3 nč.
46. številka.
Izdanje za petek 17. aprila 1896.
(v Trsta, v četrtek zvečer dne 1(» aprila 1896.)
Tečaj XXI.
„EDINOST"
izhaja po trikrat na todon t *i«Htin izda..! jih ob torkih, £ e> t r. 1-* i >x in l jbotah. /jutranje isdmje 1,-htsja ob 6. uri zjutraj, večerno p 11 ni. ari vcc'er. — Obojno izdanje v ta m : za jeucnTnesflc . f. 1.—, izvan Avstrije t. za tri mesec. . „ 3.— , , „ 00 za pol I "t a . . „ 6,—	» »
vsa teto . , „ 12.— . * .
Naročnino je plačevati naprej na naročbe brez piiložene naročnine se uprava na
ozira.
Posamično Številko na dobivajo v pi 0-dajalnlnah tobaka v lr*tu po 3 nvč., taveit Trat«* p<> 4 nvŽ.
Oglasi so račune po tarifu v petitu: za naslovn z dobelimi črkami ne plačuje prostor, kolikar obsega navadnih v rutic. Poslana, osmrtnic« in javno zahvalo, domači ftirle.si Itd. so računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj ae pošiljajo uredništvu ulica Caserma 13, Vsako pismu mora biti frankovano, kor nofrankovana so ne »prejamajo. Rokopisi so ne vračajo.
Naročnino, reklamacijo in oglase »prejema upmvnimtvo ulica Molino pic-colo hšt. 3. II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklam« cijtt so proste poštnino.
Glasilo slovanskega političnega društva za Primorsko*
,y K<Un»*U J» mor'
Za združenje!
1.
V zadnjem času je priobčila goriška .Soča' niz. člankov iz peresa dopisnika duhovskega stanu, v katerih se ie člankar-duhovnik odločno postavil po robu zahtevi izvestnih krogov, da bi se slovenski poslanci pridružili novi nemški katoliški ljudski stranki, ki jo je zasnoval znani odličnjak med nemškimi konservativci, baron Dipanli, oziroma zatrdil, da ob sedanjih razmerah niti ni misliti na to, da bi se konservativni zastopniki vseh narodnosti združili v jeden sam klub.
Ker smo se tudi mi opetovano bavili s tem predmetom, nas je seveda jako zanimalo, kakor je »Sočin" člankar utemeljeval svoje odklanjajoče stališče nasproti zahtevam onih naših rojakov, ki bi hoteli vse neliberalne zastopnike vseli narodnosti avstrijskih združiti v jedno samo skupino in ki vedno sanjajo o nekakem katoliškem centrumu, sličuem onemu, ki obstoji v državnem zboru nemškem, in sicer častno obstoji, tako častno, da zavzimlje odlično mesto med ostalimi skupinami parlamenta in ki ne malokrati odloča o usodi različnih predlog in tudi posamičnih ministrov. Ta nemški vzgled je res sijajen in vabljiv, in ne čudili bi se onim, ki hrepene po takem centrumu, ako ne bi bili primorani misliti, da so se dotičniki kaj učili in da, stoječi v vrtincu javnega življenja, morajo dobro poznati avstrijske odnošaje, oziroma veliko razliko med avstrijskimi in nemškimi od-nošaji, ki morajo torej vedeti, da v Avstriji ni onih predpogojev, one podlage, na koji temelji in na koji je dospel do sedanjega sijaja centrum v parlamentu nemškem.
Bavili smo se sicer — kakor rečeno — že večkrat s tem predmetom, ali stvar je toli važna — sosebno ker bi si marsikdo, ki je navajen misliti za drugimi, utegnil tolmačiti naše naspro-
PODLISTEK.
17
Novela; hrvatski spisal Jenio Sisolski.
Pre»«l M. C—l.
[(Dalj*),
—	Vedela sem, slutila sem, da ste vi, ko ste potrkali prvikrat, no .... nisem mogla .... nekaj me je zapiralo grlo.... Da, da, slutila sem. Drugikrat sem se premagala — Sobarica mi je povedala, da jutri... oddite. — Radi tega sem, da, radi toga sem ustala, završila je vzdihnivši ter naslonila glavo na divan.
Približal sein se jej tiho, uzel njeno roko, mehko in vročo, pa sem šepnil spustivši se na koleuo:
—	Marija, vam, tebi duša, ni dobro, ti si bolna.
—	Jaz, ne ne, ni nič. Na to sva se zagledala jeden v dr uze ga. Solze so se pojavile v nje rajskem očesu.
—	Mila Marija, jutri odpotujem v Trst in od tam k bolni materi.
Marija je vzdihnila, objela me z levico, spustivši mi glavo na desno ramo.
—	Je-li, duša, da ne pozabiš svojega Drago-rnira ? Duša moja, ti veš, kako te ljubim! Ne pozabi me. ...
—	Nikoli .... nikoli! zarotila se je jecljajočim glasom.
tovanje osnovi katoliškega centruma v poslanski zbornici avstrijski kakor nasprotovanje katoliški stvari —, da res ni odveč, ako se danes zopet povraćamo k tej stvari.
Predno pa ponovimo one argumente, na kojih temelje naši nazori o izvedljivosti, ali pravo za pravo neizvedljivosti ideje jedne skupine za vse konservativne poslance različnih narodnosti avstrijskih, hočemo povedati na kratko, kako je „Sočin" člankar v svojem petem članku utemeljil svoje uverjenje, da slovenskim poslancem za sedaj ne bi nikakor kazalo pristopati ukupni katoliški stranki.
V Avstriji — meni člankar — ni možno govoriti o cerkveni avtonomiji, kajti tudi v cerkvi odločuje vlada, kratč istej neodvisnost in neobhodno potrebno svobodo. Posledica temu je, da so višji cerkveni dostojanstveniki po svoji ogromni veČini premehki, šibki in popustljivi, vsled česar ni v nas ne narodnega in ne katoliškega ponosa.
Člankar navaja tu vzglede take popustljivosti, in konkretne slučaje, kako so bili mladi duhovuiki cel6 pokarani (seveda v nemškem jeziku), ker so se pokazali prevnete za — slovensko ura-dovanje. Slovencem da nikakor ne kaže, da bi v toli akutnem narodnem boju, ko gre ali za narodno življenje ali za narodno smrt, izročali tudi poli-tiško vodstvo takim osebam, ki izdajajo take ukore! Zato pa tudi ne moremo pristopiti k stranki, ki mi3li izročiti politiško vodstvo takim osebam.
Člankar priznava nadalje, da so tudi v ka-i toliških strankah v Gorici in Ljubljani posamični-| ki, ki so navdušeni narodnjaki in ki se res po-; tezajo za jednakopravnog, ali stranke kakor ' take ni s« narodne! To svojo trditev pod-! pira člankar raznimi podatki izza zadnjih deželno-| zborskih volitev na Kranjskem, zlasti pa s posto-
—	Marija, nikar se ne žalosti, ne joči, že i mora biti tako, mora, da so ločim od tebe. Pisati j ti hočem, duša, pisati ti hočem, draga moja. Marija,
j leto hitro mine, in potem..... potein postaneš
; moja .... za vedno! izustil .sem in glava mi je ! klonila na njena kolena...
