ne napravijo kanale za odtok vode iz poplavljenih delov. Brez prekopov je novim obratom za izkoriščanje trstičja na razpolago kakih 60.000 ha, ko bodo izkopani prekopi, pa bo Romunija lahko računala z letno proizvodnjo 200 tisoč ton staničnine iz trstičja, ki je bilo doslej izkoriščano le v neznatni meri. šestdesetletnica prve nemške elektrarne V Berlinu je bila 8. maja 1884. ustanovljena prva javna elektrarna v Nemčiji s skromno kapaciteto 540 konjskih sil. Lastnica elektrarne je bila družba Edison, podjetje pa je imelo ob koncu leia 1885. šele 28 odjemalcev s 60 števci in 5000 žarnicami. Električni tok se je uporabljal skoraj izključno za razsvetljavo, čeprav je Wer-ner von Siemens že 1. 1887. izumil magnetno-električni stroj (motor) in je bila na obrtni razstavi v Berlinu prikazana prva električna železnica. Stroški zgradbe in ureditve prve elektrarne so znašali 3 milijone mark, 1. 1914. pa je berlinska občina odkupila že močno povečano podjetje za 132 milijonov. Pravi razvoj elektrifikacije se je pričel, ko so začeli graditi daljnovode za prenos električne energije. Prvi daljnovod je bil zgrajen 1.1891. od mesta Lauffen do Frankfurta. Uspehi romunske kemične industrije 2e od začetka vojne kaže romunska kemična industrija velike napredke. Njen vzpon se je začel takrat, ko je bil preprečen uvoz raznih izdelkov za splošno kemijo in lekarništvo. Takrat se je romunska kemična industrija dobro in uspešno preuredila na uporabo in izrabo domačih surovin. Danes proizvaja vse to, kar je nekdaj po veliki večini dajal uvoz iz inozemstva. Iz statistike je razvidno, da je romunska kemična industrija močno dvignila ne samo svojo proiz vodnjo, temveč tudi svojo rentabilnost. Povprečno se je rentabilnost te industrijske panoge že le ta 1941. zvišala za 8.35%, naslednje leto pa za 11.4 °/o. V vsej Romuniji je 74 obratov kemične industrije. Vse podjetniške družbe kemične industrije so imele lani 2026 milijonov lejev ka pitala, dosegle pa so 233.6 milijona čistega dobička. Na sedem največjih podjetij, ki imajo skupaj 1695 milijonov kapitala, je prišlo 174.4 milijona lejev čistega dobič ka. Vse investicije v romunski kemični industriji so znašale lani 3205 milijonov, na sedem največjih podjetij pa je prišlo od tega nad 2577 milijonov lejev. kUutiaža it% pteUhiM F. KOS LJUBLJANA Židovska ulica št. 5 Svetovna trgovina ali protekcionizem Zvišanje davkov v Italiji Problem zajetja proste kupne moči je postal v Italiji zlasti po kapitulaciji Badoglia nujen ter je zato povzročit nove državne davčne ukrepe. Da se krijejo javni izdatki, ni drugega sredstva, kakor piše list dunajske italijanske trgovinske zbornice, kakor da se zvišajo davki tudi za nazaj. Razpis notranjih posojil bi le j>ogojno koristil, ker bi neomejeno povečanje posojil otežkooilo njih plačilo ali pa bi se morala znižati obrestna mera. Ugotavlja se, da pomenijo svoječasni nakupi nepremičnin investicije, ki so dale velikanske dobičke. S takšnimi kapitalnimi naložbami se je valuta še nadalje razvrednotila. V sedanjih razmerah in z ozirom na bodoči razvoj je obdačenje narastka premoženja najbolj primerna oblika zajetja odvišnega denarja. Po vsej verjetnosti tvorijo lastniki nepremičnin zelo visok odstotek onih, ki so kopičili denar doma. Zato