5-2006 54 5-2006 55 Tak je kot njegova knjiga Miro [tebe, pisec Preizku{enj ? Mojca Lu{trek Knjige Mira [tebeta Preizku{nje, ki je konec lanskega leta iz{la pri radovlji{ki Didakti (na kratko je bila predstavljena v januarski {tevilki Vestnika), sem se lotila z dvomi, saj bi bilo tako pisanje kaj lahko hvale`no goji{~e samopoveli~evanja, samopomilovanja, solzavo- sti, senzacionalizma. Pa ni ni~ od tega. Kljub hudim – tudi tragi~nim – avtorjevim (pre)izku{- njam vejejo iz nje tolik{ne ljubezen, volja in vera, da sem si ga `elela spoznati. ^lovek, ki omahne v malodane gotovo smrt, ima – tako in druga~e razbit ter z luknjo v glavi in spominu – med ponovnim sestavlja- njem dovolj ~asa in vzroka za razmislek o sebi in svojem po~etju. »Pogosto sem si govoril,« pi{e, »da drzni zmagujejo, potem pa sem se »skromno« popravljal, da imamo norci sre~o.« Po vrnitvi iz Hinduku{a ste kljub njegovim lepotam in mogo~nosti pogre{ali prijaznost, celo pohlevnost na{ih hribov. ^eprav alpinist, z ljube~imi opisi narave razkrivate tudi du{o »navadnega« planinca. Pred kratkim je vrhunska alpinistka izjavila, da alpinisti oznake planinec nimajo ravno za kompliment. Ali gre res za tako razli~na svetova? Na~eloma sem proti kakr{nemukoli posplo- {evanju. Zame se alpinisti razlikujejo od planin- cev po tem, da imajo ve~ znanja, predvsem teh- ni~nega, za gibanje po zahtevnej{ih poteh in za pre`ivetje v te`jih razmerah, kot pa se pri~akuje od planincev. Ponavadi imajo tudi ve~ izku{enj. Vendar poznam planince, ki imajo zelo veliko iz- ku{enj in znanja o gorah in `ivljenju v njih, a se nikoli niso poskusili v plezanju, pa tudi plezalce, ki dokaj malo vedo o visokih gorah in o pre`ivet- ju v njih. Vedno so se nekateri imeli za nekaj ve~, vendar sem njihovo samooceno obi~ajno jemal z rezervo. Prav zanima me, s kak{no pra- vico je alpinistka tako podcenjevalno govorila o planincih. Spomnim se, kako so v~asih nekateri zvi{ka gledali na dose`ke svojih predhodnikov, intervju {odrovcev*. Mislim, da si tudi {odrovci zaslu`ijo priznanje za tisto, kar so v svojem ~asu dosegli v gorah. Prav tako si zaslu- `ijo priznanje dobri plezalci, ki na bal- vanih, umetnih ste- nah ali ledenih slapovih premikajo meje mogo~- ega. Sploh pa se mi zdi, da so alpinisti, kakr{ni so bili v moji generaciji, `e izredno redki. Zdaj so razmere precej druga~ne, vendar mi je `al za starimi ~asi. Tedaj je bilo med alpinisti kar nekaj skupin, ki so se imele za elito, zato je bilo veliko tekmovalnosti med alpinisti~nimi odseki iz raz- li~nih predelov Slovenije. Najbolj pa me je pri- zadela takratna elita gorskih vodnikov, ki nekaj ~asa skoraj niso dovoljevali mladim v svoje vrste. Ob`alujem, da tudi sam nisem dosegel najvi{je stopnje planinske izobrazbe. [ele kasneje so se razmere popravile. V~asih je bila za obiskovalce gora pomembnej{a pripadnost neki stopnji pla- ninske usposobljenosti. Gorski re{evalci so s po- nosom nosili na prsih svoje zna~ke in mnogi so si jih tudi zelo `eleli, zdaj pa vidim, da moji ko- legi re{evalci dostikrat znake re{evalne slu`be raje skrijejo, in jih lahko lo~im od drugih obisko- valcev gora le po kosih opreme, za katere vem, da so jih gotovo dobili kot ~lani GRS. Prav tako so v~asih veliko bolj z veseljem razkazovali na primer zna~ke planinskih vodnikov ali gorskih stra`arjev. Vendar so nas starej{i alpinisti u~ili tudi skromnosti in v Kamniku so te o{teli, ~e si se po nepotrebnem »bahal« z alpinisti~no opre- mo. Hkrati so nas u~ili, da nam to, da smo do- segli stopnjo alpinistov, nalaga tudi obveznosti, predvsem pa skrb za manj usposobljene. µ Primo` Hieng * Slab{alni izraz za plezalce v manj zahtevnih smereh ali za neizku{ene planince. 