—	Dragimire! šepnila je ona po kratkem molku, Dragimire, kaj ne, da me ljubiš?...
Jaz sem ustal po teh sladkih besedah, sel poleg nje ter pri vil na svoja prsa nje krasuo telo. Da, da, 11a svoje telo sem pritiskal to dražestno in milo bitje; a zdelo se mi je, da objemam samo nebo. Marija je drhtela polnimo v mojem naročju, nje topli dih grel je moji lici, srce jej je bilo silovito.....
Dolgo sem jo objemal, dolgo sva ostala tako — žrtvi grenke ločitve in najljuteje boli.
Spustivši glavico v znak, pogledala me je solznim očesom, vzdihnila teško ter spregovorila obupano :
—	Dragimire, ne pozabi me! oj ne pozabi me ! Silno te ljubim, tvoja sem za vedno; le v tvojem naročju in v hladnem grobu more najti počitka moja duša....
Zaječala je in oprla glavo ob moje prsi.
—	Marija oprosti !. . . Tvoja žalost je velika, ti trpiš neizmerno Da, sladki angelj moj, <la, mila in blažena deva. pred malo tedni bila ti je duša še mirna in srečna, a sedaj ljubiš, sedaj ljubiš iti plakaš! Marija, daj, da ti otarem solze. Marija,
panjem konservativne stranke proti kandidatu duhovniku Koblarju.
Obrnivši se do poznanega pastirskega lista prevzvišenega škofa ljubljanskega, izdanega pred volitvami, pravi člankar — o katerem naglašamo še enkrat in kar vemo iz pozitivnega vira, da je namreč duhovskega stanu -- „da je ta pastirski list smatrati najvcČo krivico duhovskemu stanu in hudo plusko duhovnim kandidatom." — „Na temelju tega pastirskega lista — nadaljuje člankar — ne bi smel vsestransko izobražen, učen in zmožen duhovnik kandidovati proti zarobljenemu, nezmožnemu in koristolovnemu kmetu, ali proti h i n a v-cen, ki pod plaščem vere iščejo časti in dobičkov?! Ali ni to hudodelstvo nad vero? Ali se ne pravi s tem kompromitovati katoliško vero in ves duhovski stan ? In potem naj se naši jugoslovanski poslanci izroče na milost in nemilost katoliški ljudski stranki, ki hoče izročiti vodstvo takim cerkvenim dostojanstvenikom P !w Zazključuje pa svoje utemeljevanje nastopno: „Dokler vlada v Sijonu tako nasprotje do Slovanov in slovanskega gibanja, dokler bodo si-ionski poveljniki stali na strani tlačiteljev jugo* slovanskih trpinov in pomagali vzdrževati sedanji sistem na jugu, ni upanja, da bi se kedaj vnemali za združenje vseh narodov v en klub. V političnih rečeh hočemo ostati prosti in neodvisni. Taki morajo biti tudi naši zastopniki v državnem zboru. Ker pa praktičnemu politiku je računiti z obstoječimi razmerami, zato nimamo ničesa proti temu, ako si naši poslanci iščejo zveze in prijaznosti pri katoliški ljudski stranki in pa krščansko socijalni. Želimo celo, da bi bili z obema kluboma v najboljših razmerah in da bi povsod skupno postopali. Koščansko socijalni program mora sprejeti tudi jugoslovanski klub in na vso moč delovati za socijalno preosnovo, ker sedaj obstoječi sistem ni več za rabo. Razume se samo po sebi, da tudi z
odpusti.....odpusti in ostani mi zdrava! Marija,
pri tebi ostavljam svoje srce in svoje misli in vse nade ! Ljubljena deva, ne pozabi me 1 Nada, da se bodeva videla skoro zopet, naj ti ublažuje bol!... Pozdravi mi majko, prosi jo, naj mi odpusti, da sem motil tvoj mir.... Marija z Bogom .... z Bogom 1
Ustal sem, da odidem. Marija si je zakrila lice. Pri vratih sem postal, se obrnil, a ona, ozrsi se na-me obupno, se je dvignila z divana ter zrušila v moj naročaj. Zadnji, nepozabni, obupni poljub pritisnil sem jej na topli in drhteči ustnici. X.
Ne vem, kako in kedaj sem prišel v svojo sobo. Ko sem se zavel, bilo je temno. Tedaj sem občutil nekaj na ustnicah. Prižgal sem svečo. Obrisal sem si ustnice. Osupnil sem. Marijini prsti so bili — krvavi. Pogledal sem po prsih srajce ter
opazil tri kapljice krvi. Od kodi ta kri ?.....
Okamenel sem.
XI.
Orni dan odhoda je napočil. Sobota. Nepozabna sobota! Ze je bila deseta ura. Še jedno uro in ne bode me več v Spljetu! Aristid me je tolažil, ali koje besede naj bi ublažile mojo bol ? Bled, uničen čakal sem na čas odhoda. V Marijini sobi so zazvenele žice glasovirja in obmolknile hitro.,.. Gotovo sta ji omahnili roki.
(Dalje prihodnjič.)
drugimi Slovani, kakor so Mladočehi in Rusini, (Poljaki niso Slovani) naj bodo v tesnih zvezah in dru £ drugemu v podporo. Slavonske vzajemnosti ne smemo pustiti izpred očij, ker utegnejo priti izvenredni dogodki, vsled kojih bode ta-krat izvršljivo, kar je zdaj neizvr-šljivo. Da bi vsaj enkrat videli vse slovenske in hrvatske poslance združene v enem klubu ! Ali doživimo to ? ! Da bi ne bilo Kranjske, vse to bi se zgodilo".
Političke vesti.
V TRSTU, dne 16. nprila 189«.
Državni zbor. Poslanska zbornica je resila včeraj več peticij ter je pričela razpravo o uradniških mirovinah. Sklenila je preiti v podrobno razpravo.
Nemški cesar lia Dunaju. Nemški cesar Viljelm je ostavil sinoči Dunaj, napotivši se v Karlsruhe. Cesar Fran Josip je spremil svojega gosta na kolodvor, kjer sta se prisrčno poslovila oba vladarja. — Včeraj je cesar Viljelm zajutrko-val v konjiški vojašnici v Josephstadtu. Tu mu je napil polkovnik Stohr. V svoj«m odgovoru je naglasi) cesar Viljelm, kako krasno in sveže izgleda cesar Fran Josip. — Iz vojašnice se je podal cesar Viljelm v grobnico v kapucinski cerkvi, kjer je položil krasen venec na rakev pok. cesarjeviča Rudolfa. — Nemški kancelar knez Hohenlohe, je ostavil danes Dunaj.