jim ne bo težko plačati novi izredni davek. List dunajske zbornice je mnenja, da bo predlagani davek povzročil velik dotok te-zavriranega denarja in zato ne bo ]>otrebno izdati nove bankovce. »N. Wiener Tagblatt« piše pod gornjim naslovom: Švedski narodni gospodar profesor Cassel se je že večkrat izrazil o obnovitvenih načrtih svetovnega gospodarstva zelo skeptično in pri tem opozoril na nasprotja v angleško - ameriškem stališču. Ta učenjak je mnenja, da je bodoča svoboda za svetovno trgovino samo lepe sanje, ker je očitno samo vprašanje politike njoči, po kateri poti se bo po vojni razvijala mednarodna izmenjava blaga in storitev. Profesor se najbrže zlasti boji, da bo nastala v povojni dobi tudi za šredski izvoz težavna konstelacija. V tem ga potrjujejo tudi mnenja znanih švedskih industrijalcev, l^i so se že izjavili o tem vprašanju. V novoizišlem članku v >Sv. Dagbladet« ugotavlja prof. Cassel z ozirom na trgovinsko - politične razvojne tendence v Vel. Britaniji in Združenih državah Sev. Amerike, da postaja razmak med tem, kar bi se moralo po vojni storiti za zopetni razcvet svetovnega gospodarstva in med tem, kar se bo verjetno storilo, z vsakim dnem večji. Njegovo pesimistično nazira-nje dobiva svojo potrditev v niva-liteti med angleškimi in ameriškimi valutnimi načrti. Zato je prof. Cassel mnenja, da se najbrže nič ne bo storilo, da bi se prišlo do utrjenega denarništva, brez katerega se blagodejna mednarodna trgovinska politika sploh ne more voditi. Brez dvoma so tu že nastavki, ki opravičujejo skeptično ocenjevanje izmenjalnih razmer po vojni. Treba upoštevati, da je Anglija zaradi osiromašenja v čisto drugačnem gospodarskem i>oložaju kakor pred vojno; zlasti proti okrepljenim Združenim državam Severne Amerike. Izvoz ostaja za Anglijo zaradi nabave potrebnih surovin in živil ter pomanjkanja lastnih večjih dobroimetij v inozemstvu kategorična zapoved. USA pa bodo iz drugiih razlogov, da namreč ohranijo notranjo prospe-riteto, potisnjene v izvozno kampanjo. Med tema državama bo prišlo na svetovnih trgih do ostre rivalitete ter bodo tako Anglija ko USA skušale z valutnimi manipulacijami pridobiti si prednost. To bi moglo imeti za posledico, da bi dogovor o vrednostni pariteti med funtom in dolarjem naletel na težke ovire, ki bi se, kakor kažejo izkušnje po odstopu Anglije od zlatega standarda le težko premagale. USA pa bodo vrgle na tehtnico svojo pozicijo moči, da uveljavijo svoj izvoz z vsemi sredstvi valutno-tehnične in kreditno-poli-tične vrste tudi proti Angliji. FR. P. ZAJEC [ Ispralan optik In urar ] L|ubl|ana, Stritarjava ulica 6 - Tel. 44-M (pri trimottovlu) s imumiuimniiiiiiniiiiiihhI Prof. Cassel spoznava to problematiko zelo dobro. Opozarja, da se bodo pokazale v plačilni bilanci USA aktivne postavke, ki se morejo izravnati samo z uvozom zlata ali s kapitalnimi naložbami v inozemstvu. Izkušnje v dobi med obema vojnama kažejo na vsak način v to smer. Vendar pa se je položaj v tem izpremenil, da so vendar USA čuvar zlata. Zaradi posebnih konjunktur v nekaterih državah dotekajoči zneski pa so samo kaplja na vroč kamen. Anglija, ki se je tudi v dobi med obema vojnama vedno bolj oddaljevala od svobodne trgovine in se zatekala v protekcionizem, bo korakala na tej poti