5-2006 56 5-2006 57 Nealpinisti pa alpinistov marsikdaj ne razu- mejo in jih celo obsojajo. Pogosto je sli{ati o~itke o sebi~nosti in neodgovornosti do dru`in. Vi ste si sami ve~krat o~itali predvsem zadajanje skrbi star{em. Je klicu gora sploh mogo~e zares pobegniti, ga »odgovorno« presli{ati? Spet je to stvar posameznika. V~asih so govorili, da ti stena da, ~esar ti `enska ne more, in da ti `enska lahko da, ~esar ti stena ne more. Poroka naj bi bila »smrt« za alpinista. Poznam kar nekaj alpinistov, ki so imeli sre~o in so znali uspe{no uskladiti ljubezen do gora in do `enske. Vsem pa to ne uspe in marsikdo se res odre~e hribom, nekateri pa tudi dru`inam. Tudi sam sem se po poroki in {e zlasti po izgubi sina Matev`a hribom precej odpovedal, vendar jih nisem pozabil. Vedel sem, da so gore in stene {e tam. Da me ~akajo. Pogosto sem jih opazo- val in si mislil, da bo spet pri{el ~as, ko se bom lahko vrnil k njim. Prav gotovo je alpinizem do neke mere egoisti~no po~etje, toda egoisti~no je lahko tudi igranje nogometa, dirkanje z motorji ali celo zbiranje znamk. Te`ava je v tem, da je alpinizem bolj nevaren kot ve~ina drugih konji~kov, vendar ima tudi tak{no po~etje svoj smisel in poseben ~ar, ki pritegne nekatere posameznike, da se mu predajo. Alpinizem je odkrivanje sveta, narave, lepote in samega sebe, pa tudi tekmovanja z drugimi in s seboj. Tudi z goro? Vi pravite, da ne, ker jo spo- {tujete. Pa jo vsi? Ste v svojem `ivljenju sre~ali ve~ »zaljubljencev« ali ve~ »norcev«? Vsak ~lovek dojema gore in alpinizem, tako kot tudi `ivljenje, po svoje. Te`ko je vse stla~iti v dva predal~ka. Res pa je, da je pri enih bolj izra`ena ena usmerjenost, pri drugih pa druga. S tem ni ni~ narobe. Kaj bi bilo, ~e bi vsi ljudje razmi{ljali enako? Prav gotovo je v vsakem, ki zahaja v gore, nekaj zagledanosti v njihove lepote, v njihovo veli~ino, pa tudi vsaj malo tek- movalnosti. Vedno posku{amo ovrednotiti sebe in druge ter tako dolo~iti ceno svojemu po~etju. Je pa res, da je meni ve~inoma ve~ pomenilo bivanje v gorah, da mi je bilo veliko do dobrega po~utja in da sem v hribe raje hodil »u`ivat«, kot pa da bi se gnal za skrajnimi te`avami ali da bi hotel biti najbolj{i. Nekaj ~asa sem celo pripadal skupinici gornikov, imenovani Pudl – Planinsko u`iva{ko dru{tvo Ljubljana. To ime smo si dali kar tako, iz golega veselja, med nekim izletom v Durmitorju, in res je bilo v na{em dru`enju vedno na prvem mestu u`ivanje. »K hitrosti jih je spod`igalo tudi to, da so hiteli na pomo~ enemu od svojih,« ste napisali o tovari- {ih, ki so vam po skoraj usodnem padcu prihiteli na pomo~ v steno Kogla in vam re{ili `ivljenje. Tova- ri{tvo je nekaj lepega, a ta va{ izraz hvale`nosti bi utegnil kdo razumeti tudi druga~e. Narobe? Res ne bi `elel, da bi tisto, kar sem napisal, kdo razumel narobe. Vem, da kamni{ki re{evalci, prepri~an pa sem, da to velja tudi za druge, vedno sku{ajo kar najhitreje priti do ponesre~enca in mu po najbolj{ih mo~eh pomagati. Pri tem je va`no samo to, da je nekje tam gori, v hribih, nekdo, ki potrebuje njihovo pomo~. V~asih odlo~ajo minute. Tudi zato Jugoslovanski vrh (3355 m) µ Marko Grad 5-2006 56 5-2006 57 je zdaj pomo~ helikopterja tako pomembna. Nedvomno pa v~asih, ~e ve{, da gre za `ivljenje tvojega prijatelja, nekoga, ki ti je bli`e, v sebi podzavestno