Volitev dunajskega župana se bode vršila pojntršnjem. Z Dunaja javljajo danes, da je princ Lichtenstein imel dolge pogovore z raznimi ministri, zlasti z ministrom rojakom za Galicijo, drom. Rittnerjem. Ali in kakov vspeh so dosegla ta pogajanja, o tem pa nam ne dajo jasnega odgovora dunajska poročila. Le ugibati je možno, da nameruje naurreč Badenijeva vlada prižgati jedno svečo Bogu, drugo pa hudiču; to je : Luegerju ne odreče potrjenja, a Madjarom se tudi noče zameriti. Iz te zagate naj bi se rešila tako, da se vprašanje potrjenja ali nepotrjenja Luegerjevega odloži do po milenijskih slav 11 osti h. Dotlej pa naj bi vodila posle oba podžupana. Zares redek slučaj, za kojega ni predvidjeno niti v mestnem Statutu. Pravijo, da bi bili antisemitje zadovoljni s tako začasno rešitvijo. 9 tem soglaša tudi nekako tudi brzojavka v .Slov. Narodu", koja pravi, da bodo antisemitje zdržema glasovali za dra. Luegerja, da se takoj po volitvi podžupanov umakne vladni komisar Friebeis in da bode I. podžupan vodil posle, dokler se ne reši vprašanje Luegerjevo.
Obnovljenje pogodbe z Ogersko. Iz Budimpešte so včeraj poslali v svet vest, da je kvotna deputacija ogerska sklenila soglasno, da je odkloniti predloge avstrijske deputacije ter da mora ostati vse pri starem. To je: na naši strani: 70% dolžnosti iu 30% pravic, na ogerski pa 309^ dolžnosti in 70% pravic. Ali naj požremo res zopet to grenko krogljico, ali naj izve svet zopet, da na naši stran' ni več nikake moči za odpor proti madjarski nenasitosti in predrznosti, ali naj se zopet umaknemo resignirano, čemur ne bode mogla biti posledica druga, nego ta, da bodo v prihodnje če predrzniši na oni strani ? !! Vsak novi dokaz popustljivosti na tej strani le jači samoza-vestnost Madjaiov. Čim dalje bodemo odlašali z odločno borbo proti madjarskim zahtevam, tem težavneja bode pozneje ta borba. Opozarjamo tu na vest pod zaglavjem .Zastavljena Ogerska*.
„Zastavljena Ogerska". Neki dr. Štefan Bernat obelodanil je spis pod gomijim naslovom, V katerem dokazuje, da zemlja na Ogerskem že davno ne daje toliko od sebe, kolikor je bremen na njej, ampak obresti od dolgov presegajo dohodke od zemlje. Obresti od državnih dolgov znašajo 126 9 milijona, pri čemer niso všteti 18 milijonov, koje je vsako leto plačati za nakupljene železnice. Cisti katastralni dohodek od zemlje na Ogerskem pa ne presega 130 milijonov, to je, tla ne dajejo več toliko od sebe, kolikor je bremen na njih. A to Se ni vse. Intabulirana bremena, brez državnega dolga, presezajo že jedno milijardo. Ako torej od katastralnih dohodkov 130 milijonov odštejemo 40 milijonov obresti od intabuliranih bremen in 31 milijonov zemljiškega davka, potem ne treba povpraševati mnogo, zakaj se množi prebivalstvo po mestih, xa koje treba ustvarjati novih služe b. V letu 1893. je
menjalo svoje lastnike nič manje nego 377.805 posestev. Iz tega sledi — sklepa dr. Bernjit —, daOgerska si mora ohraniti avstrij-skotržišče za svoje pridelke, ako hoće plačevati obrtati od dolgov in se izogniti katastrofi. Ogerskim ministrom se morajo lasje ježiti že ob sami misli, da bi se mogla ustanoviti carinarska črta med obema polovicama.
Tako piše pameten Madjar. Iz tega je razvidno, kako malo se nam je bati ogerskih groženj z gospodarsko samostojnostjo. Oni potrebujejo nas in ne mi njih!
Italija v Afriki. Vladni listi, to je: sedanje vlade italijanske, trdš, da obrača general Baldissera sedaj, ko mu ne preti noben sovražnik, vso svojo pozornost in delovanje na osvobojenje posadke obkoljene utrdbe Adigrat. Ta glasila, njim na čelu sev6 Kudinijev „Don Chisciotte", hvalijo taktiko generala Baldissere ter naglašajo, da napreduje s svojo vojsko v osvoboditev Adigrata le radi tega tako počasno, ker se hoče izogniti vsakemu (neprijetnemu ?) iznenađenju.
Baldissera je potrdil generala Laniberti-ja civilnim gubernerjem Eritreje, pridržavši za se vrhovno vojaško poveljstvo.
Da Italijani sedaj, ko so se umaknili derviši, obrnivši se proti Angležem-Egipčanom, nikakor ne mislijo ostaviti Kasale, to potrjuje tudi včeraj iz Londona došla vest. Dotično poročilo pa dodaje Se, da Italija morda kasneje izprazni utrdbo Kasalo terjopod „gotovimi pogoji- odstopi Angleški. —-To se nam dozdeva pravi, pravcati račun „na medvedovo kožo", kajti doslej nikakor še ni možno trditi, da ostanejo Italijani gospodarji Kasale, kakor tudi nikakor nI možno prorokovati, da Angleži uničijo derviše ter se dokopljejo do Kasale
Isto Londonsko poročilo potrjuje tudi, da deluje general Baldissera le na to, da čim prej osvobodi Adigrat.
Sinoči so razširili spekulativni kapitalisti na Rimski borzi glas, da so imele italijanske ćete že „zmagovito bitko" pri Adigratu. Dasi je bila ta vest povsem izmišljena, vendar je pomagala v toliko, da je — poskočila italijanska renta za 12 centezimov. Koristolovstvo povsodi!
Različne v
iti.

Škofija tržaško-koperska žaluje, osiročena je, izgubila je svojega voditelja 1 Kapitularni vikar, mosgr. Ivan Šust umrl je — kakor smo že javili na kratko — včeraj kmalu po 8. uri zjutraj. Vest o tem britkem udarcu, ki je zadel našo škofijo ravno v tem trenotku, ko ista nima svojega višjega pastirja, razširila se je bliskoma po vsem mestu ter vzbudila povsodi iskreno sočutje. Ako pa so povsodi občutili ta britki udarec, koliko bolj ga moramo občutiti mi Slovenci, ko vemo, da je bil pokojnik naše krvi, našega mišljenja in — dasi ljubezniv in uzorno pravičen do vseh — našega slovenskega prepričanja. Bil je naš, ves naš, popolnoma naš: zvest sin naroda slovenskega. Kako naj bi ne solzilo naše oko ob svežem grobu moža, ki tudi na visokem mestu, izpstavljen neprijaznim uplivom, ni pozabil ni za trenotek, da je sin siromašnega naroda slovenskega, ki je ostal nepremičen v zvestobi do svoje
krvi tudi v viharjih sovraštva in strasti......