še naprej. S tem bo nastala nepremagljiva ovira za novo izgradnjo svetovno gospodarskega prometa, o katerem prizadete države tako zelo rade govora Prof. Cassel meni, da se ta protekcionizem ne bo zadovoljil z zmernimi carinami, temveč se bo poslu žil mnogo bolj učinkovitih prijemov v svobodno gibanje trgovine. Istega je torej mnenja, kakor znani angleški narodnogospodarski politiki in ni izključeno, da bo imel na vse zadnje s svojim mnenjem tudi prav. Preskrba Evrope s tobakom k A JL MftMOL ■ sredstva 0 pridelku in potrošnji tobaka smo že večkrat navajali podatke iz razprav strokovnjaka dr. H. Alil-felda, ki so bile objavljene v gospodarskem tedniku oSudost-Echo«. Iz istega vira so tudi naslednji podatki o velikem napredku evropske tobačne samopre-skrbe. 2e pred sedanjo vojno so dežele celinske Evrope uvažale iz čez-tnorja predvsem tobak za cigare, dočirn je bilo tobaka za cigarete skoraj dovolj v sami Evropi. Pridelek in, uvoz tobaka (v tonah) sta bila 1. 1938. naslednja: Nemčija bivša Ceško-Slov. bivša Poljska Švedska Danska Nizozemska Belgija Francija Italija Španija Madžarska bivša Jugoslavija Bolgarija Grčija Turčija Romunija Večino tega uvoza so krili presežki pridelka samih evropskih dežfel. Izvozili so namreč iz Grčije 48.894 ton, iz Bolgarije 33.552 ton, iz Madžarske 6.778 ton, iz Italije 8.836 ton, iz bivše Jugoslavije 5.570 ton, iz Turčije pa 42.066 ton. Med vojno, ko je bil preprečen uvoz čezmorskega tobaka, se je v vseh evropskih deželah, ki so že | dežel. pridelek uvoz 33.500 100.215 14.000 7.750 14.600 10.480 365 6.342 — 10.090 — 30.380 4.776 17.370 33.166 25.870 42.074 4.293 4.100 15.000 19.530 1.598 14.708 — 25.898 — 48.060 5 58.800 14 12.340 300 prej pridelovale tobak, pridelek naglo in znatno povečal, tobačne kulture pa se širijo tudi tam, kjer jih pred sedanjo vojno še ni bilo. Tako na primer so pridelali na Danskem 1. 1942. že 700, lani pa nad 1200 ton tobaka. Tudi na Finskem in Norveškem se uveljavljajo tobačne kulture, na Švedskem pa se je pridelek od 1. 1938. do lani podvojil. V Franciji so se tobačni nasadi od lani do letos povečali od 17.200 na 25.000 ha, v Španiji pa so lani pridelali okrog 8.000 ton tobaka. V južnovzhodnih deželah se je zaradi vojnih razmer in teritorialnih sprememb pregled pridelka iz zadnjega predvojnega leta sicer precej predrugačil, v splošnem pa se lahko reče, da je tobačni pridelek jugovzhodne Evrope ostal na svoji višini in da so južno-vzhodne dežele še bolj ko prej važni dobavitelji tobaka. To velja predvsem za Bolgarijo in Turčijo. Bolgarija ima za izvoz na razpolago žei okrog 60.000 ton tobaka na leto, tobačni nasadi pa se bodo na vsem evropskem jugovzhodu še precej razširili iKakor pa povečanje jkoličinei, tako skrbe mnoge evropske dežele tudi za zboljšanje kakovosti svojega tobačnega pridelka. Povsod, kjer se je lani pridelek tobaka zaradi slabega vremena ali drugih ovir zmanjšal po količini, se je po kakovosti dvignil, važno pa je tudi to, da se v Evropi uspešno udomačujejo nekatere vrste tobaka za cigare, ki jih je bilo treba prej uvažati iz čezmorskih ško slovaške lesne cene od leta 1940. zvišale za 27.5 odstotka. Drugi važni odjemalec slovaškega lesa je Madžarska, kamor je šlo v zadnjem letu 10.5 odstotka vsega slovaškega