najde{ {e zadnje atome mo~i in si mogo~e {e hitrej{i, {e uspe{nej{i, kot bi bil sicer. Glede dogajanja ob mojem padcu in po njem v mojem spominu zija luknja. Pripoved sem povzel po besedah tistih, ki so bili zraven, in oceno, kako hitro so bili re{evalci pod steno, sem zapisal po njihovem pripovedovanju. Ko sli{imo za kako gorsko nesre~o, navadno ne vemo, kaj ji je botrovalo: nesre~no naklju~je, preve- lika zaverovanost vase, lahkomiselnost, izzivanje, kljubovanje, obup ... Najbr` pa je ve~inoma kriva premajhna skrb za varnost. Kot gorski re{evalec in navsezadnje tudi izpri~an izzivalec »usode« se s tem najbr` strinjate. Prav gotovo bi v ve~ini nesre~nih primerov ve~ja skrb za varnost res prepre~ila tragi~ne posledice. V hribe v glavnem ne hodimo s samomorilskimi nameni. Vsak gre tja, da bi se imel lepo. Velikokrat slabim odlo~itvam botruje neznanje, nevednost. Nepoznavanje ali celo izzivanje zakonitosti gibanja po gorah in tudi nepoznavanje gora samih je v~asih prehudo. Vodniki, re{evalci in izku{eni planinci lahko veliko naredimo za osve{~anje drugih. ^e se dobro zaveda{, da s svojo opremo in telesno (ne)pripravljenostjo, z (ne)poznavanjem izbra- nega cilja tvega{, so tvoje odlo~itve lahko precej bolj pretehtane. @al si marsikdo tudi re~e: »Saj bo!« in tvega ve~, kot bi bilo dobro. Dr`i pa tudi rek: »Motiti se je ~love{ko.« Tudi Miro se je nekajkrat hudo »zmotil«. Ne posipa se s pepelom, iz svojih napak pa se sku{a ~im ve~ nau~iti. Ena zanimivej{ih zna~ilnosti njegove knjige je opazovanje samega sebe. »Vem, kaj je prav, a se tega ne dr`im,« pravi. »Tudi v vsakdanjem `ivljenju se v~asih zalotim, da ne ravnam posebej modro. /.../ @al se v hribih tak{ne predrznosti lahko kaj hitro ma{~ujejo.« Gotovo ste prebrali knjigo Franceta Male{i~a Spomin in opomin gora, v kateri je tudi zapis o va{em sinku Matev`u. Ali ni nenavadno, da sta lani druga za drugo pri isti zalo`bi iz{li kar dve knjigi o nesre~ah v gorah? Kaj to po va{e pove o varnostni kulturi Slovencev? Mislim, da je {lo za naklju~je. Moj prijatelj France Male{i~ se `e zelo dolgo ukvarja z zbi- ranjem podatkov o nesre~ah v na{ih gorah in menim, da je po tistem, ko smo izdali knjigo o zgodovini re{evanja v gorah nad Kamnikom (tudi zanjo je imel France najve~ zaslug), za~util, da bi bilo prav re{iti pred pozabo {e druge podatke s {ir{ega slovenskega obmo~ja. Ob~udujem njegovo delo in res smo lahko veseli, da imamo tak{nega gara~a, ki se je pripravljen tako potruditi Vzhodni Tiri~ Mir (7692 m) µ Matja` Veselko 5-2006 58 za mukotrpno zbiranje podatkov. Jaz sem svojo knjigo pisal »po potrebi«, takrat ko sem za~util, da moram pisati, ali ko sem imel ~as. Bolj resno sem se lotil pisanja, ko se mi je za~el »sesuvati« zakon. Tudi ko sem izgubil uredni{ko mesto pri ob~inskem ~asopisu, sem lahko ve~ ~asa namenil knjigi. Izbira zalo`nika je bila naklju~na. [ele, ko sem se pogovarjal z direktorjem zalo`be, sem izvedel, da je Male{i~eva knjiga ̀ e v tiskarni. Zdi se mi, da odziv, na kakr{nega je naletela, samo potrjuje, da smo Slovenci res gorni{ki narod. Mislim, da je pohvalno, da imamo zdaj toliko knjig s to tematiko. Spomnim se svojih za~etkov in tega, kako redke so bile gorni{ke knjige. Kar pa se na{e varnostne kulture ti~e, spet ne moremo posplo{evati. V GRS se na primer trudimo z opozarjanjem, preventivnim delom – spomnimo se samo vsakoletnih anket med planinci, vendar to pogosto zvodeni, saj je precej posameznikov, ki trmoglavijo po svoje, izzivajo usodo, in prav sre~ni smo lahko, da