Pokojni monsignor se je porodil dne 9. marca leta 1831 v Pevni pri Stari Loki. Gimnazij je dovršil v Ljubljani. Potem je prišel v tržaško škofijo in je v goriškem semenišču dovršil bogoslovne nauke (leta 1854-1857); četrto leto je končal v Trstu kakor novomašnik. V mašnika je bil posvečen dne 27. septembra 1857. Vnotega rodoljuba se je pokazal že v goriškem semenišču, kjer je poslovtnil svetovnoznano povest kardinala Wise-mana „Fabijola". Le-to je priobčila slavna naša j družba sv. Mohorja. Prva duhovniška služba bila i mu je v Pazinu iu poslej nekaj časa v Buzetu. V ^ tej dobi se je popolnoma utrdil v hrvaščini, kojo je 1 poznal že poprej kolikor toliko. Pokojnemu škofi i Legatu se je tako prikupil mladi duhovnik, da ga je poslal na vseučilišče ua Dunai nadaljevat bogo-
slovne nauke; tam je dobil doktorat bogoslovja. Vrnivši se z Dunaja vstopil je mladi doktor v škofijsko pisarno, kjer je posloval s prvega kakor kancelist in je slednjič deloval neumorno leta in leta kakor kancelar ali načelnik. Za treh škofov nosil je bremena vodstva škofije. Bil je tudi profesor cerkvenega prava na nekdanjem semenišču tržaškem. Leta 1870. je bil imenovan konzistori-jalnim svćtnikora in prosinodalnim izpraševateljem. Leta 1876 je postal častni kakonik in leta 1880. pravi kanonik stolnega kapitlja tržaškega, kojemu je postal leta 1884 dekan. Stolnim prostom je bil imenovan leta 1885, po smrti prosta Schueiderja. Zadnje počeščenje mu je podelil papež Lev XIII. leta 1887, ko ga je imenoval papeževim protono-tarjem. Dogodki zadnjih let »■) znani. Ko prevzvi-šeni škot Glavina vsled bolehnosti ni mogel nositi vsega bremena velikih dolžnosti višega pastirja, imenoval je leta 1892 pokojnega profita Šust« svojim generalnim vikarjem. Ta veliki posel je 0-pravljal Šust do onega trenotka, ko je škof Glavina na veliko žalost vernikov popolnoma odložil svoje breme. Po tem dogodku stolni kapitelj tržaški ni mogel izbrati primernejega, delavnejega in vestnejega voditelja škofiji tržaško-koperski, nego je bil pokojnik. Šust je bil imenovan kapi-tulainim vikarjem in je kakor tak vestno vršil teško nalogo — do svoje smrti.
Tu imamo pred seboj častno sliko Šustft-duhovnika. A Šust je bil mož na vse strani: neumorno delaven, uzorno značajen, rodoljub in — skromna dušica. V kolikih čislih je bil pokoju! Šust pri pok. škofu Dobrili, priča pač dejstvo, da je v družbi s kanonikom Flego in kanonikom (sedanjim škofom krškim) Šterkom po določbi blagopokojnoga Dobrile prevzel gospodarstvo škofove zapuščine, zlasti ustanovnega zaklada za slovanske dijake na srednjih šolah in za ustanovo dijaškega konvikta, ki se je po mnogih splet« kah in zoper voljo pokojnega ustanovitelja slednjič ustanovil — T Trstu! Pokojnega Šusta je odlikovala neumorna delamost, kar je pač razvidno iz gorenjih podatkov. Tekom vsakega leta si je privoščal le kratek počitek kakih 14 dni; te dneve počitka preživljal je navadno med svojimi bližnjimi rojaki na Gorenjskem, sem ter tje tudi na Dolenjskem. Živel je le svojemu poklicu in nerazdružno je bil zvezan s škofijsko pisarno. AJesto svoje uzorne delavnosti je ostavljal le po kako kratko urico na dan, proti večeru, ko je je odhajal v — slovansko čitalnico! Da, pokojni Šust bil je naše čitalnice najredniŠi, najmailjiveji, in najzvesteji gost — bilje slovenski rodljub! Častohlepnosti ni poznal, pač pa ga je dičila prava gorenjska možatost! Povspel bi se bil lahko še višje, da je hotel, a možatost njegova je bila tolika, da se nikdar ni klanjal nikomur brez potrebe. Bal se ni nikogar, iu nikomur ni prikrival svejega narodnega značaja. Bil je — kakor že povedano — zvest člen čitalnice, večletni odbornik „Matice Slovenske", radodaren podpiratelj družbe sv. Cirila in Metoda in dijaške kuhinje, povspeševatelj narodnih podjetij in mimo tega usmiljen in radodaren tudi — na skrivnem.
Iu sedaj ga ni več med živimi, njega, ki je bil vnet služabnik Cerkve, navdušeno udan svoje* mu vzvišenemu poklicu, zvest sin svojega naroda, njega, ki je bil — naš, ujega, ki je po božji zapovedi s 1 u ž i 1 B o g u in svojemu rodu. Ob njegovem grobu plaka vsa škofija ; ob odprtem grobu Šustovem zlasti Slovencem stiskata srce britka žalost na veliki izgubi in moreča skrb — kako se popolni nastala praznota! Ob tem odprtem grobu združujejo se srca vseh vernikov v ziožno molitev: Bog podeli večne plačilo duši pokojnega Ivana Šusta' Blagoslovljen b6di med nami spomin Ivana Šusta!
Pogreb pok. kapitularnega vikarja, raonsgr. Šusta, vršil se bode jutri ob 10. uri predpoludne. Sprevod se bode pomikal od hiše žalosti, Via d^i Fabbri št. 3, do cerkve sv. Antona starega, kjer se izvrši blagoslovljenje. Iz cerkve se prevede truplo pokojnikovo na pokopališče pri sv. Ani. — Slovesna sv. maša zadušnica se bode darovala V e .soboto ob 10. uri predp. v prestolnici sv. Justa. 'rfj	Dr. Vatroslav Oblak. V današnjem zjutra-
o njem izdanju smo že priobčili iz Celja došlo nam tužno vest, da je tam preminol mladi slovenski
učenjak, dr. V a tr os lav Oblak. Časnikarska i dolžnost nas veže, da prezgodaj umrlemu odličnjaku j v spomin priobčimo par podatkov, kolikor smo jih j mogli nabrati v naglici.
