D o p i s i. Sv. Barbara pod Mariborom. (Naš narodni napredek.) Hvala Bogu, tudi naša župnija se vzbuja iz svojega spanja. V vsakera oziru gremo naprej. Mohorjeva družba šteje letos pri nas 145 udov, 50 udov več od lani, kar je gotovo veselo. «Slov. Gospodar» je v naši župniji dobil v novem letu že 26 novih naročnikov; do sedaj ima ta list pri nas že 48 naročnikov, pa mnogi si ga še bodo naročili. Vrli «Na§ Dom» si je pridobil v kratkem času čez 30 naročnikov. To število se bode kmalu podvojilo, zakaj naši mladeniči, posebno pa Se naSa navduSena dekleta ga z veliko gorečnostjo priporočajo in Sirijo. Nekateri Barbarčani berejo sicer «Štajerca», pa mnogi so že sprevideli, da ta list ni pošteno berilo in ga veren kristjan pač ne more imeti v svoji hiSi. Kaj lepo napreduje naše bralno druStvo. Najbolj ga podpirajo dekleta, pa tudi mladeniči se vedno bolj pridružujejo našemu druStvu. V treh mesecih je bilo izposojenih nad 800 knjig; društvena knjižnica, ki Se je pred nekaj meseci štela komaj kakih 100 knjig, ima jih sedaj že čez 400. Skoraj vsako nedeljo priredi društvo svojim udom zanimiv podučen shod z govori in deklamacijami in z narodnim petjem. Eno nedeljo se zbero mladeniči, drugo zopet dekleta. V prijazni čitalnici je ob nedeljah vedno mnogo bralcev. Tako se vedno bolj širi med tukajSnjim Ijudstvom prava omika ter katoliska in slovenska zavest. Da, zares, vsakdo mora priznati, da tudi Barbarčani kaj vrlo napredujemo. Sv. Jurij ob Ščavnici. (Občinske volitve v Kraljevcih.) Dne 17. aprila se bodo vrSile občinske volitve v Kraljevski občini. Imela je ta občina dobre, slovenske župane ter se čutila narodno. Ali sedanji župan Topolnig jo je zavil na drugo stran in občinski voz spravil popolnoma v bračkijanski tir. In vsled tega pleSe sedaj občina kakor ji žvižgajo bračkijanci in to nikakor kmetom v korist. Kakor Vam je, gospod urednik, že nekdo poročal, se mu res že silno maje županski stolec. Tako močno, da se kar preplaženo ozira okrog sebe ter rpraSa: Ali je potres, da se tako grozno ziblje ? Da si bod< tudi zdaj, kakor zadnjič, bračkijanski prista^ prizadevali občino spraviti v svoje roke ii županstvo ohraniti sedanjemu županu, nikako ni dvoiniti. Toda, možje Kraljevske občine, pokažite da vam je Se kaj za narodno čast! Ostanit vrli Slovenci in ne podrepniki nemSkutarjev Ne volite mož, kateri se boje cerkvenih orgel in si ne upajo prestopiti cerkvenega praga Ne volite mož, kalere vam bode svetoval se danji župan ali kateri njegov ali >Štajerčev pristaš; ne volite tudi mož, ki preradi gle dajo v kupico! Možje, volite može, ne takih šibkih, k ližejo bračkijancem pete! Posvetujte se prej da volite vsi jedino poštene, krSčansko mi sleče može in pojdite vsi v obilnem števili na voliSče 17. aprila. Možje, rešite zope slovensko čast in ohranite svoji občini kr Sčansko lice! V to pomozi Bog! Celje. (Iz krogov narodnih tr govcev in obrtnikov.) Torej sloven sko-nemška gimnazija mora iz Celja, to j( bojni klic naSih eeljskih nemškutarjev. Za vsi drugo so slepi in gluhi. V tem vprašanju s( si jedini vsi sloji njihovega tabora, bodis advokati, uradniki, trgovci, obrtniki itd. \ tej slepi strasti do vsega, kar je slovenskega pa ne vidijo, da se mogočni stebri celjskeg; germanstva jim pred očmi podirajo. Če se ji kje kak pregovor uresničil, se je gotovo na< našimi posilinemci, da se namreč vsaka stras maščuje. Ne bom tukaj na drobno razklada staliSča slovenskih ali pa nemčurskih obrt nikov in trgovcev, ampak ozreti se hočen le na kratko dobo, deset let, nazaj, in videl bomo dovolj, koliko se je spremenilo Celj< v zadnjih desetih letih, a to samo v obrtn in trgovski panogi. Svet naj izve, koliko j< resnice na tem, če naSi Nemci po svetu vpi jejo o nekem južnem čisto nemškem Celju in kaj je vzrok njihovega gospodarskega propada. Pred dobrimi jednajstimi leti so s celjski rodoljubi osnovali telovadno druStvc »Celjski Sokol«. Ob ustanovitvi tega društvs so naSi Grmančki prvikrat pokazali, kakc znajo vpiti, Slovence kamenjati in tako dalje Pa kaj mislite, kam je prav za prav priletelo tisto kamenje? Ne na nas Slovence ampak letelo ie naravnost na njihove rame To čutijo sami čisto dobro, ker vsled tegŁ njihovega napada so si Slovenci poiskali zadoščenje ter ustanovili svojo tiskarno in trgovino s papirjem. To je bila torej prvj klofuta. Ko je ta trgovina in tiskarna z D Hribarjem dobro uspevala, so prišli narodn krogi do prepričanja, da bi se moglo že ka drugega poiskati, kar bi narodni obrtni živel v Celju ojačilo. In res, jedno leto potem, kc je bila tiskarna že v dobrem teku, naselil se je sem novi obrtnik gosp. Kapus kot brivec Torej to je bil že drugi udarec, če ne