lesnega izvoza. Razlike v cenah so se mogle izravnati. Italija je bila prej drugi največji odjemalec slovaškega lesa, lansko leto pa je padel delež Italije v slovaškem lesnem izvozu na 10.2 odstotka. Švica je sprejela približno 6 odstotkov slovaškega lesnega izvoza. Proti koncu leta pa je izvoz nazadoval, ker je Švica odlašala z uvozom, da se pokaže nadaljnji razvoj na trgu. Manjše količine slovaškega lesa je vzela tudi Turčija, deloma kot kompenzacijo za tobak in kmetijske proizvode. V letu 1944. računajo na povečanje slovaške lesne proizvodnje. Slovaški letni trg Na slovaškem lesnem trgu je — ]K> poročilu »N. Wiener Tagblatta« — konjunktura že prekoračila svoj višek ter so nastale zaradi raznih tržnih omejitev nekatere težave za odjem lesa v inozemstvu. Zlasti' zaradi izpadka Italije se je slovaški lesni izvoz zmanjšal za približno eno petino. Veliki odjemalec lesa je ostala samo Nemčija s Protektoratom. Slovaška lesna proizvodnja je bila v 1. 1943. normalna ter je najbrže znašala 5 milijonov kubičnih metrov. Tudi oskrba domačega trga se je razvijala gladko. Edino tovarne ' za celulozo niso imele zadosti iglastega lesa, kar pa se je uredilo z odredbo najvišjega urada za oskrbo. Proizvod- nja oglja je zopet predimenzionirana, kar je posledica dobrih cen. V vzhodni Slovaški se je ustanovila kontrolna postaja za proizvodnjo oglja. Lesni izvoz je doživel v 1. 1943. razne izpremembe. Izvoz jamskega lesa je n. pr. padel za 66 odstotkov. Nazadoval je tudi izvoz rezanega lesa iglavcev ter železniških pragov, dočim se je gibal izvoz oglja na stari višini. V letu 1943. je izvozila Slovaška 539.150 ton lesa in lesnih proizvodov v vrednosti 1079 milijonov Ks. Približno 67 odstotkov vsega tega izr voza je šlo v Nemčijo in v Protektorat. Značilno je, da so se po dogovoru med Nemčijo in Slova- švicarska kritika anglosaških valutnih načrtov O anglosaških prizadevanjih za uvedbo mednarodne valute je pred dnevi predaval v baselskem juri-stovskem društvu profesor Gut-zenwiller. 0 bistvenih izvajanjih predavatelja poroča >Der Bundi naslednje: »Keynesov načrt sicer ustreza upniški državi s široko razpletenimi mednarodnimi odnošaji kakor n. pr. Švici. Zgrajien je na zadružnem načelu unije, po mednarodnopravnem vzorcu latinske denarne unije in svetovnega poštnega društva. Vendar pa vzbujajo pomisleke predvsem enostransko anglosaško urejena vprašanja bivališča, zlasti pa pretežno kolektivna zastopstva dežiel z majhno deležno kvoto, Ce je že določen Keynesov načrt od kapitalističnih organizacijskih načel na način, ki je za nadnacionalni zavod z močnimi kulturnimi in političnimi vplivi komaj znosen, potem še bolj ameriški Whitejev načrt. S povezanostjo od njega predvidenega stabilizacijskega fonda kot valutnega izravnalnega fonda z zlato pariteto dolarja ter z enostransko povezanostjo močne gospodovalne organizacije ter svetovno valutne banke in z lokalizacijo njenih organov v USA, se zahtevajo od včlanjenih držav dalekosežne obveznosti, ki bi jih te mogle le težko prevzeti.