Doktor Vatroslav Oblak porodil se je v Celji, kjer se je bil naselil njega oče Ignacij kakor po-dobar iu slikar, prišedši od sv. Antona v Poljanski dolini na Gorenjskem. Jako marljiv dijak je na celjski gimnaziji dovršil srednješolski pouk z zrelostnim izpitom. Na to je šel na Dunaj, kjer se je najvećim veseljem posvetil jezikoslovju, zlasti slavistiki, s katero se je pečal že na gimnaziji močno in vspešno. Miklošič in Jagid bila sta mu uzgledna učitelja in učenjaka, katerih spise in knjige je blagi učenjak Vatroslav proučil temeljito in vestno ter si pridobil obilih jezikoslovnih zna-nostij. Te so ga povsodi priporočale pravim slovanskim učenjakom. Da bi popolnil svoje znanje, potoval je vsled priporočenja slavnega profesorja Jagića s podporo cesarske vlade tja doli na Balkanski polotok, kjer je preiskal zlasti Macedo-oijo m proučil bulgarska narodna narečja. O tem potovanju so o svojem času poročali časniki, ko so ga Turki prijeli in zaprli kakor političnega ageuta. Oh, ti mladi tihi Vatroslav, pa politiški ' rovar 1 Parkrat bival je po malo dni tudi v Trstu, kamor je bil prišel obiskat svojega sorodnika. Tudi ob jadranski obali zanimal se je za narodno življenje, zlasti za narodov jezik. Mladi ranjki učenjak je prijavil plode svojih obsežnih preiskavanj v letniku „Slovenske Matice", v »Ljub. Zvonu*, zlasti pa med učenjaki dobro znanem Jagičečevem „Slavisch. Archivu.* Po teh mnogobrojnih in obširnih razpravah lahko sodimo, koliko temeljitih del smo imeli še pričakovati od njega. Grda zavist na nekem mestu ni hotela priznati njega zaslug in \ vednosti, kar mu je življenje toliko težilo in grenilo. Najbrže mu je to tudi močuo slabilo ne preveč krepko telo. Zadnji čas bil je docent na gra-škem vseučilišči, kjer bi bil gotovo dobil novo določeno redno stolico za jugoslovanske jezike in literature. Pa v veliki tugi pozabimo te grde osebne spletke zoper toli nadarjenega Vatroslava. ! Ravno sedaj, ko je imel še vspešueje delovati v ; ugodniših gmotnih razmerah sebi in narodu slo- i venskemu na korist in proslavo, vzela nam ga je ! nemila smrt. Slovenec res nima sreče 1 Počivaj v '
\ miru, blaga duša!
V_ Odlikovanje. Dunajska „Presse* javlja, da je Njeg. Velič. cesar podelil predsedniku upravnega svšta avstr. Lloyda, baronu Viktorju Kalchbergu, komturni križec Fran-Josipovega reda z zvezdo, ter členu istega upravnega sv6ta, Fortunatu Vi-vantu, red železne krone III. razreda.
Imenovanje. Minister za trgoviuo imenoval je računarskega revidenta pri gozdarskem in do-menskem ravnateljstvu v Gorici, Frana G r i d 1 a, računarskim svetovalcem.
Himen. Danes se je poročil na Suhorju pri Metliki g. Fran Stajer, c. k. notar v Metliki, z znano goriško Sloveuko, gospodičino Matildo B o ž i č e v o, ki je bila v svoj čas učiteljica ua „Slcgini" šoli v Gorici. Častilamo.
Romunska kraljevska dvo)ica v Trstu. Glasom včeraj semkaj došle brzojavke, dospeta romunski kralj Karol iu soproga mu kraljica Elizabeta, jutri ob 77* uri zvečer s posebnim vlakom v Trst. Veličanstvi ostaneti v našem mestu samo jeden dan.
Mestni svet tržaški imel je siuoč tajno sejo, v kateri se je bavil z iineuovauji, upokojenjem itd. raznih občinskih služnikov. Dvema vpokojenima učiteljema dovolil je mestni svčt posebno pokojnino v priznanje njiju zaslug za občiusko šolstvo.
Razpisana poštarska služba. V kratkem se osnuje poštni urad v Nerežini (otok Lošinj) v okrajnem glavarstvu Mali-Lošinj. Za ta poštni urad razpisana je služba poštarja, ki bode nameščen na podlagi pogodbe. Jamčevine je trela položiti 200 gld.; piača iznaša 150 gld., odškodnina za pisarniške stroške 40 gld. na leto. Prošnje tekom 3 tednov ces. kr. ravnateljstvu pošte in brzojava v Trstu.
Spremembe v grbih avstrijskih nadvojvodij.
Nj. Vel. cesar je odredil, da se ima grb avstrijskih nadvojvodij preineniti v toliko, da je brisati iz grbov znake mesta Milana in Benetk, koja sta bila doslej v grbih avstrijskih nadvojvodij. Namesto teli dveh znakov vsprejeti je v grb znamenje Spodnje Avstrije, koje znamenje doslej ni bilo slikano v grbih nadvojvodij.
25 službenih let. Vrhovni nadzornik J. Leder, vodja Graskega upravništva c. kr. priv. avstrijske zavarovalne družbe „Dnnav" na Dunaji, praznoval je dne 11. t. m. petindvajsetletnico svoje delavnosti pri označenem podjetji.
„Garden Party« v letovišču Revoltella. Župan tržaški priredi dne 28. t. m. veselico pod milim nebom na vrta letovišča Revoltella in to v čast gostom iz Budimpešte, ki pridejo v Tist h krstu vojnega parnika »Budapest".
0 prizivnem sod'šču v Zadru. Kakor smo že sporočili, umirovljen je predsednik dalmatinskega sodišča Ivan Brčić na lastno prošnjo, ter je imenovan na njegovo mesto Jerko G i u n i o, doslej dvorni svetovalec pri vrhovnem sodišču na Dunaju. O odstopivšem predsedniku in o njegovem nasledniku piše »Obzor" : Ivan Brčić bil je imenovan leta 1885. po prizadevanju namestnika Jovanovića, koji poslednji je označil imenovanje Brčičevo epohalnim. Od početka narodnega gibanja je Brčid pristopil narodnim borilcem; moremo ga cel6 nazivati jednim izmed početnikov tega gibanja. Znal je hrvatski jezik izvrstno ter se posluževal tega jezika že tedaj, ko se mu drugi niso hoteli učiti, ali niso hoteli znati o njem. Za rabo hrvatskega jezika pri sodiščih in v obče v Dalmaciji ima Brčid neprecenljivih zaslug. — Mislimo, da norodni krogi v Dalmaciji zadovoljstvom pozdravijo imenovale G i u n i a, ki je ostavil najboljši utis kakor predsednik deželnega sodišča v Zadru.
Koncert „Glasbene Matice" zadnjega torka je vspel izborno in je pridobil na pomembnosti s tem, da se je udeležilo večinoma občinstvo z dežele. Na to sme biti ponosna „Glasbena Matica14, da je nje slava jela prodirati v najširše sloje. Kakor posnemljemo iz ljubljanskih listov, je bil tudi ta koncert dovršeno lep v umetniškem pogledu. Po koncertu so se zbrali vnanji gostje v .Narodnem domu", kjer so se vrstile napitnice in petje. Urednik Gabršček je naglašal, kako posebno Slovenci na periferiji ved6 cenitlzmago „Glas. Mat.* in je nazdravil ljubljanskem prebivalstvu, kije poslalo na Dunaj tako impozanten pevski zbor.
Občni zbor »Tržaške posojilnice hranilnice", registrovane zadruge z omejenim poroštvom, ne bode dne 19. — kakor je bilo naznanjeno po pomoti —, ampak dne 26. aprila t. 1. ob 10. uri predpoludue y prostorih „Slovanske čitalnice*.