mord* ravno hud, a za Celje vendar pomenljiv. \ teku enega leta potem naselil se je zopet žt tretji obrtnik, namreč ključavničar g. Rebek Tukaj so se nemSkutarji že nekoliko pogledavali, češ, kaj bo, če bo Slo tako naprej In njihov strah ni bil neopravičen, ker mec tem časom je že celjska posojilnica začek graditi svoj — ali kakor refiemo — naS »Narodni Dom«, no in ta »Narodni Dom< ni bi samo navadna klofuta, to je bil že pošter udarec s kolom po nemSkem značaju celjskega mesta. Le poglejmo samo živahne trgovine, ki se nahajajo v »Narodnem Domu« Ta »Narodni Dom« jih je spravil na pol ob pamet, ker so videli, da je s to stavbo sovražnik preskočil ozidje njibove trdnjave. Bils }e zmeSnjava na vseh koncih in krajih. Zatc so pa ob priliki blagoslovljenja »Nar. Dorna« zagnali veliko vpitje, ker so mislili, da se bc s tem podrl »Narodni Dom«, a tudi to se n; zgodilo. Mi pa smo jim zopet odgovorili na njih vpitje, Sli smo in si poiskali zopet drugega sobojevnika in ta je naS vrli trgovec in obrtnik g. Strupi, kaleri danes že nadomestuje popolnoma jednega nemškega steklarjs na glarnem trg«. Da pridem kmalu do konca, naj omenim še divje postopanje celjske drubali ob prihodu Čehov. Tukaj so se Nemci pač z glavo naravnost v zid zaleteli, ker to niihovo divjanie nam ie rodilo največjo trgovino ne le v Celju, ampak smelo rečem, na celem Spodnjem Štajerskem, in to je trgovina g. P. Majdiča z železnino, imenovana »Merkur«. Tukaj torej se vidi, da se je nad Nemci Se vsaka stvar maSčevala in sicer pošteno maščevala. A s tem maščevanjem se množimo, oni pa krfiijo. »Merkur« je kmalu pregnal drugo trgovino in ta je Radakovičeva, ki je že prenehala. Torej to je res vdarec za vdarcem! Zato bi vsak pameten človek mislil, da se bodo ti ljudje vendar jedenkrat spametovali. Pa Se jim ni zadosti, ampak popolnoma po nepotrebnem in v lastno škodo rujejo sedaj tudi proti naSemu učnemu zavodu. No, pa naj le, in če ga menda proti naši volji tudi kam drugam preženejo, plačilo za to jiin gotovo ne izostane. Za to bomo že skrbeli vsi sloji spodnještajerskega slovenstva in tudi naši bratje izven nasih Stajersko ¦ slovenskih mej. Iz Gornje Polskave. (Obcinske volitve.) Dolgo že ni bilo v naši občini takega gibanja, kakor zadnji teden minolega meseca, ko smo imeli zopet občinske volitve. Nemškutarjem kar nič ne gre v glavo, da bi bil kmet na svoji zemlji svoj gospod; zato so se trudili z vsemi sredstvi, da dobijo zopet občinski zastop in županstvo v svoje roke. Pri velikem, iz slovenske Koroške privandranem Nemcu, Herrmannu shajali so se dan na dan razni udani prijatelji in tu so se sklepali tisti črni oblaki nad dosedanjim slovenskim odborom, ki bi bil moral pasti na vsak način, da zasedejo njegove prostore veliki Nemci: Smrečnik, Gradišnik, Kajba, Sorčnik, A. Hrastnik, Cizelj itd. Nam kmetom, katere se je prej vedno preziralo, postali so nekateri gospodje naenkrat sila prijazni, obljubovali nam vse mogoče in nemogoče, stiskali prijateljsko roke, — tudi pijače ni manjkalo! In na volišču bilo vam je živlienje, kakor na sejmu! Z stekleniCicami žganjice v jedni in lističi z imeni posilinemških kandidatov v drugi roki zibale so se razburjene postave od volilca do volilca, da še v zadniem trenutku rešijo, kar je bilo že davno izgubljeno. Pa — hvala in slava zavednim volilcem! — dosegli niso nemškutarji drugega, kakor to, kar so zaslužili in česar so se najmanj nadejali. Zraagala je na celi črti narodna stranka. Pribiti se pa mora na tem mestu čez vse neCuven nastop našega «narodnega» nadučitelja g. Sabati-ja in hvala Bogu ravno odišlega učitelja g. Urek-a. Čeprav slovenska učitelja, prikorakala sta na čelu nemškutarske garde na volišče, da ondi javno pokažeta, koliko jima velja narodnost. Gospod nadučitelj, ali se §e spominjate, da je tisti odbor, za katerega ste Sli pred nekoliko dnevi tako korajžno v boj, zabranil bakljado, ko je naša šola slavila 50 letnico vladanja svetlega cesarja? Veste li še, da so isti gospodje, katere ste ravnokar Vi volili, potem uprizorili slavnostno bakljado po vasi, hajlali in vpili, netili kresove in popevali, ko se je morala po pritisku Nemcev umakniti Slovanom pravična vlada Badenijeva ? Gosp. Sabati, ali Vas nič ni sram, da kot slovenski nadučitelj agitirate pri odličnih slovenskih rodbinah za glasove v prid stranki, katere vodja prireja v naSi vasi Siidmark-ine veselice ? VaSčani imeli smo v Vas zaupanje; a s svojim sedaniim nastopom ste pokazali, da ga žal niste zaslužili! Gospodu Urek-u pa, o kojega narodnem mišljenju smo imeli že davno vzroke dvomiti, želimo samo srečno pot. Kakor mi ne bomo za njim žalovali, se ga slovenskim Šentlenarčanom ni treba veseliti.