« Argentina in zavezniki USA so dosedaj uvažale pšenico zlasti iz Kanade in washingtonska vlada je ta uvoz pospeševala, da bi se tako gospodarski odnošaji z britanskim dominionom čim bolj utrdili. Sedaj pa opozarja ameriški gospodarski list »Wallstreet Journal«, da je argentinska pšenica cenejša in da je treba pšenico kupovati tam, kjer je cenejša. Ne gre pa tudi le za komercialne ozire, temveč tudi za gospodarsko-politične. Anglija da ima v Argentini boljšo pozicijo ko USA zaradi svojih tamkajšnjih velenakupov. Potrebno je zato, da tudi USA v večji meri kupujejo v Argentini in s tem izrinejo svojega zaveznika z argentinskega trga. Iz Washing-tona poročajo nadalje, da se vplivni ameriški gospodarski krogi odločno izjavljajo proti gospodarskim sankcijam proti Argentini. Ker se argentinske mesne dobave v Anglijo z drugimi ne morejo nadomestiti, bi bile sankcije zelo dvorezne. Zlasti pa bi bile napačne v času, ko povsod blaga primanjkuje. To ne velja samo za Anglijo, temveč tudi za Združene države Severne Amerike. Razširitev cestnega omrežja v Švici Touring klubi v Švici so zvezni vladi predložili svoj predlog o razširitvi cestnega omrežja v vseli kantonih. Proračun znaša 1.499 milijonov švicarskih frankov, preračunan pa je na 15 let. V predlogu je naglašeno, da bi znašali tekoči izdatki kantonov samo 922 milijonov. Carinski in davčni dohodki od motornih vozil bi v dobi 15 let dosegli okrog 1.423.5 milijona, za razširitev cest pa bi imeli kantoni neposredno na razpolago skupaj 1.024.5 milijona. Na ta način bi bila izvedba načrta in predloga v vsej deželi omogočena brez vsake nove davčne1 obremenitve. Predlog so odobrile in priporočile tudi razne organizacije in ustanove tujskega in splošnega prometa. Izdelki za v trgovini Jugovzhoda Izmenjava blaga med švedsko in Španijo V zadnjih letih se je dobro razvila izmenjava blaga med Švedsko in Španijo. L. 1941. je bila vrednost te izmenjave okrog 7 milijonov švedskih kron, naslednje leto že 20 milijonov, lani pa 57.5 milijona. Španski izvoz na Švedsko je bil vreden 30 milijonov švedskih kron, izvoz Švedske v Španijo pa 27.5 milijona. Od španskega izvoza na Švedsko pride 28% na manda-rinke, na drugem mestu je svinec, ki so ga izvozili nad 2000 ton, po-lem pa sledi razno sadje, vino in ovčje kože. Švedska izvaža v Španijo predvsem celulozo, na katero pride 37% izvoza, potem pa razne železne in jeklene izdelke. Poleg te izmenjave blaga so med Švedsko in Španijo tudi precej živahne kupčije v prosti valuti, o katerih pa podatki niso bili objavljeni. Racioniranje živil v Romuniji Po lanski dobri letini so v Romuniji odpravili racioniranje kruha in sladkorja, ki pa je zdaj spet uvedeno. Od 20. aprila so spet stari obroki enotne moke in kruha, ki so bili začasno ukinjeni lani avgusta. Racioniranje sladkorja, ki je bilo ukinjeno lani novembra, je v veljavi spet od 21. aprila. Za mestno in evakuirano prebivalstvo je obrok 1.2 kg, za prebivalstvo podeželja pa 200 g I sladkorja na osebo. V Bukarešti so v trgovinah zaloge sladkorja popisali in zasegli 22. aprila, na karte pa se dobiva sladkor od 24. aprila. špansko narodno premoženje Po zadnjih cenitvah je doseglo špansko narodno premoženje vsoto 400 milijard pezet proti 228 milijardam v 1. 