Rešitbena ladija. Včeraj dospela je v naše ; pristanišče rešitbena ladija, kakoršnje je tolikanj pogrešala tržaška luka. Kakor čujemo, izrekli so ■ se strokovnjaki jako pohvalno o tem parniku, samo j ta in oni izjavil je svojo bojazen, da se rešilni j paruik ne bode mogel ustavljati ljuti burji. Ako j bode to res, potem smo pač jako malo na boljšem, nego smo bili prej, ko se n. pr. v nevarnih tre-notkih nista upala iz pristanišča Lloydova parnika „Pluto'4 in „Audax*, da bi hitela v pomoč.
Potres v Novem mestu. Sinoč došlo je to-le brzojavno poročilo: „V Novem mestu je bilo ob-j Čutiti silen sunek, kojega je spremljalo podzemsko ' bobnenje. Ljudstva se je polotil grozen strah, j Mnogo oseb je pobegnilo iz stanovanj. Podzemski I sunek je bilo občutiti tudi v okolici".
Čudno je, da to poročilo ne povć, ob kateri ! uri je bil potres in da-Ii je provzročil kaj škode.
Milan na popotovanju? V srbski prestolnici j razširila se je govorica, da nameruje razkralj Milan , še lutošnje spomladi nastopiti popotovanje okolo j sveta. Srbi mu izvestno želd »srečno pot"! j toda tega pa gotovo ne želi, da bi prišel v Srbijo po „drobiž" za namerovano potovanje.'
Vojni spomeniki na Češkem. Osrednje društvo za vzdržavanje spomenikov leta 1866. padlih ; avstrijskih vojakov, koje društvo se je bilo osno-| valo v Kraljevem Gradcu ter nabiralo po vsej mo-. narhiji milodare v dosego stavljenega si cilja, bode j imelo svoj glavni občni zbor dne 20. t. m. v j Kraljevem Gradcu. O tej priliki se doznajo tudi j podrobniši nameni društva gledč izkopanja kostij j padlih vojakov, spomenikov itd.
Požar v hrvatski livarni. Iz Gline došla je j vču-aj vest, da je v livarni v Vranovini navstal ; požar vsled tega, ker se je vnelo oglje, namenjeno za plavž. Prihiteli so gasilci iz Karlovca, Siska . in Petrinja, da rešijo, kar je možno rešiti, toda ; malo je nadeje, da ohranijo livarno.
Oddelek ruskega .Rdečega križa", namenjen • v Abesiuijo, dospel je dne 14. t. m. v Carjigrad, danes pa je odplul v Rdeče morje.
Še milodari za ranjene italijanske vojake v Trstu. V Trstu in v Piranu pričeli so zopet nabirati za ranjene italijanske vojake v Afriki. Prvi novi izkaz kaže 30 gld. 10 nČ. in 9.580 italijau-skili lir na milodarih. Prištevši tej svoti že prej v Trstu nabrani denar, darovanih je doslej v Trstu in Piranu za italijanske ranjence v Afriki 1.088 gld. 92 nč. avstrijskega denarja in pa 9.716-49 italijanskih lir.
Na smrt obsojena morilka. Predvčerajšnjem stala je pred porotnim sodiščem v Rovinju 23letna kmetica Katinka Mikolićeva iz sela Mikolići, okraja Pazinskega, obtožena, da je dne S. decembra min. leta namenoma zadušila svojega teden dnij starega sinka. Obtoženka se je zagovarjala s tem, da jo je do tega koraka prisilil obup, kajti stariša njenega moža sta ji očitala, da je bilo dete nezakonsko. Mož obtožene je prosil v razpravi, naj bode sodišče milostno ž njo, kajti on ji oprošča in jo ljubi vedno še. — Porotniki so soglasno spoznali ob-toženko krivo umora in na temelju izreka porotnikov obsodilo je sodišče Katinko Mikolideve na smrt.
Zima — v Siciliji. Skoro bi si članek mislil, da je solnce „obrnilo hrbet* onim krajem „solnčne" Italije, kjer cvetć in dozorevajo pomaranč«. Včeraj so namreč brzojavi!! iz Rima: »Iz raznih krajev Sicilije poročajo, da pada sneg, da je mrzlo, da so viharji*. — Mar se nameruje i vreme pridružiti revolucionarnemu gibanju, ki se pojavlja v Siciliji ?
Loterijske številke, izžrebane dne 11. t. m.: Praga	55, 6, 85, 62, 46.
Lvov	80, 44, 21, 48, 2.
Narodno-gospodarske stvari.
TržaSka posojilnica in krarnilnica,
rcgistrovuna zadruga z omejenim poroštvom (Via Molin Ficcolo it. 1.)
bode imela dne 26. aprila svoj občni zbor in je izdala tem povodom nastopno poročilo :
Naše nade so se uresničile! Kakor je bilo upati po vedno rastočih številkah in kar se je bilo nadejati po vedno večjem prometu, se je tudi zgodilo: „Tržaška posojilnica in hranilnica, registrovana zadruga z omejenim poroštvom", dosegla je leta 1895. lep vspeh.
Prometa smo imeli gld. 377.801-9S to je gld. 173,593-12 več kakor leta 1894.
Iz priloženega statističnega sestavka se vidi, da se prirastek prometa vsako leto podvoja iu, ako se bode ta naš zavod tudi v bodočnosti tako lepo razvijal, kar imamo vzrok nadejati se — bode naša posojilnica in hranilnica v malo letih močan denaren zavod.
Pretečeno leto, o kojem Vam tu predlagamo račune — pristopilo je 172 novih zadružnikov, ki so vplačali na deležih gld. 1870. Vseh zadružnikov skupaj štejemo koncem leta 510; izstopil ni nobeden.
Posebno lep vspeh imamo zabeležiti pri glavnih deležih; vplačali so deloma stari, deloma novi zadružniki gld. 2400 —
Ker Vam letos podajemo račune se-le za četrto upravno leto — in imamo zadružnih deležev gld. 14.100, ki so popolnoma vplačani, smemo biti ponosni na to številko. — Kar se tiče hranilnih vlog, moramo pač pripoznati, da smo upali večjih štbvilk, ako pomislimo, da ima naš zavod sede v trgovski centrali! Toda mnogo ljudi še ne ve za našo „Posojilnico in hranilnico", nekateri pa so malo preveč mlačni in pustijo rajše, da gospodarijo tujci z njihovimi krvavo zasluženimi novci; ali tudi tukaj obrnilo se je mnogo na bolje.
Vloženega bilo je gld. 74,293*17, in sicer je bilo vloženo 347 krati, povprečna vloga bi bila torej gld. 21410 ; vzdigneno je bilo 122 krati, vsega skupaj gld. 36.731*63, povprečno gld. 30107
K svoti 74.293-17 bi se pa pravo za pravo morala prišteti tudi posojila zadruge gld. 13.750, ki so nam bila na razpolago kakor vloge, torej bi vloge znašale skupno za 1. 1895 gld. 88,043*17. — Na tem mestu moramo dati prostora zahvali, ki smo jo dolžni nekaterim gospodom našim zadružnikom, ki so nam pod jako ugodnimi pogoji, ali še celo brezobrestno stavili na razpolago lepe svote, brez katerih bi ne bili mogli doseči tega vspeha, katerega beležimo danes. Hvala jim!