se ne zgodi {e ve~ nesre~. To zimo sem na primer na spletu spremljal poro~ila turnih smu~arjev o njihovih smelih podvigih po pravkar zapadlem pr{i~u. Vem, da so u`ivali, naredili so lepe ture in krasne posnetke, a na vseh koncih so re{evalci, vreme- narji in drugi opozarjali, da je nevarnost pro`enja sne`nih plazov ~etrte stopnje. Ko sem prijatelju s Hidrometeorolo{kega zavoda povedal, da je nekdo smu~al z Vi{evnika na dan takoj po obilnem sne`enju, ni mogel verjeti. Na spletni strani pa si je lahko ogledal fotoreporta`o tistega podviga. Krasno, vendar »junak« ni pomislil, da je s tem, ko je tvegal, spravljal v nevarnost tudi `ivljenja drugih ljudi. ^e bi se mu kaj zgodilo, bi morali re{evalci ho~e{ no~e{ za njim. Na koncu knjige se spet vrnete v gore. Ali so vam {e vedno izziv ali vas “samo” osre~ujejo? Se lahko tudi ljubezen do gora spremeni, kakor se v~asih ~ustva med ljudmi: iz mladostne zaljubljenosti v zrelo ljubezen? Gore so zame {e vedno izziv, me pa seveda tudi osre~ujejo. Prav gotovo se tudi ljubezen do gora spreminja. Ko sem {e plezal, sem bil predvsem zagledan v stene, zdaj pa odkrivam {e druge razse`nosti in lepote gora in zahajam tudi tja, kamor kot alpinist nisem hodil. Ni~ ve~ ne razmi{ljam o zahtevnem plezanju, o novih smereh, {e vedno pa me mikajo nekatere gore. ^e bo po sre~i, bom {el letos na Monte Roso pa tudi pri nas je {e veliko gora, na katere bi se rad povzpel, prvi~ ali ponovno. Ali {e mislite na vrnitev med grenlandske vrhove, ki ste jih osvajali prvi in jim dali slovenska imena? Nekje sem sli{al, da je Grenlandija kot opij. Ko jo enkrat okusi{, jo `eli{ {e. Prav z veseljem bi {el spet na ta veliki severni otok. Ne ravno na tiste vrhove, ki smo jih `e preplezali (seveda bi jih {e rad videl), bolj me mikajo {e druga pogorja, saj je na Grenlandiji res {e »dela« za cele generacije alpinistov in tudi obi~ajnih gor- nikov. Posebej pa si `elim, da bi naredil tisto, kar smo morali zaradi »zamude« helikopterja ob na{i odpravi ~rtati: obisk {e ve~ eskimskih naselij, ogled fjordov, v katerih se rojevajo ledene gore, in mogo~e {e kaj. Kako izbirate cilje in kam greste najraje, tako za du{o? Veliko mi pomeni, da grem tja, kjer {e nisem bil, so pa tudi koti~ki, kamor se rad vra~am, saj je vsaki~ nekoliko druga~e. Mislim, da ne bi zmogel po stokrat, dvestokrat iti na isti vrh samo zato, da bi postavljal rekorde, ~isto rad pa grem na kak hrib, ki ga ̀ e poznam, po novi poti. Tudi z mano je tako, kot je zapisal Nejc Zaplot- nik: ko pride{ na vrh gore, se ti odpre razgled {e na druge vrhove in spet si izbere{ nov cilj za naslednji vzpon. Kak{nih posebnih na~rtov zdaj ne morem delati, vem pa, da me gore ~akajo. Verjetno bom ~ez ~as moral za~eti izbirati cilje bolj v skladu s svojimi telesnimi zmogljivostmi, izbirati la`je vrhove. Najraje seveda hodim v na{e gore. Rad imam manj obljudene koti~ke, ki jih je pri nas {e kar nekaj. Verjetno pa ni dobro preve~ razgla{ati, kje so. Cilje za svojo du{o mora najti vsak sam. Miro se ne v `ivljenju ne v gorah ve~inoma ne dr`i markiranih smeri, a njegova pot je neiz- brisno zaznamovana z veliko »markacijo«, belo od sten in snega, rde~o od Matev`eve krvi. ^eprav so mu gore vzele sluh, kos spomina in prvorojenca, pa jih {e vedno ljubi in ob~uduje. To sem spoznala `e na prvih straneh njegove knjige in komaj je dobro odprl usta, se mi je samo {e potrdilo. Na koncu pogovora sva se `e tikala. »Saj sva oba hribovca,« je pribil, in {e, da se mu tako zdi bolj prisr~no. Meni tudi. m