1935. Utemeljeno je naziranje, da se bo to premoženje v prihodnjih letih še zvišalo, ker se nameravajo ustanoviti nove električne vodne centrale, nove kemične in tekstilne tovarne in ker se bo povečala tudi proizvodnja španskih ladjedelnic. >Sudost-Echo« je opisal, kako se v zunanji trgovini z južnovzhod-nimi evropskimi deželami uveljavljajo naslednji nemški industrijski izdelki za potrošnjo: svetilke in razne svetilne naprave, izdelki iz stekla, keramike in porcelana, razno orodje za gospodinjstva, kemični izdelki, izdelki iz zlata, srebra in drugih kovin, potrebščine za loto, kino in optiko, galanterijsko blago, usnjeni izdelki, instrumenti, pisarniške potrebščine, igrače in športne potrebščine, tekstilni izdelki in oblačilne potrebščine. Povpraševanje po teh izdelkih in potrebščinah je bilo doslej v južnovzhodnih deželah razmeroma skromno, ker živi do 75 % prebivalstva v primitivnih razmerah, jasno pa je, da se bo z dvigom gospodarskega in kulturnega standarda povpraševanje naglo in močno povečalo. Od vsega uvoza južnovzhodnih dežel je prišlo pred sedanjo vojno na industrijske izdelke za potrošnjo samo približno 10 %, značilno pa je to, da je imela Nemčija pri tem uvozu skoraj monopol. V zadnjem predvojnem Letu je bil ves uvoz šestih južnovzhodnih dežel vreden 1722.4 milijona mark, od tega pa je prišlo na Nemčijo (>86.5 milijona ali 39.8 %. Delež Nemčije pri uvozu samih industrijskih izdelkov za potrošnjo pa je razviden iz naslednjega pregleda, ki ima navedeno najprej v milijonih mark vrednost vsega uvoza, potem pa delež Nemčije po vrednosti in v odstotkih: Madžarska 29.4 Romunija 38.8 Bolgarija 18.7 biv. Jugoslavija 32.6 Grčija 27.8 Turčija _ 33.7 Skupaj 24.6 23.6 13.3 20.0 16.3 20.1 83.8 61.0 71.4 61.5 58.6 59.5 181.0 118.0 65.2» Uvoz posameznih dežel je tudi detajliran in iz tega pregleda se vidi, da uvažajo jugovzhodne dežele iz Nemčije predvsem orodja in potrebščine za gospodinjstva, kemične izdelke in pisarniške potrebščine. Po vojni 'se bo gotovo ta potrošnja močno povečala, vedno večje pa bo tudi povpraševanje po drugih izdelkih in bo Nemčija, ki si je že osvojila doslej skromni jugovzhodni trg, ostala pri vsej konkurenci njegov največji dobavitelj. Delitev sladkorja Zadruga bo razdeljevala sladkor za mesec maj obratom počenši s ponedeljkom 15. maja 1944. brez običajnega abecednega reda. Sladkor se mora uporabljati izključno za potrebe obrata in postrežbe gostov. Vsaka zloraba je najstrože kazniva. Zvišanje mezd za nestrežno osebje Na podlagi mezdnega sporazuma nestrežnemu osebju, ki nima kolektivne pogodbe in čigar besedilo je vam bilo poslano, izplačate lahko poviške mezd na način, razloženem v vam poslanem besedilu. Povišek velja od 1. oz. 3. aprila letos naprej. Prošnje za kurivo Zaradi majhne zaloge razpoložljivega premoga Pokrajinski go- Zmanjšani cigaretne industr v Kakor v prejšnji, tako se je tudi v sedanji vojni potrošnja cigaret močno povečala, značilno pri tem pa je to, da ima največja tobačna industrija v USA pri tem zmanjšane dobičke. Največja koncerna za izdelovanje cigaret v USA sta American Tobacco Company in Reynolds Tobacco Company. Skupni dobiček teh dveh največjih. koncernov se je 1. 1939. zmanjšal za 52.1 milijona dolarjev, 1. 1940. za 53.8, 1. 1941. za 47.1, 1. 1942. za 42.2, 1. 1943. pa za 41.1 milijona dolarjev. V pogledu dobička je imela ameriška industrija cigaret svoj rekord 1.1931., potem pa je dobiček padal, kakor je razvidno iz naslednjega pregleda, ki ga za oba največja koncerna v milijonih dolarjev objavlja »Donau- zeitung«: American lleynolds Tobacco Tobacco 1931. . . . 