Iz sledečih podatkov j s razvidno, kako želi naše ljudstvo rešiti se spon tujega kapitala in oderuhov. Leta 1893. bilo je prosilcev 213, 1. 1894. 271, in 1. 1895. pa 403.
Te številke kažejo jasno, da se naSe ljudstvo zaveda, da je bolje iskati denarja v domačem narodnem zavodu, kakor pa pri oderuhu, ako bi mu isti tudi navidezno stavil ugodneje pogoje.
Minolega leta dali smo posojil gld. 84.921 in sicer na menjice gld. 49.744-— na vknjižbe gld. 34.502-— na zastave gld. 675'—
Rezervni zaklad, ki je glavna zaslomba vsacega denarnega zavoda, narastel je do konca 1895. na gld. 1862-89 — ni še velik, ali vendar se je več kakor podvojil — kajti leta 1894. imeli smo le gld 875-98.
Ker imamo letos prilično lep cisti dobiček in, ako občni zbor odobri 5°/0 dividendo kakor predlaga načelništvo in nadzorništvo, pridenemo letos zopet lepo svoto rezervnemu zakladu.
Čisti dobiček znaša gld. 2045 97, torej 18-5°/ft od deležev, ki imajo pravico do dividende, od tega bi šlo za 5°/0 dividendo gld. 521-— in gld. 1422 67 pa v rezervo.
Kakor se vidi iz teh podatkov in sledečih računov, si je „Tržaška posojilnica in hranilnica, registrovana zadruga z omejenim poroštvom", napravila dobro podlago in se utrdila, dobro rase in se širi; pridobila si je potrebnega ugleda in zaupanja, za to pa se smemo nadejati, da prihodnje leto ta nas slovenski zavod doseže še večji vspeh!
V Trstu, v aprilu 1896. Načeletvo.
Črtica. — Spisal B-&.
I.
Snežilo je. Vrtele, igrale so se snežinke po zraku, veselo plešoče. Iz širnega nebeškega prostora padale so na vlažno zemljo. Igrale so se, plesale v pogubo. . .
Grofica Marija sedela je v svojem boudoirju. Bohotna ženska v cvetu let. Poročni venec ležal ji je pred nogami ... oči njene ljubezni strasti polne. Goreči sveči razsvetljevali sta krasen liram in žarek jedne padal je na prsi grofice Marije, da se je bliščal beli sneg . .. Prasketal je ogenj v kaminu.
Pred njo je stal grof Lotar de Valtamier. Stal je nepremično, podoben bil bi kipu, ko bi mu pogledi nemirno ne uhajali tja, kjer je trepetal žarek sveče na kipečib nedrih in tja, kjer so se nasmihala nebesa na obrazu grofice Marije.
Skozi zaprto okno zadonel je hipno glas vi-joline. Zvenel je sedaj burno, sedaj zopet tožno, trese se . . . očitaje. Razumela je grofica Marija te žalostne glase, prodirali so ji v »rce očitaje, in vender smehljala so se iyena ustna v blaženstvu . . .
Grof Lotar zganil se je lahno :
„Vprasiyem Vas gospica Marija Lafleur, kdo izvablja te glase ? Smehljate se! Kdo je bil oni bledi mož ... Vi se smehljate, grofica de Valtamier . . . čudno se sinehljat6 — meni trga srce ta Vaš smeh. Slouel je zjutraj, ko sva se poročala, ob altarju Bogorodice. Nehotć všel mi je pogled tja; malo sinjeoko dekletce je držal za roko ; in prestrašil sein se njegovega obraza, polnega boli, obupa. Že zopet se smehljate ; razumem Vaš smeh ; saj ste mi dali dokaze svoje ljubezni. Ljubosumen sem — zakaj ?M . . .
Skozi zamrzio okno donel je glas vijoline, tožno — očitaje. Nasmiliovala se je grofica Marija, smehljala se kot solnce, ki preganja vse megle . . , Premagal, uklonil je grofa Lotarja čarobni nasmeh, bežale so črne misli, vedno bližje klonil se je k nji . . . čutil je njen dih, njeno tiho šepetanje, spreminjajoče se konečno v sladko, srečno ihtenje.
Zunaj obmolknil je glas vijoline ... Grofu Lotarju zatrjala je dražestna žena
so oči naše zrle s ponosom nanj. Zadnji čas udal se je pijači in nenavadno njegovo vedenje vzbujalo je od tedaj občno čudenje. Propadal je vidno. Zapustil je dekletce, baje svojo hčerko. Uzrok nesrečne smrti nam ni znan. Žalost splošna. Pokoj njegovi duši!«
Ljudje, zlobni ljudje pa so govoričili, uganili so bajke o zvesti, nesrečni ljubezni, izdani za — denar. „Omamil je nekoč blišč ljubezni plemenitega moža nevesto revno, a bogato lepotp. Izstr-gala se mu je, da se uda sijaju, sreči novega življenja, pozabila je njega — in svoje dete" . . . Pomilovali so ljudje mladega glasbenika in njegovo ubogo dete . . . Sirote usmilila so se blaga srca. V očeh njenih odseval je mir neomadoževane duše, oni mir, ki je domov«! nekoč tudi v modrih
očeh gosnice Marije Lafleur.--
Govorilo se je mnogo in čul je lahko vsakdo,
samo . . . Cvetela je dalje grofica de Valtamier, zbirali so se okoln nje Čestilci, lehkokrili metulji. Živela je v razkošju in igrala se s arci. Mrtvo srce! . . . Cvela je dalje, polna čara, omamljiva. III.
Tak<5 je živela dalje sč svojim mrtvim srcem — včasih posinil ji je v življenje spomin na preteklost, s časoma pa se še zavedala ni svojega položaja. Obkrožal jo je vedno bolj drug, sopar-nejši vzduh in drugi ljudje, ki jo niti ljubili niso več . . . Potem pa .so se izgubili tudi ti. Odcvela je, odhiteli so metulji. Ostala je sama. Sedaj se še svoje eksistence ni zavedala. Nebo ji je bilo milostno. Odvzelo ji je spomine, čutstva, misli. Mrak se je razprostrl okolu nje in blažil ji njeno bedo. Na vogalu cerkve. Bogorodice stegovala je, zavita v cunje, koščeno svojo roko mimogredočim nasproti, po leti zevnjoča vročine, po zimi drhčeča
kdor je hotel čuti. Zvečer ni bilo grofa Lotarja | mraza. Pred mesecem pa je umrla. Zagrebli so jo domov. Odpotoval je, pozabil dokaze ljubezni ne- | — in vrtele so se snežinke po zraku, veselo ple-izmerne, pustil lepo, smehljajočo svojo ženo — saje. Igrale so se, plesale v pogubo . ..
n Slovanska Čitalnicau V Tr8tu naznanja tužno vest, da je dne 15. aprila 1896 izdihnil svojo blago dušo njen večletni ud, prevzvišeni
monsigr. dr. Joan jŠusf,
kapitularni vikar trž.-kop. škofije, predednik dijocezanskega cerk. sodišča, voditelj konz. pisarne, kanonik itd.