46.2 36.4 1937. . . . 26.2 27.6 1939. . . . 26.4 25.7 1940. . . . 28.3 25.5 1941. . . 23.9 23.2 1942. . 22.3 19.9 1943. . . 22.5 18.6 Potrošnja cigaret v Združenih cej zmanjšal, 163 milijard, v začetku sedanje vojne 173 milijard, 1. 1940. že 206 milijard, naslednje leto 225 milijard, lani pa 247 milijard. Med naglo in močno povečano potrošnjo in dobički največjih koncernov tobačne industrije ni pra vega razmerja in to mora imeti svoje vzroke ne samo pri pridobitvi in razdelitvi surovin, temveč tudi pri motnjah v industrijskih obratih. Glavna proizvoda obeh koncernov, od American Tobacco »Lucky Strike« cigarete, od Rey-nolds Tobacco pa »Caniel« ciga rete, so sicer iz domačega tobaka, in če pri razdelitvi in uporabi do inače surovine ni zaprek, je potem gotovo, da so pri povečani potrošnji zmanjšale dobiček samo od vojnih razmer povzročene notra nje težave obratov. državah Severne Amerike narašča močno že od leta 1914. Takrat je izkazala statistika tovarn in uradov potrošnjo 16.9 milijarde cigaret, 1. 1918. pa že 46.7 milijarde, 1. 1931., ki je bilo rekordno v ameriški tobačni industriji, okrog 130 milijard, 1. 1934., ko se je dobiček obeh največjih koncernov že pre- J. J. KAGLAS TOVARNA POHIŠTVA IJUBIAANA Priznanje ideje veleprostora Kot prvo francosko gospodarsko telo se je priznala trgovinska zbornica v Marseilleu v posebn spomenici k ideji evropskega ve leprostora. V tej spomenici izreka zbornica svoje prepričanje, da je mogoča ozdravitev svetovnega gospodarstva samo na podlagi cvetočih nacionalnih gospodarstev Zato morajo evropske države Opustiti svojo gospodarsko politiko, ki temelji le na maloprostornosti, in ki je nacionalistično egoistična in malenkostna. Vsaka država mora stremeti za tem, da doseže gospodarske unije, ki bodo dajale vsem gospodarstvom s svojim velepro-štorom novega razmaha. Produkcijski oziri ne pa kateri koli va lutni načrti morajo v bodoče urejevati mednarodne gospodarske odnošaje. Slast" F. &I. Goričar Liubliana, Sv. 0 priporoča razno manufakturno blago 0 Priporoča se tvrdka i Robert Goli ■ T ■ ■ ■ Ljubljana Šelenburgova ulica 3 {■•••lil................. Gostilničarski vestnik spodarski svet le težko nakazuje kurivo gostinskim obratom, zlasti onim, ki odrezkov živilskih nakaznic od abonentov in za racionirana živila od prehodnih gostov ne oddajajo, kakor je to predpisano, Mestnemu prehranjevalnemu uradu, temveč protipredpisno svojemu trgovcu-špeceristu. Zato vse obrate poslednjič z vso strogostjo opozarjamo, da od Gospodarskega sveta ne bodo dobili nakazil za nakup kuriva, če živilskih nakaznic ne bodo oddajali Mestnemu prehranjevalnemu uradu. Z nakupljenim kurivom pa je treba čim bolj štediti. V splošnem interesu vsakega obrata je torej, da se vseh predpisov in navodil strogo drži. Odrezke oddajajte torej le Mestnemu prehranjevalnemu uradu na Krekovem trgu v času, kakor je vsak mesec objavljeno v dnevnem časopisju. Sindikat gostinskih podjetij GispoMe vesti Nemški državni minister zn prehrano in gospodarstvo je odredil splošno tetje živine za 3. junij, in sicer go-eje živine, ovc in svinj. Štetje bodo zvedli nemški državni uradi. Hrvatska je s tremi naredbami ure-ila vprašanje delovnega razmerja. S prvo naredijo se predpisuje splošna dolžnost sklepanja kolektivnih pogodb. Druga naredba odreja na sedežu ve-'ikih županstev ustanovitev sodišč za lelo ter ustanovitev vrhovnega sodišča za delo v Zagrebu. S tretjo na-edbo pa se določa delokrog inšpektoratov za delo. Vsak promet z osebnimi in tovornimi avtomobili je v Zagrebu ob nedeljah in praznikih prepovedan. Hrvatska kmetska zveza je priredila veliko zbirko suknenih odpadkov. Za vsakih zbranih 6 kg odpadkov se dobi 3 metre blaga. Zveza je na ta način razdelilu že 100.000 m sukna. Na Madžarskem je bila sklenjena obvezna ženska delovna služba za namene deželne obrambe. Židinje se bodo uporabljale le za telesno delo. bolgarsko finančno ministrstvo je zvišalo ceno za izvozne cigarete na 190 levov za 1 kg. Izvozna taksa za cigarete pa znaša poleg tega še 300 levov za kg. Vsak inozemski potnik sme izvozili 5 kg izvoznih cigaret. Pošta Tržišče je pričela poslovati za pisemsko pošto. Pošta Št. Jernej bo 16. maja začela poslovati za pisemsko in blagajniško službo. Pošta Kostanjevica na Krki bo opravljala od 15. maja poleg pisemske tudi blagajniško službo. Pošte smejo zopet sprejemati navadne in priporočene dopisnice in pisma za Portugalsko, Španijo, Švedsko, Švico in Turčijo. Pisemski promet med Albanijo in Ilrvatsko se je začel 1. maja. V vsakem romunskem obratu z več ko 1000 delavci se ustanove zaupni-škj sveti, ki jih tvorijo zastopniki delavcev in nameščencev. Tem svetom pa morejo pripadati tudi obratovodje. Predsednike teh svetov imenuje državni podtajnik za delo. Slovaškemu parlamentu je bil predložen zakonski osnutek, po katerem so spremeni — podobno kot Slovaška narodna banka — Poštna lirami'1.m m v javno-prometno ustanovo. Na čelu Poštne hranilnice bo v bodoče general,mi direktor, ki ga imenuje državni predsednik. Nameščenci Poštne hranilnice ne bodo več državni nameščenci, vendar pa bodo uživali pravno zaščito državnih nameščencev. Deveto švicarsko zvezno posojilo je doseglo pričakovani uspeh. Posojilo v višini 550 milijonov švicarskih frankov, najvišji znesek, ki je bil kdaj v Švici predložen v podpis, je bilo v znatni meri prepisano. Dosedanjih osem švicarskih posojil je dalo 3500 milijonov švicarskih frankov. Švedska proizvodnja staničnc volne je že tako narasla, da more kriti celotno potrebo Švedske. Uvoz stanič n e volne je potreben samo še glede nekaterih posebnih Specialitet, toda v zelo omejenem obsegu. Po zadnjem štetju z dne 25. marca ima Danska ‘2.91 milijona svinj, za J5.000 več ko pred enim mesecem. britanska vlada se je morala odločiti, da en bloc odkupi vso zapadno-afniško žetev kakava dveh nadaljnjih let. Priporoča se Domača lanena industrija »PLATNO" a. z o. z. prej Siegel & drug —- Ljubljana FR. BRCAR LJUBLJANA. Kolodvorska ulita 35 priporoča mlinske kamne, kmečke milne ter vse potrebščine za milne In žage : OKVIRJE izdeluje specialist Wolfova 4 KLEIN S p ejd i c i i a in prevozništvo GORNIK Ljubljana, Kolodvorska 43 Fiir das Konsortium »Trgovski list« alfi Verlag - Za konzorcij »Trgovski Ust« kot izdajatelj: dr. lvanpJesa _ Schriftleiter - Uredu ik: Aleksander Železnikar Fiir die Druckerei »Merkur« A. G. 2« tiskarno »Merkur« d. d.: Otmar Mihalek. — Alle — vsi v Ljubljani.