P. n. udom naznajamo, da bode pogreb jutri ob 10. uri predpoludne iz hiše štev. 3 via dei Fabbri.
V Trstu, dne 16. aprila 1896.
ODBOR „Slovanske čitalnice".
Najnovejše vesti.
Duna) 16. Včerajšnje povelje stacijskega za-povedništva daje vojakom na znanje v zmislu povelja cesarjevega, da je bil isti jako vzradoščen, ko je mogel predstaviti lepo vojaštvo nemškemu cesarju. Cesar je posebno pohvalil lepo držauje in izborno izgledanje vojakov.
Opatija 16. Kraljeva dvojica romunska vkrcala se je danes popoludne na vojni parnik „Pelikan". Tukajšnje bivanje je dobro delo kraljevi dvojici, ki je obljubila, da pride zopet semkaj. Odlikovanja so dobili okrajni glavar Fabiam, vladni svetnik dr. GIax in ravnatelj Silberhuber.
London 16. Standard javlja iz Nizze: Velikemu knezu prestolonasledniku ruskemu, ki se je bil prehladil nedavno, se je obrnilo zopet na zlo.
London 16. Listi javljajo, da angleška vlada odpošlje v jeseni 10.000 angleških vojakov v namen, da si zopet pribori Sudan.
Dunaj 16. Kipar profesor T i l g n e r je umrl danes na kapi. _
Trgovin««^ »rikomvtao in veiti
fiuilatpti-^ Pšenic* /,» jenen 6.97—«.98 Punicu spomlad 189« 6.70 fin 6.72. Oves za spomlad 6.85—«.H7 K*, aa spomlad 6.48 - 6.50 Koruza za juli-avguai 4.10—4.11 — maj-juni 1896 3.»0-3.91
1'ftcitioti nova od 7« kil. f. 6-90 — 7O5 od 79 kil. f. 7-— 7.10.. od HO kil. f. 7.05- 7.15 od 81.kil. t. 7-10
• 7-8o. .-d H2 Uit. for. —.--lečmun 5-80--.—
proso 580—5*60.
Pšenica: Ponudbe in povpraševanje dobro. Prodaja 35000 m. Bt. Rž in oves stalno, ječmon in koruza brez posla. Vreme: dei.
Praga. Noralinirani sladkor Tor. 16.2j, oktober-dccomiior 14.85, vedno dražje.
Pr<tga. Oontrifugal novi, pontavl.jno v Trst n carino vrt*! odpnSiijatev pr»oej f, 33 75 -34.25 Conpusse 35.---35-50 Ćotvorm H7'------- V glavni) modih) 38 25
V.avro. K h v ti Hmiiua gond av«rag» z« april 81'75 z* avgust 80.25. Stalno.
"lanbtirij. Santo« kooiI »veru^H i* maj 67._ za
Boptember «3.75 za docoml*»r 59.50.
Trat. Kava. Na igrulnih borzah podražijo te dni vedno cene, ker bode baje nova letina ne 9 milijonov vreč nego samo 7 in pol mil. vreč Take vesti treba pa nekoliko hladno vzeti. Santos in Rio line vrsti so redke in zaradi tega bodo vedno stalne ; srednje in proste vrsto so pa zanemarjene. Srednje amerikanske vrsi i, kakor Gautemala Nicaragua, St. Salvador pale so za 4—5 f tukaj v ceni] ker je sedaj došla nova roba izpala nezadovoljno. Portorico je tudi za for. 8—4 ceneji, Cejlon in Costoricco za for. 2-8 ceneji.
. , Sladkor jako stalen in pričakuje se novo podra-zenje cene, saj za Centrifuga!.
F i i o 1 vedno več zanemarjen. Koks prodajo Be na
Dun(y1<iUn bonn 1Q. »prlla " **<r«.
včeraj dan<i«
l)rinv ni dolg v pnpirju
„	v srebru , ,
Avstrijska rent* v zlatu n „ v kronali
Kreditni) akcije	, .
London 10 L»t. ...
Napoleoni..... .
20 mark .....
100 italj. lir	...
101 20 101 20 12J 45 101.20 3tf0.10 120 40 9.55 11.77 44 10
101.10 101 10
192 45 101.30 U59 50 I '20 40 0 50 11.77 44.10
,'ijoline . . . Grofu j drobno že po f. 10.25. Rudeči navadni po f. 9.50 Zeleni po a veliko ljubezen j 10 fMeifn.i	,Bohinjec po f. 10.25.
f\ • - . 1 * * * , .... „i .	. Utrobi rastoči. M lin Lconomo zahteva že f 4 50
SVOJO. Opojen šepetal ji je med poljubi: „VerBjem in zač,e že teško robo odajati, druga roka prodaja še po
Ti, verujem ... Ti čista, sveta !•	1
tt	t	k ve če. Kartel avstrijskih tovarn je skenil znižati
Zil * "J vsacih 100 klg. in to počeuši z dne 15. t. m. in to vsled konkurencijo francoskih tovarn, kljubu veiiki carini in vsled mlačnih cen Btedaiflic
Jutranji listi prinesli so čestitke novoporo-čencema. Navadne fraze! Spodaj pod 0110 beležko pa je bilo citati :
„(P r e m 1 n o 1 je) včeraj zvečer nesrečne smrti nadarjeni glasbenik Alfonz Belair. Nekdaj
Lastnik politično društvo „Edinosti
Sni tanin a. Iz Smirne poročajo, da jo nova letina vsled nevihto mnogo trpola in da so zaradi tega ceno za 20" „ podražile.
M a n d e l n i mlačni, cene padajoče. Konoplje, Mnogo robe iz Grškega je vrgla cena.
TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA,
registrovana zadruga z omejenim poroštvom, (Via Molin piccolo št. 1)
VABI
na
IV, REDNI OBČNI ZBOR,
kateri bode
v nedeljo dne 26. aprila t. 1. točno ob 10. uri predpoludne v prostorih
„SL&VJIcNSJtE &1TJILM6E"
(Via S. Francesco št. 2.)
*l
DNEVNI RED:
1.	Letno poročilo in potrjenje letnega računa.
2.	Predlog nadzorni štva o razdelitvi Čistega dobička.
3.	Poročilo o nagradi naČelništva.
4.	Poročilo o gospodarstvu z rezervnim fondom.
5.	Razni predlogi
6.	Volitev načelništva.
7.	Volitev nadzorništva. Na obilno udeležbo vabi
Načelništvo.
•t
Nič več kašlja!
B a 1 z u m s k i p o t o r a 1 s k i p r n h ozdravi vsnk kašelj, plučni in bronhijalni katar, dobiva se v odlikovani lekarni
RAXMARER „fti due Mori" Trst, veliki trg.
Postne pofiiljatvo izvršujejo lieutegoma.
Richterjev
LIN IME NT S SIDROM
je dobro domače sredstvo.
Dobiva se po vseh lekarnah.
Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna IMhiic v Trstn.